215. številka. Ljubljana, nedeljo 19. septembra. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja po posti prejeman za av stro-ogerske dežele za celo leto 1« gl., za pol leta 8 gl. za četrt leta 4 gld. — Za Ljnbljano brez poiiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Zh tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih'šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. nO kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četi ris opne petit-vrste 6 kr., 6e se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. Rokopisi ne ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frauc Kolnianovej hiši št. 3 ^gledališka stolha". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v' „Narodnej tiskarni" v Kolinanovej hiši.
Vabilo na naročim.
S koncem tega mesecu se začne naroče-ranje na zadnje četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" sedaj pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„Slovenski Narod" velja:
Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za četrt leta.....3 gld. 30 kr.
Za en mesec.....1   „   10 „
Za pošiljanje na tlom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta.....4 gld. — kr.
Za en mesec.....1   „   40 „
Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer:
Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr. Po posti prejeman    „       „  3   „   — „
Proti gospodstvu nemškega jezika.
Čehi se z vso odločnostjo upirajo proti temu, da bi se v Avstriji s posebno postavo proglasil nemški jezik kot državni jezile. Najodločneje mej češkimi časopisi so se izrazili „Narodni Listy" od četrtka v členku »vladni stanovisko v otazce statnf reči". Ta list tudi sicer v tem članku tako jasno pa brez vseh okolišev pove, kakovo stališče iina Slovanstvo V Avstriji, da zasluži, da ga v glavnem delu na tem mestu tudi mi navedemo. Češki list piše:
„Nemci nemajo nobenega druzega uzroka za svojo terjatev svojega kot državnega jezika nego golo navado, običaj, dozdanjo šego. Pravo nij bila ta navada nikoli, temuč vselej krivica. Tisoč diuzih navad je izginilo, starših iu goto vejšib, nego je gospodstvo nemškega jeziku, ki je komaj sto let staro. To bi bilo lepo, da bi se v državi stare krivice ne smele odpravljati!
„Z nesrečnimi navadami in šegami avstrijske g e rman i za cij e, ki so veljale od cesarja Jožefa II. do konca Auerspergovega mi-nisterstva, ne sme se Avstrija še jedenkrat šaliti. Marveč mora se ponemčevanje odpraviti prej ko mogoče, ako hoče država imeti sploh kako bodočnost. Poleg novoustvarjenega pruskega cesarstva je Avstrija z nemškim programom čista neumnost in nespamet. Glavna korenika je denes samo slovansko prebivalstvo, ter zagotavlja obstanek avstrijskej monarhiji; z nemškim prebivalstvom ali z germanizovanim nema ta država nobenega poroštva več za svoj obstanek. Zato jej mora biti glavni nalog, da odstrani vse, kar bi nameravalo Siriti germanizacijo,
posebno mora izluščiti iz uradov vse. vse šege ter nrvade, ki so v nnpotje dolgo zatrtim pravicam s 1 o v a n s k i h nnrodov. Kolikor bolj se Avstrija naslanja na svoje lastne noge, toliko menj se bode pogreznila v prusko nemško cesarstvo.
„D»» jasno govorimo, rečemo: Mi ne moremo nobenega krojača, črevljarja, urarja, re-inenarja, stavbenika, mesarja, mlinr-rja, pivo-vurja i. t. d. s ili ti, da bi se učil našega narodnega jezika; ali ako on ne govori našega jezika, gremo k drugemu, ki seje učil našega jezika. Drugače je pa z uradnikom: od njega zahtevamo, da govori naš jezik. Nikogar se ne more siliti, da bi bil državni uradnik, a kdor hoče to postati v naše j domovini, treba, da prevzeme tudi dolžnost, da z na naš jezik. Ne obrtnika nego uradnika silimo, da z nami občuje v našem jeziku."
Na izrek oficijoznega lista, da v Avstriji nij tieba nemškega jezika kot državni jezik postavno proglašati, ker nemški jezik uže je državni, odgovarjajo h koncu članka „Narodni ListyH tako: ,.Mi v Avstriji nemamo jed n eg a državnega jezika, ampak imamo toliko državnih jezikov, kolikor živi tukaj narodov z različnim jezikom. Kakor nij mogoče izločiti nekaterih narodov iz državne zveze avstrijske, ravno tako nij mogoče reči, da jezik tega ali onega naroda avstrijskega nij državni jezik. Država avstrijska mora vse avstrijske jezike smatrati za svoje državne, sicer bi silila nekateri narod, da bi iskal svojemu jeziku državno pravo in veljavo — drugod kje!"
Politični razgled.
V Ljubljani 18. septembra.
Ofieijozni listi poročajo, da se bode državni zbor sešel dne 22. novembra; takoj v prvih sejah se bode. huje predloži uže budget za 1. 1881 ter bode finančni minister dr. Dunajevski predložil nov finančen načrt.
Silno razjarjene so dunajske novine na JJUiKjare, ker v peštanskem mestnem zboru uijso več dali koncesije za nemško gledališče v Pešti. Očitajo jim ošabnost, šovinizem in da so Mugjare samo Nemci rešili izpod turškega iga, in da so vsi oni politiki neumni, ki govore zato, da bi se dalo Magjarom in Slovanom v Avstriji jed nitk opravnost. Potlej pa se dunajski judje zaletavajo v slovansko in ma-gjarsko literaturo.
Vifcitiij«^ afi t'iiiie. O evropskem lnodotju iu njega demonstraciji zoper Turčijo' piše iz Pariza „P. (J " : Ker so se tudi francoske Iadije udeležile demonstracije evropske flote, zavzela je Francoska s tem zopet svoje mesto mej evropskimi vlastimi. Ko bi Francoska ne bila zdaj vstopila v evropski koncert, ne bi se oziralo na nje interese ter bi Anglija ter Rusija sami pričeli akcijo. Še pred kratkim sta ti dve dr-
žavi hoteli, da bi se pred Osinjem izkrcali evropski vojaki. A vsled porazumljenja mej evropskimi vlastimi se to zdaj ne bode zgodilo. Francoska se udeležuje demonstracije evropske Hote na korist Črne gore samo s pogojem, da se bode potlej demonstrovalo tudi za Gre-cijo. Mejnarodna flota jadra pred Ulcinj a tudi Črnogorci mnrširajo tja, in to mesto bodo dobili takoj ali z bojem ali brez boja.
Evropsko brodovje bode 20. t. m. v akcijo stopilo. Pred no bode začelo streljati na Ulcinj, zahtevalo bode še jedenkrat od Ulcinjskega guvernerja, da preda mesto Črnogorcem, ter bode baje dobil še tri ure premisleka. A vendar porta še zdaj misli, da je vse samo šala in pušča Riza paša, da njegovi vojaki prestopaio k albanskim V9tašem — kakor da bi to moglo Turčijo res rešiti. Nij čudu, potem, da ob takem postopanju porte pišejo angleške vladne novine, da je orijentalno vprašanje mogoče rešiti samo s tem, da se Turčija popolnem razbij e.
Turšk časopis poroča, da maršira proti vrškej meji 12.000 Albancev. Pri Nahiji Zagori pa so je baje vnel dne 15. t. m. boj mej turškimi rednimi vojaki in grškimi vstaši. Boj da je tmjal 10 ur ter je bilo na obeh straneh dosti ranjenih in mrtvih.
Na JFraiicomkem so dne 14. t. m. v Lyonu odkrili spomenik na čast v francosko-nemškej vojni padlim tega mesta. Pri tej priliki je spominjal Lyonski poveljnik general Breart velikega trpljenja francoskih vojakov v zadnjej vojski, a francoski vojaki da se nijso še za zmirom poslovili od Elsas-Lotringije. —r Francozje ne pozabijo na „revanehe".
Na Mpanjskcm so pri volitvah v treh baskiških pr6vincijah, v Navarri ter Valenciji zmogli Karli s t i in republikanci, ter so vladni kandidat je propadli. Vsled tega se bode moralo ministerstvo nekoliko spremeniti, zdanja vlada zgubiva več in več upliva mej ljudstvom.
Iz Kaiidaliara se javlja, d . se je tam zbralo pod predsedstvom generala Phayreja vojno sodišče, da bodo preiskalo uzroke po-bitja generala Burrovvsa.
Dopisi.
Iz Kamnika 17. sept. [Izv. dop.] (Odprto pismo blagorod. g. J. S i mi c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku!) Ker nemški ljubljanski tednik od 24. avg. v 3. št. in „Triester Zeitung" od 23. avg. v nekem dopisu kar naravnost in javno žali ter obrekuje vse učitelje kameniške deške šole rekoč: da je naše delovanje v šoli neuspešno in jako slabo, (po Triester Ztg.: Die Knaben-Schule in Stein ist eine der miserabelsten im Lande) sklicevaj e se na uradne podatke dotičnih nadzornikov, primorano je podpisano vodstvo v obrambo svoje žaljene časti, (dasiravno ne more prikriti začudenja, kako se drzne dotični dopisovalec tako kategorično o referatih govoriti, ker so referati kakor znano uradna tajnost,) sledeče vprašanje staviti: Kako se slagajo gosp. c. kr. šol. okraj.
nadzornik! uradni referati vaši s tem, kar ste govorili pojedinim učiteljem in vodji V Ker niti posamezni učitelji niti vodstvo nij prejelo nikake graje bodi si ustno, bodi si pismeno, temveč blagovolili ste se po vsakej inspekciji povoljno in ugodno izraziti o učnem stanji in napredku v šoli. Se več, zadnjih par let uže, zdelo se vam je, blagorodni gospod, nepotrebno dotične učitelje v konferenco sklicati, (kakor je sicer to po konranej inspekciji navada) ampak rekli ste: „Meine Ilerren! ich vverde keine Conferenz abhalten, denn ich finde ja alles in der besten Orduunga.
Tu nastane dilema: Ali je bila neresnica to, kur ste učiteljem govorili, ali pa so vaši uradni referati na c. kr. deželni šols. svet neresnični.
Vodstvo kamniške deške šole.
Iz HrAstJa pri Ljubljani IG. scpt. [Izv. dop.] (Občinska volitev. Župan, kakor bi morali v našej deželi vsi biti.) V Udmatu pri Ljubljani smo imeli vtorek 14. t. m. volitev novega občinskega starešinstva, pri katerej je bil pričujoč tudi okr, glavar g. Wurzbach. Volitev se je pod vodstvom okrajnega glavarja vršila v najlepšem redu. Občani s poštenim in rodoljubnim uradovanjem dosedanjega župana, gospoda Martina Bavdeka, zadovoljni, počastili so ga s tem, da so ga vsi dvanajsteri odborniki jednoglasno na novo županom volili. Župan sam oddal je svoj glas občinskemu svetovalcu gosp. Jakobu Šiški. Za svetovalce so izvoljeni: Jan. Slap ni čar, Jak. Šiška in Jan. Škrjanec. Po končanej volitvi povzame župan besedo, ter se v daljšem govoru zahvali g. okrajnemu glavarju za pomoč, katero je za časa svojega uradovania od njega prejemal, kakor tudi za navzočnost pri volitvi, ter ga prosi, da naj mu tudi nadalje rado-voljoo in uspešno pomaga pri oskrbovanji občinskih zadev.
Kar se volitve tiče, sme biti cela občina zadovoljna, ker g. M. Bavdek je pravi poštenjak in iskren narodnjak. II rado val je čisto slovenski, kar naj bi mnogim slovenskim občinam služilo v posnemanje, da bi jednako izključljivo slovenski jezik rabile pri svojem poslovanji. Kmalu bi bilo v tem oziru po našej domovini bolje, ker tudi c. kr. uradniki bi bili prisiljeni naš domači jezik, kateri je po zakonu popolnem jednakopraven z nemščino, spoštovati ter ga rabiti. Kakor gosp. župan, tako so tudi vsi gg. svetovalci vrli rodoljubi.
Čast gre slednjič tudi našemu g. okr. glavarju, kateri se je s svojo uljudnostjo pri volitvi in tudi sicer hvalevredno obnašal in dober vtis na vse z njim občujoče napravil. On je pravičen zahtevam slovenskega naroda, čisla njegov jezik ter ga rabi v dotiki s slovenskimi občinami. Naj bi vsi c. kr. okrajni glavarji enako ravnali, potem bi pač slovenskim županom, neveščim v nemščini, ne bilo treba tekati od Poncija do Pilata iskat moža, ki bi jim nemške čačke, poslane od višjih ob-lastnij razvozljal, kar se pri naših slovenskih možeh tako pogosto zgodi.
Sploh sme pa Udmatska občina, katera šteje tudi polovico občanov na Savi, z izidom volitve zadovoljna biti, ker občinski znstop je v pravih rokah. — ka.
■z Celja 17. sept. [Izv. dop.] Čakali in Čakali smo, da nam novo šolsko leto prinese kaj boljšega. Upali smo, da se bode slovenščina vpeljala v tukajšnjej gimnaziji, v delkej jn dekliškej mestnej šoli; ali upali in čakali
smo zopet zastonj! — Vse ostane pri starem. Neverjetno je, pa vendar le resnično, da se v tukajšnjej dekliškej šoli ne podučuje v prvih razredih čisto n i č v slovenščini, deklice, ki obiskujejo po tri leta to šolo, ne umejo slovenski ni čitati in ni pisati. Res zadnji čas, da se tukaj kaj predrugači!
In kaj je po uradnijah? Vse po sta rem kopitu. Vse vloge pri sodniji, nemške in tudi slovenske se rešujejo le v jedino nemškem jeziku. Dovolite, da vam pri tej priliki popišem malo tukajšnje sodnijske uradnike, sodili boste potem lahko sami, zakaj se tukaj mej Slovenci uraduje izključljivo le nemško. Predsednik J. Heinricher, rodom Kranjec, je zagrizen nemškutar, pisati slovenski ne zna. Svetovalec J. Garzarolli pl. Turnlack, rodom Kranjec, nij nam sovražen, vendar si ne upa popolnoma pokazati, da je naroden; svetovalec J. Stuchetz je narodnjak z dušo in telom; takih mož nam je treba; svetovalec A. Pesarič nekdaj narodnjak, a zdaj „Casino-Direk-tor!!tt; svetovalec P. Levičnik, narodnjak, svetovalca L. Jordan in Lorenc Ratter oba narodna; svetovalec Schrey brat ljubljanskega dr. Schreva, nij naš; svetovalca A. Balogh in Pramberger le malo slovenski razumeta,'o pisavi se ve da nij duha ne sluha. Pristav K. Sock govori slovenski, ali pisati ne zna, vendar nam nij sovražen; Otto pl. Fladung in dr. Eisenzopf ravno tako; dr. Fohn in J. Langer-holz narodnjaka, A. Katzintschitsch in dr. Zhu-ber oba nemčurja, K. Nadamlenski nam nij sovražen. Mej avskultanti se nahajajo taki, ki nič ali pa le čisto malo slovenskega razumejo, postavim dr. Lindauer, trd Nemec, Nedved, Hochenburger, Sander, Wokaun po malem umejo slovenski. Treba bi bilo, da bi se nastavili tu le taki uradniki, ki so slovenščine v govoru in pisavi popolnoma zmožni, treba bi bilo dalje, da se slovensko ura-dovanje strogo zahteva, da se odloki črez slovenske vloge, ki se zdaj izročujejo izključljivo v nemščini, ne prejemajo, temuč sodniji vračajo. Le kdor si pomaga sam, temu pomagajo tudi drugi. Drugič kaj več!
Ljubljanski mestni občinski zbor.
V Beji mestnega zbora ljubljanskega dne 17. t. m. je najprej župan poročal, da je cesar potem c. kr. deželnega predsedništva izrekel svojo cesarsko zahvalo, za Čestitanje ljubljanskega mesta ob 50. svojega godu 20. avg. t. 1.
Na dnevnem redu je bila najprej pritožba dr. Koslerja zoper nalog mestnega magistrata, kako mora ob svojej hiši in vrtu ograjo in zidanje urediti. Pritožbi se je skoro jednoglasno pritrdilo.
Druga točka: o uredbi Kalistrove štipendije za ljubljanske uboge, vnela se je daljša debata. Ranjki Kalister v Trstu je bil namreč v svojem testamentu določil, da se ima ljubljanskemu mestu po smrti njegove žene zavarovati iz njegove ostaline kapital, ki bode nesel 1000 gld. obresti na leto za ljubljanske uboge, kateri znesek naj se razdeljuje vsacega dne IG. maja. Ker je zdaj Kalistrova žena umrla, ponujajo dediči Kalistrovi g. Gorjup in drugi mestu za 21.000 gld. avstrijske rente, ki bode nesla 900 gld. na leto obresti (100 gld. je itak vzela percentualna pristojbina). Mesto bi se prejemši teh 21.000 gld. raztabuliralo z Gorjupove hiše, na katerej je oni znesek zavarovan. Poročevalec dr. Supan priporoča, naj mesto ponudbo Kalistrovih dedičev sprejme, kajti sicer imajo ti pravico denar sodnijsko deponirati in pravdnim potem mesto prisiliti
na izbrisanje intabulacije. Dr. Schrey govori proti temu, češ, da je zavarovanje na hiši go-toveje. Vendar se predlog dr. Supanov sprejme.
Finančna sekcija predlaga, naj se da filharmoničnemu društvu 200 gld. podpore za muzikalno šolo. Poročevalec podpira svoj predlog s tem, da pr demo s filharmoničnim društvom počasi tudi do mestne godbe.
G. Regali temu ugovarja. Regali pravi, da to društvo nij nobeno humanitarno društvo temuč strankarsko in zabavno. Zatorej nema nobenega opravičenja iz uboge mestne blagajnice podpore zahtevati; kajti uboga je naša blagajnica kljubu mestnemu posojilu, s katerega obrestmi ne vemo 5e kako bode. Filhar-monično društvo zanima samo nekatere kroge, ne vsega mesta. Zato ga naj podpirajo možje „inteligencije in kapitala." Društvo je ne le protinarodno, ampak ljudstvo sploh nema nobenega interesa zanj, tudi Nemci ne, ki jih je pa tako prav malo v Ljubljani. Bolje bi bilo, da bi se teh 200 gld. dalo v podporo ubogim obrtnikom.
Dr. Schrey govori za filharmonično društvo; pravi, da bode to gojilo v svojej šoli tudi cerkveno muziko, in budilo veselje do godbe. Mesto, pravi, da nema le skrbeti za ljudstvo, za Šenpeterčane in Kravjedolince, ampak tudi za višje namene. Ker še vlada podpira filharmonij', mora jih tudi mesto.
Dr. Z ar ni k se obrača najprej proti trditvi poročevalčevej, da pridemo s podpiranjem filharmoničnega društva do mestne godbe. Če bomo po tem potu, po filharmoničnem dri štvu mestne godbe pričakovali, bomo čakali do sodnjega dne, pa mestne godbe še ne bo. Mestne godbe bi pač treba bilo. Še manjša mesta, kakor je Ljubljana, na primer Gorica, Novo mesto, imajo svoje mestne godbe, ml pa ne. Za podporo mestne godbe bi on pač bil, a za filharmonično društvo nij. Filharmonično društvo ne napreduje, ampak ravno ker je strankarsko, nema uže skoro nič pevcev, uže javno nastopiti ne more. Če je predgovornik omenil, da bode filharmonično društvo vzgajalo tudi cerkveno petje, mora se pač reči, da tega nij treba, ker za to je uže cecilijansko društvo.
Dr. Keesbacherju se pa zdi, da bode filharmonično društvo, če ga mesto podpira, veselje do muzike v narod („ins volk") nosilo, kar je posebno v tej deželi treba, kjer je godba propala, da se ne sliši uže druzega kot nategovalna ročna harmonika.
Dr. Z a r n i k ugovarja, da bi moglo tako ekskluzivno strankarsko društvo kaj na ljudstvu delati, kakor je filharmonično društvo. Če je godba v našej deželi propala, so temu drugi uzroki kakor dr. Keesbacher misli, io se nikakor ne bodo odpravili s podporo filh. društva. —
Pri glasovanji se sprejme predlog o podpori filharmoničnega društva s 10 glasi proti 7 narodnim.
Poročevalec dr. Supan dalje v imenu finančne sekcije nasvetuje naj mesto da 150 gl. podpore protestantovskej šoli v Ljubljani.
G. Jurčič se oglasi proti tej podpori. Ta protestantovska šola je prav za prav kon-fesijonalna šoia. Jaz in moji somišljeniki pa dvomimo, da bi gospodje večine tudi podporo votirali kakej drugej konfesijonalnej šoli, ki bi te utegnila v Ljubljani narediti. Na pr. ko bi pravoslavni svojo šolo ustanovili, ali ko bi kaka družba katoliška svojo strogo konfe-sijotuilno šolo osnovala, gotovo gospodje ne bi za podporo glasovali.   Tudi protestantovska
gola podpore nij potrebna, kajti protestanti imajo svoj Gustav-Adolf-Verein za take namene, ki je bolj bogat kot ljubljansko mesto. Na dalje bi mi še glasovali za podporo, ko bi ta Kola res potrebna bila. pa nij. V Ljubljani ininmo dovolj druzih javnih šol, mestne in državne, če so te za druge dobre, naj bodo tudi za protestante, ker celo nemške so več kot dovolj, tako da niti iz tega stališča gospodom nij treba za podporo glasovati.
Poročevalec dr. Supan odgovarja, da če se sicer prav imenuje ta šola konfesijonalna, vendar se katoliški otroci na njej podučujejo od katoliškega kateheta v verstvu in sicer uče tudi katoliški učitelji. — Podpora se potem sprejme z vsemi zoper narodne glasove.
Za začasnega po močnega, tebnikarja mest noga se po pismenem glasovanji  izvoli gosp. Vincenc lian sel. — Verskemu učitelju na ekskurendnej  ljudskej šoli Janezu Kilarju se dovoli remuneracija 50 gld. za pretečeno leto.
G. Goršič interpelira župana, zakaj se blato in smeti od strani mesta navažajo v K rakovem blizu cerkve; dalje, zakaj se v Trnovskem pristanu ne napravi par svetilnic več.
G. Ilegali interpelira, ali policaji tudi na sv. Petra predmestji patrolirajo, ker tam je skoro vsako noč, posebno pa ob nedeljah vpitje in tepež. Policaji nijso samo za to, da varujejo v „Zvezdi" gg. penzijoniste, ampak za celo mesto.
Župan odgovarja, da policija svojo dol žnost stori, mnogo stori, da pa vsega ne more, ker imamo premalo osobja. Da li se bo dalo pomnožiti, o tem se bode moralo sklepati.
Potem je bila tajna seja, v katerej je bilo nekaj prošenj za remuneracije na vrsti.
Seja glavnega odbora za obdelovanje ljubljanskega močvirja
se je vršila Četrtek 16. septembra t. 1. dopolu-dne ob 9. uri v mestnej dvorani. Navzočnih je bilo 16 odbornikov, deželni glavar in mestni župan. Predsedoval je načelnik dr. Kozler.
Nasvet da bi se za izdelovanje crteža za osuJenje močvirja, po zadobljenem privoljenji deželnega odbora in c k. deželne vlade — konkurs razpisal, volitev projektanta, to je, inženirja ki ima črtež izdelati, pa c. kr. ministerstvu poljedelstva prepustila, sprejet je bil po daljšem razgovoru. Stroški za delo so preračunjeni po izvedencih na 16.000 gl. — Nasveti, da bi se brez čakanja na izdelovinje črteža in na dokončanje v delih njemu nameravanih vravno-valnih, jako silno potrebne naprave preskrbele, namreč one, ki bi bile pripravne odvrniti, da Mali graben in Gradašica ne polnita ali za-plavljata Ljubljanico s prodovjem in peskom, a Golovec ne zasiplje vode s prstjo in kamenjem, nasvetuje se, da se reši to v sporazumljenji z mestnim županstvom ljubljanskim. Predlog se izroči pododseku inženerjev z gospodov: Potočnik, Klemenčič, Wičel in "VVagner, kateri imajo o tem odboru poročati. Iztrebljenje Cor-novca v „Bevškem močvirji" in tamošnjega glavnega povodnika „Ložki graben" imenovan — sprejme se potem, ko so predlog podpirali gg. Kotnik in Peruci.
Jako živahen razgovor se vrši o tem ali naj se Udmatski jez pri fabriki za koce precej odpravi ali naj se še nekoliko časa počaka. Predstojnik g. dr. Kozler pravi, da nij o tem nobeaega dvomi, da ta jez se bode moral odpraviti, kadar to zahteva močvirski glavni odbor, da tudi lastnik g. Češko ve, da ga mora odpraviti, da pa je drugo vprašanje, ne bi li se vsaj toliko časa potrpelo, dokler se začno
druga dela za osuSenje močvirja izvrševati. Kajti skoraj nad 90 delavcrv bi izgubilo delo, I ako se po odpravi udmatskega jeza delo v fabriki za koce precej ustavi. V istem smislu govore gg. Tomec in Ltnrik. G. Tomec meni, da se mora jez odpraviti nt vsak način, na-svotuje pa, naj bi inženirski vešt'aki vendar še preiskali, ali ga je potreba odpraviti precej. Odločno pa pobija ta Tomčev nasvet g. Peruci. On piavi, da uže vendar vsak otrok več let ve, koliko škoduje jez pri Udmatu prebivalcem na močvirji. Ako se nij verjelo to od strani odločevalnih gospodov prej, verjeti bi morali to vsaj zdaj, ko so izvedenci Sal-vini, Vicentini, Podhajskv in Indra vsi jednoglasno izrekli, da Udmatski jez je neizmerno škodljiv in se mora precej odpraviti. Ako se naglasa 90 delavcev Udmastke fabrike, sliši se to morda lepo tistim, ki okolsein ne poznajo. Ali kdor ve, koliko tisoč prebivalcev na močvirji trpi po Udmatskem jezu neizmerno škodo, da ne hode ni en čas dvomil, ali se ima precej odpraviti ali ne. Sploh se g. Peruci Čudi, da ne vclj;ijo tako tehtne besede svetoznanih veščakov nič, da se sklepi storjeni v odboru le zavlačevajo in tako prebivalcem barja ljubljanskega jemlje vse upanje, da bode odbor v obče kaj vspešnega storil. Kajti vedno obravnavanje brez delovanja je in ostane brez vspeha. G. Peruci tedaj odločno ugovarja, da bi se ibrala nova komisija in nasvetuje naj se Udmatski jez odpravi precej.
Glasuje se o predlogu g. Tomca, naj ve-ščaki stvar še enkrat preiščejo aH je treba Udmatski jez precej odpraviti, ali naj se z odpravo čaka, dokler se žično druga dela za osušenje močvirja. Za predlog g. Tomčev glasujejo gg.: Potočnik, Tomec, Lvschan, Kozler, Petrič, Korče, JurČek,' Lasnik, Kotnik in dr. Poklukar. Proti predlogu glasujejo gg.: Peruci, Grams, Itemšak, Borštnik, llavdek in Babnik. Predlog g. Tomca je tedaj sprejet in jez Udmatski ostane še.
Poročilo na c. kr. deželno vlado za odstranjenje tistih napak v odtoku Ljubljanice po jezovih predorih železnice na močvirji, odobri se.
Poročilo na c. kr. deželno vlado, da bi se brž ko bo mogoče začelo gospodariti po pametnem načinu z gozdovi, kar jih je okolo močvirja, sprejme se.
Dopis na mestno županstvo za uvedenje pripravnih policijskih naredeb, da se bodo odpadki in smeti drugam speljavale, a ne v Ljubljanico in Cesarski graben metale, odobri se.
Nasvet za imenovanje (začasnega) kulturnega inženirja po razpisanem konkursu, katerega delavnost bi se pričela ob enem s začetkom izdelovanja črteža in še potrebnih tehtničnih preiskavanj se za zdaj odloži, ravno tako se odloži nasvet, naj se postavijo čuvaji v obrambo naprav za (dovod in) odvod vode in poljščine in naj se poda temu čuvajstvu natanjko po učilo za njegovo službo.
Tudi nasvet naj se sklene da se se ima plačati naklada 40 krajcarjev na hektar, se odloži do prihodnje seje.
Prošnja občinskega predstojništva v Iškej-Loki za izkopanje in trebljenje grabnov „Lo-šica in Iška", se odobri in se bode zato potrebni denar posodil občini iz movirskega zaklada. Potem se seja, ko je trajala od 9. ure zjutraj do V22. popoludne sklene.
DomaČe stvari.
— (Trtne uši nij na Dolenjskem.) Gospod Kihard Dolenec,  vodja deželne vin-
stvene in sadjerejske šole kranjske, vrnil se je dne 18. t. m. z Dolenjskega z veselo vestjo, da trtoreji kaj pogubne uši filoksere" nikjer na?el nij. Obhodil in prciskul je razen uže prijavljenih goric še sledeče na več kakor sto mestih. Okolo Čateža, kloštersko gorico v Cerini, dolenjo i gorenje Stražo, Lačenberg, Purgerca, Bukovina, Mladine (dr. Razlaga). Kozolec, Volovnik, okolo Krškega, Tržko goro, Cvetež, Drenovško goro in Rako.
— (Iz I > i z e 1 j l k e g a) se porofa, d.t so tam začeli od trtne uši okužene trte uničevati. Za oralo na ta način uničenega vinograda se lastnikom platoje po 1O0 do 300 gold. odškodnine. Šest let ne bodo sin-li v uničenih vinogradih trte zasaditi, temuč se jim svetuje saditi krompir na opustošenih prostorih, ker vlada tabaka zasejati ne pusti. Tudi dezinficiranje z žvepljenini ogljencem (Sclnvefelkohlen-Bttdi) se je začelo.
— (Xa gimnaziji v Kranj i) se je v prvi razred letos oglasilo 52 učencev, torej več, kakor jih ima Kočevska gimnazija v vseh štirih svojih razredih.
— (V restavraciji ljubljanske čitalnice) je drevi koncert gledališke godbe pod vodstvom kapelnika Majrerja, Vstop je prost.
— ( „ T i s o č in ena noč",) pravljice iz jutrovih dežel, I. zvezek, prišje so v založbi J. Krajca v Novem mestu na svitlo. Te povesti, ki bodo izhajale po dvakrat na mesec v snopičih j)o 20 kr., „priredil je za slovensko ljudstvo" L. Iladerlap.
— („ Spisi Krištof Šmifla. ") II. zv. Jozafat. Poslovenil P. Florentin Iltovat, je pri Krajcu tudi uže na svitlem, in obsega 132 str. Cena 30 kr.
Kay,ii<* vesli.
* (Na smrt obsojena) sta bila pred-včeranjem v Trstu po dvednevnej porotnej obravnavi Konstantin in Katarina Gav* zarad zavratnega umora.
* (Strela ubila) je v Jensovici dne" 6. t. m. mej nevihto 70 let staro žensko K. Kopal, ki je pod nečim drevesom vedr'la. Zraven nje sta stali še dve drugi ženski, a tema se nij nič zgodilo.
*(Cela vas prodana.) Zarad zaostalih davkov se bode prodala na javnej dražbi cela hrvatsku vas Korito, ter jo namerava kupiti erar in naseliti tam tujce.
Dunajska borza 18. septembra.
(Izvirno telegrancno poročilo.)
Enotni d ž. dolg v baukovcib .   .   72 gld. 19 kr.
Enotni drl do!g v srebra   ...   78    n   20 „
Zlata rente.........88    „   — „
18IJO drž. posojilo......131    „25 „
Akcijo narodne banke   .... 820   „   — „
Kreditne akcije.......„   30 „
London..........118    „10 n
Srebro..........—    „   — „
Napol...........9    „   40 „
C. kr. cekini........5    „   61 „
Državne marke.......fi8    .   10 .
Emilja Zetinovich
prične
na glasoviru podučevati
(448)
po Buvva-jevej ^lasovitej metodi z dnem 1. oktobra. Kongresni ti*«j IiIm. štev. it.
Ana Šuklje,
uLČIteljica na glasoviru,
temeljito pudučujo (437—2)
v igranju na glasoviru.
Vprnia naj se v kolodvorskih ulicah fit. 11.
Gostilna v najem.
Gostiln«« ležeča na KnrlovskO-HetllAkeJ centi v ,,lto«.i-*, da se z gospodatskiiui poslopji in okolo 75 oralov zemljišča vred tui veo let V najcin.
Natančneje pove graščinsko oskrfcnižtvo v Ribniku, po Sta Metlika. 1,442-3)
S c. kr. av.
privilegijem inkr.,fw(ARirrs fč, pruskim numster-v|fev F skim potrdilom. ^
Dr. Boi'fharutino u roma t i. no (dišeče) mila (žujtu) i zelišč, M olepsanje in popravo kože in skufieno zoper vsakako HMMI M koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih pu 42 kr.
Dr. Siiiit dr Itoutemard-ova dišeča pasta za zobe, najsplošnejši in najzanesljivejši pripomoček za ohranjenje in čistenje zob in zobnega mesa; v celili in pol zavitkih po 70 ali 86 kr.
Dr. Harillllg-ovo olje iz kitajske skorje za varovanje in olepsanje las; v zapečatenih in v ateklu šteiupljaniu sklenieah po H kr.
Dr. Bčriiitfiiifr-jev dišeči kronini dno, krasna voda za duhaujo m iiti]i\'aiij f, ki k repen in hudi živelj; v izvirnih sklenieah po 1 gld. 83 kr. in 75 kr.
Prof, dr. Liiidova rastlinska pomnila v šlanj-scah, poviša h v it in voljnost las in je pripravna posebno za to, da obđfii proge las naplavi; v izvirnih kosovih po 50 kr.
lialzaiiiieuo milo iz oljke se odlikuje po oživ
Ijajočej in obran jujoćcj moči za voljnost in mch-kost kože; v zavitkih po 3.r) kr. Dr. Iteriiigiiier-jev rastlinski piijMimuček za
barvanje las, barva prav črno,  nijavo in rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld< Dr. Hartnng-ova zeljiščna nomada za oživljenje
in zbnjenje rasti las; v zapečatenih in v steklu štempljanih posodicah po 85 kr.
Dr. BerJHgmVr-jevo olje iz zamljiščnili korenin
za okrepčanje m oliranjenje las in brade; skle-nica 1 gld.
Dr. Koch-ovi bonboni iz zeljišč, znan in skučen
domač pripomoček za prehlad, hripavost, zaha-sanost, hripavo grlo itd.; v izvirnih Skatljieah po 70 in 35 kr. Bratov Led ar-{evo balzanmmi milu iz olja ze-
meljskih oreliov, prijeten pripomoček pri umivanji nežno in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 8fi kr., paket (4 kosovi) 80 kr. Pravi ti po pripoznanej soiidnosti in priprav-
nosti tudi v naših krajih uže priljubljeni pripomočki se dobivajo:
v Ljubljani pri Terčeku *V Nckrepu, pri bratih Kriaper in pri lldmrd .Iluliru; v Zagrebu pri lekarjih: J. J. ('ejbeku in Žg, .Mitl-bacliu in 1* lor. Kiraloviću; v ĆV1J1 pri Kr. Kri-Bperju; v ICeki pri droglijeru Nikolu Pa vučiću; v Cioriei pri Ickarju G. li. i'ontiniju; v Celovcu
Eri lekarjih: II. Koiiimetterjii in pri Josip Nuss-aumerju;  v  Trstu  pri lekarjih:  J. Serravallo, K. Zanetttju, 1*. 1'rendini, Fr. Vedovattu; v Beljaku pri Matevžu Fiirstu; v Varaždinu pri lekarjih: A. llochsingerju in A. Ilalterju; v Kadru pri lekarju N. Androviču.
Svarilo.
Svarimo pred i>oim-!•*» j :i ii j< - m. osobito pred dr. Suina de Boutemavd-ovo dišečo zobno pasto in pred dr. llorehardt uvi m aromatičnim zeliseuim milom.
Mnogi pouarejulcl in prodajal«! ponarejenih naših priv. stvarij bili so uže na Dunajl in v Pragi sodnijsko obsojeni, da so morali plačati precejšnji* Klone v deuarfi.
Raymond & Co.,
c.h.priv. last. tovarn lnjijvalistiauli COSfn, stcarij V Berlinu. (867—2)
Tujci.
18. aeptHmbra: Prt sioim t Pipan i/. Trsta.     Malin iz Umi a.
Sehnbic i/. Dunaja. — Skute iz I.jubl.ane. — Graf iz Grailea.
Pr 1'Hlni i Piligt-I iz Dunaja. Oh no ii Kočevja. - Desspp is Trsta — Metz er iz Dunaja — G roti o j a Erdd ly iz Zagreba —Koppsiein, Štela iz Dunaja.
»•••<
Borzno kupovanje in prodajanje
<lr*>.jLV iiili papirov
ter druzih naložnih in spekulacijskih vrednostij. j Isidor X_i. Schcmstein
• Hankgcschiilr
% Wicn, I., Wipplingeratrasse Nr. 43, II. Stock
j fvis-a-vis der Btfrte). (443—2)
• Na vsa v to stroko spadajoča vprašanja daje se rado in hitro odgovor.
ti CO
I«
!Usnje! ~m
vsnke v rntc v:«, Previja i*j prodaje izvrstno in v ceno
zaloga usnja
_pf   i Sporgasse Nr. 32 v (iradrl.
Ceniiniki franko, pošilja se s povzetjem.
zote in zobovja
(zobovja z zračnim pritiskom)
prireja po najnovejšem umetnem načinu, ne da bi odstranjeval zobne korenine, brez vsake bolečine, votle zobe pa l dobro tvarino trajno plombira. Zobne operacijo brez bolečin izvršuje z omotljonjeru l gazom za smejanje (410—10)
zobni zdravnik A. PAICHEL
poleg HrudeckcifK iuomIii, I. n ml «.1 rop j«'.
Ordinnje od 9. —12. in od 2.—5. ure.
liepi' ni |>«» ceni
klobuke in čepke,
kakor tudi
kožuhov i no
prodaja
i^nton KScejčl,
v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu glediščnih
n lic.
(483—2)
•IXXXXXXXXXXXXXX>RXXXXXXX^XXXXXXIi
Kje ~Wlk
ie Kupuj«* ceno
obleke za gospode, dečke in otroke?
pri
K NEUMAUN-u.
JO
Jc največja zbirka
Sir ženske robe? -^sns
(447—1) , pri
M. NEUMANN-u,
v l^jnt>1 ja.ni, slonove ulico Ji. nI. 11.
Osnovana 1. 184:8
Dvorana za pohišje
J. J. NAGLASA
(v Ljubljani na turjaškem trgu h, št, 7).
Velika zaloga
priprostega in elegantnega pohišja, prevzema tudi, da pošteno in točno obskrbi cela stanovanja s hišnim orodjem in dekor o va-njem, nadalje kopelišča in hotele, v Ljubljani in na deželi.
Pohišje oddaje proti jamstvu tudi na obroke.
jJ^F* Zabija ter odpošilja se vse vrlo skrbno in troški zaračunajo so (438 — 2) toliko, kolikor jih ima zaloga
Osnovana 1.1848.
V ¥
Optični zavod iji EESIJTGER; g
v I>Jiil»3jaiii.
Poselmosti za one, ki dobro ne vidijo iu trebajo oral.
Oeala so dade samo potem, ko seje natanko in čisto znanstveno poskusil in premeril vid, a se uspeh jemfii. Naročnikom z dežele se radovoljno pošlje v ta namen spisana moja knjižica, po katerej potem lebko nnroče zaželjeno.
Pri meni je velika Bftlocra gledišćnih in potnih perspektivov najnovejše konstrukcije, daljeviai, daljegledi, mikroskopi vsake vrste, vremeniki, toplomoii, tehtnico za vino, mošt, žganje ter vinski cvet, dalje za kis, mlekc, Ing in petrolej. Laterna nagica, lampockopi, Bte-reoskopi in slike, parostroji, lokomotivi, camera obscura.
Orodje aa risanje in šestila icirklji), risalna peresa vsake vrste, vodne tehtnice, vrvice in kotni merniki, kompasi trr solnčne ure, merniki, merniki na traku, zrcala za britje in druge v to stroko spadajoče reči.
Dobro in brzo popravljam optično, fizlkalično ter matematično orodje. (420—3)
učno ereuje.
S»»:*>::c>:k
8
8
izdatelj in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".
j
17