\l !iĄii€iii@ m|v €čf€ pfice. Največja ptica je danes noj, ki se podi v skupinah po stepah Afrike. Noja lovijo radi njegovih dragocenih peres in ga bodo s časom iztrebili popolnoma. NaŠe čitatelje bodo zanimale nakatere zanlmlvosti iz življenja orjaSke ptice, katerega so natančno raziskali še le najnovejši angleški naravoslovci, ki so svoja raziskovanja fotografirall in jih objavljajo po Casopisju. Noj se lotl navadno valenja 16 jajo, ker toliko jih gre v njegovo gnezdo. — Znamenito ter čudno pri tem ptičjem orjaku je dejstvo, da valita samec in samica. Črni samec (petelin) sedi na gnezdu v nočl, samice (kokoši) po dnevu. Kakšen in koliko vpliva ima na razvoj nojevih jajc afriško vroče solnce, naravoslovci niso mogli dognati. Našli so večkrat od starih nojev po nekaj ur zapuščena gnezda, ko so se odpravile ptice pit, nikdar se pa to ni zgodilo sredi poldneva, ko pripeka solnce z največjo vročino. Noji žive v družlnah in sicer gospodari edcn petelin nad petimi kokoši. — Cela družina izkoplje kje na ravnem v pesek gnezdo za valenje. Je to priprosta udolbin-a, ki ni na zunaj prav nič prikrita ali kako zavarovana. Najbrž je nojevo gnezdo radi tega tako priprosto, da zapazi ptič z dolgim vratom že od daleč bližajočo se nevarnost. Ako se bližajo šakali ali hijene gnezdu, da bi požrle jajca, se dvigne valilec z gnezda in cela družina začne z neverjetno naglico tekati sem in tja, da zabriše z beganjem mesto valitve. Značilno je tudi to pri noju, da ne leže jajc v skupno gnezdo ena samica, ampak vseh pet. Kolikokrat se zgodi, da znesejo kokoši med dnevom v skupno ležišče do 40 jajc. Ko sede v noči petelin na jajca, jih pomeče z ležišča toliko, da na preostalih lahko sedi, jih skrije pod kožo in ogreva s svojo telesno toploto. Ako vali samec, krožijo krog njega samice, sc mu klanjajo in si snažijo perje, kakor bi se hotele svojemu vodniku posebno prilizniti ter prikupiti. Mladi nojčeki prihajajo iz jajčih lupin po preteku 42 dni in so dokaj nerodne stvarce na dolgih nogah. Staršl jih krmijo skraja z vsebino od samcev iz gnezda izločenih jajc. ZašCitnik naraščaja je samec, ki se postavi v bran napram vsakemu napadalcu. Večkrat se očka pred slabejšim sovražnikom potuhne, kakor bi niti ne opazil njegovih sovražnih nakan. Ko pa zaide mladež v resno opasnost, skoči stari kvišku in prežene neljubega gosta. Mladež roma po stepah za starim!, dokler ne doraste in si ustvarijo mladi petelini svoje lastne družine po vzgledu staršev. Anglež Martln Johnson in njegova soproga Osa sta opazovala po stepah Afrike še to-le redkost: SreCala sta nekoC 12 starih noje*, katerim je sledilo nad 100 mladih od bogzna koliko drugih družin. Stari so stopali ponosno naprej kakor kaki bogataši, mladina jim je sledila v uiogl beračev in, miloščinarjev. Največji sovražnik noja je liijena, ker siika za njegovimi gnezdi. Ako izsledi jajca, jih izpije, da se nasiti, ostale pa uniči. Nevarni nojevemu gnezdu so tu4i šakali.