41. štev. V Kranju, dne 14. oktobra 1905, VI. leto. GORENJEC = Političen in gospodarsK- list ====== Izliiij:« vsako solmlo zvečer. Stane za rolo lot 14 K. za pol leta I K, za četrt Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši št. 105 nasproti župne leta 1 K. Za drtlff države stane K f>ti(l. l'osamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, narorlie brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. Dopisi plačuje za pelil-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Jeseniško šolstvo. Nemška šola na Savi je torej dobila pravico javnosti. Ne bomo preiskavali dalje, ali so dani vsi pogoji za to, saj naša vlada dovoli tako rada Nemcem, kar zahtevajo. Konštalujcmo le. da se je to 7godilo zoper voljo večine okrajnega šolskega sveta radovljiškega. .Šola ima pravico javnosti, njena izpričevala so splošno veljavna, tudi Je nova stavba za nemško šolo pod streho . . . Peščica privandranih Nem' vje s pomočjo kranjske hranilnice, katero so obogateli po-vecjem slovenski groši, ter z ustanovo renc-gatinjc (!ašpcršičeve dobila svojo šUrir&lred-nico, na stotine slovenskih otrok pa n>jra še vedno čepeti v inajuih in za iuhlih starih šolskih prostorih in čakati, kdaj bodo merodajne oblasti in odločilne osebe kaj ukrenile, da se neznosne šolske razmere v jeseniški občini obrnejo na bolje. Nemško šolo na Savi bodo obiskovali nsj#e£ otroci zaslepljenih slovenskih delavcev, ki bodo v šoli pozabili svoj materni jezik, nemškega jezika se pa zadosti privadili ne bodo. Žalostne izglede za take nemške šole slovenskih otrok nam nudi Koroška. Slovenska štiiirazrednica na Savi postane nepotrebna in se skoro gotovo ne bo zidala. Zato si pa v Um resnem in odločilnem trenotku usojamo staviti na jeseniški narodni PODLISTEK. Križem po Gorenjskem. Slike in utisi. 111. Kranjska gora, v avgustu. Še ni dolgo, kar se je o Kranjski gori znalo le toliko, ta gospodari tukaj kaki dve tretjini leta zima in ko se je sploh o vasi le govrrilo kakor o «kranjski Sibiriji*. Danes ni več tako. Iz poprej malo poznate vasi z idiličnim mirom, je nastalo pravo letovišče z živahnim prometom poletu. Že na zunaj se je kraj zelo izpremenil. Poleg starih, z deskami kritih hiš in koč vidimo več moderno zgrajpnih enonadstropnih poslopij; pa tudi po drugih hišah se vidi, da so se stanovanja kolikor možno pripravila za tujce. Takoj pri vhodu v vas od rateške strani sem, stoji velik hotel «Hazor» s kakimi 15 probsami in ostranim salonom za letoviščarje. občinski zostop ta-le nasvet, kojega naj se blagovoli uvaževati: Občinski odbor naj sklene, da se sezida ,iovo šolsko poslopje na priqr£ynern prostoru med Savo in Jesenicami in Ifti še takoj razširi dosedanja štirirazrednica v^osemrazrednico, Nič ne de, ako je deželni j^ojskj svet proti temu, naj bodo zadnji štirje razredi občinska last, pravica javnosti se bo morala dobiti tudi za te razrede, saj se je tudi privatnemu nemškemu šolskemu k ura t o-r i j u priznala, tem več pravice bo torej imela občinska ali komunalna šola. Koliko otrok je sedaj v četrtem razredu, ki morajo ostati v tem razredu le za to. ker nadaljnega razreda več ni, čeprav so otroci stari šele 10 let. Ti bi lahko prišli do osmega razreda, če bi kazali kaj pridnosti, oni bi dokončali cmeščansko šolo». Kolikega pomena bi imelo to za bodočnost otrok, to uvidi lahko vsak, ki opazuje, da so naši ljudje po večjem le za navadne delavce po raznih tovarnah in pri raznih podjetjih, vsa bolje plačana mesta pa zasedajo tujci, ker imajo več šolske izobrazbe in torej več podlage, da se morejo izobraževali dalje v svoji stroki. Taka komunalna ali občinska šola bi se morala otvorili takoj, sčasom bi se prelevila v meščansko šolo. Občina jeseniška ima prav lepe dohodke, tudi je zaklad za zgradbo novega šolskega poslopja že precej narastel in svet za stavbo Vsako opoldne in večer v sezoni, pa je ves salon zaseden s tujci, le ena miza je določena za t doma če gospode«. Med letoviščarji opazujemo največ ljubljanskih Nemcev — nekatere rodbine prihajajo že redno več let semkaj — pa tudi inozemce srečujemo, seveda največ Italijanov, ali bolje rečeno Italijank. Postrežba v hotelu je prav dobra, tudi s hrano so splošno vsi zadovoljni. Pa ne samo v tem hotelu, tudi v drugih gostilnah, da, skoro v vsaki hiši je nekaj ie-toviščarjtv, tako da se domačini skoro izgube med njimi. Saj je pa tudi prijetno poletno bivanje v Kranjski gori! Lepi izprehodi do Podkorena in naprej na koroško stran ali do Rateč in klanskih jezer, na dtugi strani v dolino Pi-šenco ali zopet v Rovte, po prav dobrih in ne prašnih polih, pa tudi po stranskih potih ugajajo onim, kateri se bolj drže ravnine, krasni i'.leti na Vršac do Vossove koče in naprej v Trento, na Mangart, Razor i. t. d., nu- je zastonj na razpolago. Na delo, urno delo torej, Jeseniča nje, naj seotvori peti komunalni razred, čeprav zasedaj v najeti hiši, ker ne ve se, kaj prinese — bodočnost. Kaj je greh? Konec. Zdaj pa primerjajmo z Judežem in Kristusom naše hinavske klerikalce, ki jim ni nobeno srelstvo nič greh, podlo in nekrščansko, ako služi njim v kako posvetno korist, kakor smo že zgoraj navedli nekaj izgledov iz njihovega življenja. Povsod jim je prvo in zadnje le denar, posvetno premoženje, čast in vse pesvelne nasladnosti, ki jim delajo nebesa na zemlji, a nebesa po smrti kažejo z besedami in obetajo le svojim nezavednim pohlevnim ovčicam, da morejo še več denarja iztisniti iz njih! Komu torej so ti svetohlinski hinavci bolj podobni, ali Judežu ali Kristusu? Pravi odgovor na to vprašanje si bode pač lahko vsak razumen bralec sam poiskal! In taki ljudje, kakor so ti naši klerikalci, naj še komu zapovedujejo verovati, kaj je greh, kaj ni greh, taki ljudje, ki imajo sami vero le v svojo sa-mopašnost, vzdrževano z ljudsko nevednostjo, druge vere pa nimajo prav nobene; kajti, ako bi imeli še kako drugo vero, pa bi živeli po nji ter jo ljudstvu kazali tudi v dejanjih, a ne samo z besedami! In ako bi imeli še dijo obilo užitka manj ali bolj izurjenim turistom. Priznati se mora, da se je v Kranjski gori že .precej storilo za povzdigo prometa s tujci, zato jih vsako leto tudi več prihaja uživat svež zrak, že nad 800 metrov nad morjem. v Vendar bi se z malimi stroški dalo še marsikaj doseči. Pred vsem je nujno potrebno vsaj javno kopališče, ker vode se ne manjka — Kranjska gora se sme tudi ponašati z izvrstno pitno vodo — in bi se lahko napeljala z več strani. Dalje bi bilo jako umestno, če bi 3e po bregovih ob vasi napravilo več stez in se postavilo več klopi, posebno na križiščih ter na onih krajih, kier se nudi lep razgled na Prisojnik, Razor in druge gore. Tudi bi se moralo malo bolj skrbeti za reklamo, da se privabi več imovitejših slojev v kraj nego dosedaj, ker pri Italijanih po navadi ni dosti zaslužka, kajti ti preradi «gli-hajo» za vsako stvar, tudi za jedi, pijejo pa samo vodo. kako drugo vero, l.i tudi no delali pri sebi izjeme I grehi in bi bilo tudi zanje greli, kar je greh za druge ter se grobov, ki jih nakladajo liberalcem, skrbno samo varovali! Na svetu pač ni nobene druge družbe, ki bi tako grdo, nepošteno in strankarsko zase izrabljala svoje dolžnosti in opravila kakor to dela ravno naša klerikalna družba. Zato pa se tudi vsak zaveden in pošten Slovenec z zaničevanjem in studom obrača od te poclindrane družbe ler si ne da od nje kratiti svoje osebne svobode in prepričanja. Znto tak človek tudi ne bo nikdar iskal odvoze in pokore pri teh zasmelK^alcih Kristusove wre raradJ najnovejšega greha, ki so ga postavili in vpeljali na Kranjskem za branje naprednih listov, ki so v vsakem o/.iru vedno lnljši in poštenejši kakor po naših prižnicah in spovednicah priporočevani farovški listi. Zakaj taki ljudje, ki si vedno samovoljno izmišljujejo nove grehe in odpustke, da ž njimi sleparijo nezavedno ljudstvo in da ž njimi uganjajo umazane posvetne kupčije, pač več niso na svojem mestu, in vlada bi sloiila veliko dobi o delo v korist veri, narodu in državi, ako bi jih poslala tja, kamor spadajo ler po-tavila na njih mesto prave oznanjevalce miru in ljubezni do bljižnjega! In po tem bi se tudi več ne širilo in utrjevalo med našim narodom ostdepolno mnenje, da je greh vse ono, kar je v posvetno škodo našim si boritim političnim duhovnikom in njihovim privržencem, a dobro in bogu dopadljivo delo vse, kar je njim v korist! Promet s tujci. V našem listu smo se v zadnjih par letih večkrat obširneje pečaii s pospeševanjem pro-mola s tujci. ()e smo s tem dosegli vsaj malo zanimanja za to velevažno panogo našega narodnega gospodarstva, nas prav od srca veseli, ker s tem, da smo čestokrat povdarjali velikansko važnost, smo koristi ne le naši pielepi Gorenjski, temuč celi deželi. Slovenski listi vse premalo posvečajo svojo pozornost povzdigi tujskega prometa, vsaj večji listi bi to lahko storili in odprli stalne rubrike za Precej se pogreša tudi kako javno igrišče, bodisi »lavvn tenis* za odrasle ali navadno igrišče za otroke. Še marsikaj bi se dalo našteli, kar bi bilo še treba napraviti, da postane iz Kranjske gore res nekoliko moderno planinsko letovišče in — zdravilišče, ali upamo, da občinski odbor in domače prebivalstvo sploh vedno bolj spoznavata, da predrugačene razmere v občini zahtevajo tudi marsikaterih trenotnih žrtev, ki pa pozneje doneso tem lepše sadove. V Bohinj In k bohinjskemu jezerul Potopisi in zgodovinski utrinki. Pila Franjo P—c. 4 Dalje Med vso to razpravo in ogledovanjem smo pozabili na naše sopotnike, ki slede le v duhu našemu bohinjskemu potovanju. Bojim se, da zanje predolgo počivamo na naših »stopnjicah« ali na nemških spakedranih »štengah*. Ker smo se pri natančnejšem ogledu teh štirih, v skalo vsekanih znamenj do dobrega prepričali: da niso ne turška, tako reklamo. Toda z zadovoljstvom beležimo vest, da se utegne tudi v tem pogledu kaj izpretneniti. Zlasti goriška »Soča* popolnoma ume važno nalogo, kajti večkrat opažamo, da se peča v zadnjem času s pospeševanjem prometa s tujci. Tako jo pisala pred kratkim: Koncem leta 1899 je p'sal konzul Zjedinjeniii držav v Ženevi svoji vladi: «Od prvega januarja pa do današnjega dne je po-setilo Švico najmanj 2,500.000 popotnikov; vsaki izmed teh je prilično pustil v deželi 80 frankov, skupaj 200,000 000 frankov. Ker je v Švici okoli 3,000.000 prebivalcev, se lahko prav upošteva obseg teh številk.* Doslej se jo cenilo bogastvo v Švici na 78*60 frankov na osebo; po gorenjem številu pa pride na osebo 15250 frankov, to je, kar pretvarja najiiromasnejso deželo v eno najbogatejših. Te številke dokazujejo, s kako umetnostjo so znali meščani švicarski1 konfederacije črpati korist i/, svoje zemlje. Te rezultate so dosegli največ l osnovanjem in po-polnjevamjem gostilniške obrti. Leta 1882 se je sešlo v Bernu 05 gostilničarjev in hotelirjev, ki so položili temelj švicarski zadrugi gostilničarjev. Koncem leta je bilo članov 189, leta 1900 jih je bilo že 818, ki so imeli skupno 65.100 postelj, društvene glavnice pa 80.918 frankov. Leta 18!)2 je bila osnovana »Revuo Suisse des Hotels* kot društveno neodvisno glasilo, katero izdaja društveni centralni urad v Baselu. S stališča reklame je najznamenitejše delo tega urada izdanje knjižice »Les hotels de la Suisse* z listo okoli 1000 gostilen in hotelov in «Livre rouge*, ki beleži nekatere agencije za potovanje in reklamo. Profesi-jonalna šola, zasnovana leta 1893 po gostil-ničarski zadrugi v Ouchv-Lausanu, je dala tudi dobre rezultate. Predava se tam jezike, računanje, lepopis, zemljepis, knjigovodstvo in druge tehnične predmete. Vprašanje, ki je za gostilniško obrt velevažno, je varovanje naravnih lepot. Na Francoskem bo to varovanje kmalu po zakonu or-ganizovano. Meseca fabruarja t. 1. je odobrila zbornica zakonski predlog, ki obsega te-le točke: 1.) v vsakem departementu se ustanovi poverjeništvo za varovanje naravnih lepot; kakor bi jih radi imeli Bohinjci, ne ruska, kakor se je v zadnjem podlistku pomotoma natisnilo, in da ista niso tudi ne runska, kakor bi poleg drugih učenjakov rad imel Zhisman (A. v. Morlot, Abhandl. über das antike Eisenwerk bei Bitnje im Jahrb. der k. k. geol. Reichsanstalt 1850 p. 208) in konečno tudi ne znamenja menihov starodavnega samostana, ki ga omenja (po Metelku) neka listina z dne 31. oktobra 1820, katerega pa, kolikor znano, nikjer ni bilo, marveč: da so ta znamenja prava trgovinska znamenja tedanjih bohinjskih fužinarjev, tedaj mislim, da ne bi bilo prenapačno, našo pot zopet nadaljevati. In res zdrknemo, še enkrat se ozrevši nazaj po toli znamenitem kraju, nizdol po strmini in kmalu smo zopet na ravni, beli cesti. Naprtimo hitro svoje nahrbtnike in hajd dalje urnih krač. Ko smo slab streljaj čez most, se spomnimo, da je bila tu v bližini še ena skala s stičnimi znamenji, ki se je pa takrat, ko so delali most, žalibog uničila. Morda bi se dalo še najti kak sled, ali ker smo že videli prvi original, nam čas ne dopušča, da bi še tu okrog dalje stikali po skalovju. Od prvega do druzega mostu pu- 2.) isto ima nalogo sestaviti listo posestev, katerih varovanje utegne biti t umetniškega stališča velike koristi; .">.) lastniki zemljišča, katero so ima varovati, dobijo nalog, da ne uničijo in ne pre-drug;'-ijo stanja svojega posestva; 4.) kdor se pregreši proti temu zakonu, bo kaznovan z globo .'¡00 do 3000 frankov. Ta načrt se nahaja v rokah sonata: senat je imenoval poseben odsek pod predsedstvom Borcngera. ki ima nalogo preštudirati načrl, ga tudi prenarediti, če prihaja kje preveč v navskrižje s pravom do lastnine, z ekonomije, industrijo in prometnimi sredstvi. — Posebna pozornost se polaga v Švici in v Franciji na tečno kuhinjo, dobre sobe in cisloto. Najinteligentnejši izmed gostilničarjev in hotelirjev je brez dvoma oni. ki ne ponuja v reklami izbranih vin in najizvrstnojše kuhinje, marveč edinole: drainage parfeit. Tak hotelir ve, da je tako obečanje velikega vp iva na potnike, zlasti na angleške goste, ki so v tem pogledu zelo pazljivi. Zalibog pa se vendar dobijo tudi tam gostilne in hoteli na kmetih, v katerih je mnogo karali glede komforta in čistote. V predgovoru francoskega Bacdokerja je pisano: »Tudi v nekaterih velikih gostilnah so nekateri občni lokali najodurnejši radi ne-čistote. Krivda pa ne pada vedno le na gostilničarje in njegovo služinčad, marveč tudi na potnike, ki bi se morali sramovati, ker sebe tako nizko cenijo.* Iz navedenega se vidi, kako se je pospt 1 drugod promet s tujci že na visoko stopinjo, in kako se trudijo, da bi ga obdržali in še povečali. Vse to nam bodi v pouk in ravnanje pri prometu s tujci, kateii nam prinese nova železnica, in v glavnem ž pri osnovanju društva za povzdigo prometa s tujci, do katerega pač moramo priti v kratkem času! Dopisi. Iz Stražišča. Veselica, katero je priredilo tukajšnje gasilno društvo pretečeno nedeljo na Gašteju, se je v vsakem oziru vrlo obnesla Nabralo se je toliko občinstva, da so bili go- stimo teči Savo - Bohinjko na naši desni, in zasledujmo uprav tu strašansko zvoženo cesto, ki je proti «barakam» precej napeta, in ki se pa potem precej od drugega mostu kmalu polagoma znižuje v vijugasto ravnino. Kdor bi sedaj vstal iz groba 17. sLoletja, bi se nemalo začudil, kako je mogla človeška roka spraviti v tesnobo te soteske tako umestno izpeljano, dokaj široko ceslo, in oj čuda! zdaj se vije celo železniški tir na strmi, umetno pod hribovjem in skalovjem izpeljani progi. Ali življenje, ki je ob delavnikih še ži-vahneje nego danes, ko večina delavcev počiva, in delo človeških rok samo bi ga uve-rilo, da je v sedanjem naprednem veku tudi slabo*r.9Jši človeški moči le malo več nemogočega. Dá, kar je bilo ne samo tedaj, ampak tudi še v prošlem stoletju videti nemogočega, postalo je sedaj mogoče, nekdanje sanje so se uresničile, beseda je postala: dejanje. Delo — smem reči — je končano. Da, dovršeno in končano je to velikansko delo, sijajno izpričevalo novodobne kulture; ali veste pak, koliko milijonov znojnih kapljic, potočenih preko razoranega obraza človeka trpina, je 1. priloga ..Gorenjcu" št 41 iz 1.1905. stilniški prostori kmalu natlačeno polni in so ■O pozneje riošli gostje morali zadovoljiti z dvoriščem in zasesti tamkaj v naglici postavljene mize v neposredni bližini plesnega odra. Iz sosednih vasi smo opazili številno udeb žbo. a najbolj so nas razveselili zavedni Žabni-čanje, ki so pod vodstvom g. učitelja Keršiča krasno popevali. Od povabljenih sosednih gasilnih društev se je odzvalo vabilu le kranjsko, ki se je veselice polnoštevilno udeležilo. Oddelek si. kranjske meščanske godbe na lok je izborno proizvajal koncertne in plesne točke ter zabaval občinstvo do razdelitve dobitkov v občo zadovoljnost. Po razdelitvi dobitkov se je otvoril ples, s katerim je prikipela zabava do vrhunca. Do ranega jutra se je sukalo mlado in staro, polno mladostnega ognja na plesišču, neplesalci pa so se med tem kratkočasili z dopisovanjem in pismonoša šaljive pošte je imet dovolj dela, ko je tekal semintja, dnnašajoč s šaljivimi opazkami, s katerimi se je menda za ta dan posebej preskrbe!, udeležnikom gotovo le vesela poročila. Istolako neutrudne so bile ljubke gospice. prodajajoče srečke, šopke, koriandoli, razglednice i. t. d. Da se je veselica tako nepričakovano dobro obnesla, gre v prvi vrsti zahvala g. H. Scariju. ki je zastavil vse moči ter ves čas pomagal odboru z besedo in dejanjem delati priprave za veselico; istotako pohvalno moramo omenjati vse cenjene gospice, ki so neumorno delovale za društvene koristi, kakor tudi g. M. Šmid za itborno postrežbo gostov in za znatni prispevek, s katerim seje spomnila društvene blagajne. Splošno lahko rečemo, da ni nihče odhaja) nezadovoljen in da bo vsakemu ostala ta veselica v prijetnem spominu. S to veselico je pokazalo društvo, da mu ni na tem, pomagati bljižnjemu le v sili, nego mu tudi v boljših dneh preskrbeli zdrave in poštene zabave, — čeprav pretijo gotovi ljudje tudi to preprečiti. Novice iz Cerkljan. — Šola na S'«.. Urški gori je dodelana in služi svojemu namenu. Stavba stoji pod vasjo na polju, od koder je odprt zelo vgnetenih, je prepojenih in spojenih med posameznimi vezmi celote tega dela? Veste li. koliko milijonov krvavih žuljev je izteklo preko trdega srca teh kamenitih robov, onih peščenih strminah ob in nad deročo mrzlo Savo? Veste, čigavi so bili ti krvavi žulji, vsi znoji in trudi? To so bili znoji in žulji naši in bratov naših Slovanov. Da, kakor povsod, tako je tudi tukaj opravljal Slovan tlako suženjstva, a njegov pi iganjaluc, izsesalec je bil tujec: Lah in Nemec. In kdo je vlaknil od vseh teh znojev in žuljev največji dobiček V globoki žep; komu bo neslo to delo blagoslov in dobiček? Zopet le tujcu! Zate. gorenjska stran, zate, oj divni moj Bohinj, je vse to velikansko delo le mrtva stvar, da itak mrtva, kakor te diči tam gori ob planinski kotlini tvoje globoko, temnomodro, skrivnostno mrtvo, bohinjsko jezero. D&, ko bi se povrnil zopet prejšnji čas nazaj, ko so tvoje rude in železa bogate planine krile v svojem osrčju neštetih milijonov zakladov in bogastva; ko je še cvelo življenje fužinarske in železarske obrti; ko bi se povrnil nazaj zlati čas, ko si bil še ti neomejen svoj gospod in gospodar čez vse te planine, polne bogatih pašnikov, polne mračnih lesov in pod lep razgled daleč naokrog. Nasprotno pa cerkljanski občani nič kaj z veseljem ne gledajo lepe stavbe, ker je v nji zazidanih več tisočakov, katere bodo dalj časa plačevali. — Po našem skromnem mnenju naj bi za javne stavbe in naprave tisti več dal ali vsaj delal, komur služi. Pri zidavi te Šoli; bi hribovci lahko marsikaj zvozili, ali bi se naj jim naložilo zemljo splanirati ali kaj tacega in cela občina bi imela manj stroškov in bi bila na boljšem! To bi bilo mogoče, če bi ljudje, ki imajo občinsko gospodarstvo v rokah, vsaj malo razumeli Po toči govoriti je prepozno. Ko bo občina popolnoma v dolgeh zakopana, sc morda odpro komu oči! Kdo ve? — Za učitelja na Št. Urški gori je nastavljen g Franc Krmelj. Učencev, ki obiskujejo vsakdanjo in ponavijalno šolo, je 80. — Zaradi peres so se skavsali mladi petelini v nedeljo pred cerkvijo. Ni bilo posebne sile; kri n; tekla, kakor že mnogokrat. Toda. grajati moramo tako surovost, zoper katero nimamo dovolj ostrih besedi. Vsled bojev in ponočnega vp tja slovi cerkljanska stran daleč na okrog, kar ji ni v čast. Boji in nočno razgrajanje naj bi se odpravilo. Toda kako ? — Veliko pametnejše bi bilo, ko bi se mladi fantje vpisali v čitalnico ali bralno društvo na Zg. Urnikih ter opustili popivanje smrdljivega žganja in posedanja po gostilnah. Tam naj bi kaj čitali, recimo časopise politične in leposlovne vsebine; izposodili bi si pa lahko na dom knjige, ker imata obe društvi knjižnice, posebno krasne knjige in v velikem številu ima čitalnica od najpriprosb jših do najmodernejših na izbiro. Kdor ima glas, izuri se lahko v pefju. Komur je mar kaj za napredek, naj kar brez pomisleka vstopi. Dandanes nekaj velja tisti, ki ima v glavi kaj; s surovostjo in neotesanostjo se ne pride daleč. — Snegjepobelil v noči od 9. na 10. t. m. naše gore. Sv. Ambrož, Viženče, Prevozje, Davošek in še nekateri hribovci so v belo odejo zaviti. Na Krvavcu in Viženški planini je padel prvi sneg že prejšnji teden. Obeta njimi v srcu zemlje polne bogatih rud; tedaj bi bilo to.delo tudi zate delo blagoslova in občega blagostanja. Ali ti časi so minuli! Ni jih več, kakor tudi tebe, prvak Bohinjec, že zdavno ni več. Takrat, komaj si postavil sebi streho nad seboj in svojo družino, komaj si vzneseni zavesti vskliknil: Svoj sem, prost sem in kar imam je mnje, že tu je zalezel dobičkaželjni tujec, gostoljubno si mu prepustil sprva svoje ognjišče in streho, pozneje svojo zemljo in konečno tudi samega sebe. Postal si suženj njegov in kar imaš danes od njega, to so le drobtinice, skromne plesnjive drobtinice raz bogate, n^košno od tvojih žuljev sadov obložene mize. In tako je in tako bode tudi sedaj v dobi nove železnice. Pač ti prinese nova železnica novo življenje, aii v tem življenju — oj, moj rajski Bohinj — vtriplje ti tuje srce, preveva ga tuja duša. V valovih tega no cga življenja, zatonilo bode tvoje solnce počasi, polagoma, dokler ne zaide tam za robovi tvojih planin v temno noč tujčevega robstva. V teh pogovorih prišli smo do barake g. Janeža, kjer se le mimogrede ustavimo, da pozdravimo našega vrlega narodnjaka. D.ilje pr,h. se nam zgodnja zima. Kaj, ko bi neznosni vročini poleti nasledovala ostra zima. Vse mogoče! — Mrtvo so našli tekoči teden na Štefanji gori neko žensko, spat je šla še zdrava. Govori se, da je vzrok pijača. Ce se bo delalo tako, kakor dela vodstvo Marijine družbe, da se vabijo dekleta s pijačo v njo, bo še več enakih slučajev. Na ta način bodo glasi »Piščalke* (list zoper pijančevanje) preslabi, biti bi morala trobenta ali vsaj rog. Čudno je le: po listih, seveda klerikalnih, po prižnicah se čuje: boj alkoholu; a v družbah, takorekoč cerkvenih bratovščinah se pa s pijačo potuho daje mladim ženskam. Kdo naj to ume? Švindel, sleparija!! Zato se kažejo nasledki, o katerih danes ne govorimo, da ne bodo mislili gospodje nasprotne stranke, da jih hočemo zbadati. Tedenski politični pregled. Dopolnilna državnozborska volitev na Koroškem, kjer je kandidiral slovenski kandidat Franc Grafenauer, je končala z zmago nemško - nacijonalnega kandidata Saj-frica. Slednji je dobil 2253, Grafenauer pa 2109 glasov, torej za 84 glasov manj. Državni zbor bo menda sklican zopet dne 27. novembra 1.1. 0 splošni volilni pravici. Poslanec Prade je objavil razpravo o splošni volilni pravici, kjer navaja, da je bilo pri ljudskem štetju leta 1900 nad 24 let starih moških v Avstriji pri Nemcih 2,413906. pri Cehih 1,388.576, pri Poljakih 912.118, pri Malorusih 766.008, pri Slovencih 283.584, pri Hrvatih in Srbih 167.822, pri Italijanih 172.559, pri Rumunih 44.076 in pri Madjarih 2035. — Avstrijski Slovani imajo potemtakem 1,104.202 volilca več kot Nemci. V Pragi je ob otvoritvi deželnega zbora demonstrirala na tisoče in tisoče broječa množica. Vse se je izvršilo popolnoma v redu. Iz deželnih zborov. V koroškem deželnem zboru je deželni glavar Goess opozarjal na slabe razmere v kmetijstvu zaradi pomanjkanja poslov in delavcev ter izjavil, da se bode temu opomoglo šele tedaj, ko se povzdigne delavnost, treznost, varčnost in nravnost Nemiri na Ruskem. Moskva je podobna vojnemu taborišču. Celo mesto je zasedeno po vojakih. Poštni in brzojavni urad je zasedlo vojaštvo. Premožnejži sloji zapuščajo Moskvo, ker izgredi naraščajo. Crkostavci, pa tudi drugi delavci in dijaki so začeli stav kati. Pričakuje se splošnja stavka vseh tovarniških in železniških delavcev. Ločitev Norveške od Švedske. Norveška zbornica je sprejela s 101 proti 16 glasom dogovor med švedskimi in norveškimi delegati v Karlstalu, da se državi ločita. Novičar. Ali se ljubljanski škof Jeglič res ne meša V politiko? Zadnje čase «Slovenec« z vso resnostjo stresa stare in dognane resnice, da se škof ne meša v politiko. To je sicer velika predrznost «Slovenca» in njegovih zavijalskih urednikov, vendar se ta list računa še za najpoštenejši list. Škof je dokazal že neštevilnokrat, da se za klerikalno politiko bolj briga, kakor za resno dušno pa-stirstvo. V spomin kličemo samo slučaje, ki so znani vsakemu pastirčku, ki ima zdrava ušesa. .Škofje za časa zadnjih držanovzborskih in detelnozbortkih volitev pisal javne pastirske liste, v katerih je pridušal volilce, da morajo voliti klerikalne kandidate. I'a ne samo eno pismo, leinvcr ver pastirskih pisem je spisal, tkazal je ob zadnjih volitvah izpostaviti sv. rešuje telo za srečen izid volitev v klerikalnem smislu. Da bi klerikalne volilce bolj podkuril, je šel v Ljnblj an i sam na volišče in tam oddal glasovnico za klerikalnega kandidata. Ustanovil je zavode v Šentvidu z namenom vzgojiti strogo klerikalne duhovne in lajike. Ta njegova naprava je zgolj vsled škofovega klerikalnega, a g i t a t or ič n e ga stališča bila poklicana v življenje. Ustanoviti je dal zavarovalnico proti požarom«, ki velja pri ljudstvu za škofovo z a v a rova I n i e o in ima namen ljudi zvabiti tudi na zavarovalnem polju v klerikalni tabor. V občini Medvode, kjer ima škof svoj grad in volilno pravico, uganja najhujši klerikalni fanatizem Njive in travnike daje njegov upravitelj, župnik Brence v Preski, le takim ljudem v najem, ki so zanesljivi klerikalci. Vsi klerikalni veljaki, posebno duhovniki, vedo, da je škof Jeglič absolutni poglavar klerikalne stranke, zato so ga v priznanje njegovega politično - klerikalnega delovanja izvolile mnoge občine za častnega občana. Škof Jeglič se poteguje zatake duhovnike v prvi vrsti, k i poli ti čno de-tujejo v klerikalnem smislu, mirne duhovnike pa preganja. Pri cesarju je bil v a\ ilijonci za p o m il o šč enj e t a k i m duhov-n ikoni, ki so bili obsojeni zaradi političnih de lik t o v. Tu smo navedli le nekaj dejstev, ki jasno izpričujejo, da je škof Jeglič glavni in n a j i z d a t n e j š i k le likal ni agitator, ki ima vso kranjsko klerikalno politiko v absolutni oblasti. Sad tega njegovega delovanja je ves boj, ki se bije na Kranjskem med klerikalno in liberalno stranko. Pod škofovanjem Jegliča se je boj poostril do skrajnosti. Najžaloslnejše posledice so: obstrukcija v deželnem zboru, poloin konsumnih društev, kjer so ljudje na tisoče in tisoče izgubili, in posurovelost ljudi klerikalne stranke. To vse ima škof na svoji vesti. « Slovenec« je v nekaterih številkah rekel, da škof nima ničesar opraviti s klerikalno stranko. Mi pa smo tukaj temeljilo dokazali, da je »Slovenec po svoji stari navadi lagal. Zakaj «Slovenec> pere škofa, že ve dobro. Zato pa še dostavljamo, dokler ne odstranijo ljubljanskega škofa Jegliča s Kranjskega, dotlej ne bode miru. Dežela bode trpela še dalje vse nezgode, ki jih ji prov/.roča škof Jeglič. Zabredel je predaleč s svojim klerikalnim fanatizmom, ž njim se revni ljudje ne morejo zediniti! Resno in glasno kličemo: Proč z Jegličem, drugače ne bode miru! Na dan z občinskimi volitvami v Medvodah I Že spomladi je potekel rok za noie volitve, toda Se do danes jih ni bilo. Kleri-rikalci s škofom na čelu delujejo, da bi jih tako zavlekli, da bi v tem času spravili nekaj vplivnih ljudi iz občine. Shode imajo vsak teden v Preski pri znanem pomarančarju Brencetu. Tu kujejo vsakovrstne črne naklepe. Črnijo ljudi, ki so popolnoma pošteni in jih tožijo pri njihovih predstojnikih. Iz papirniške tovarne,so spravili z denunciranjem ravnatelja proč, reslavrali rja g. Kolenca v Goričanih so po satansko očrnili pri direkciji na lliinaju. da prodaja plesnivo meso. črviv sir i. dr. tovarniškim delavcem. V svoji hudobiji so delali tako, da so kupovali res pri Kolencu meso, potem ga pa devali na kraj, kjer je spletali, Vse take hudobije uganja presti mogočnež, ki je poosebljen Belcebub v klerikalnih intrigah. Tovarniške uradnike Črtijo in tožijo, ker ne trobijo v klerikalni rog. t!. J. Jarca iz Medvod bi najrajše obesili. Vse lo pa zaradi volitve, katere nalašč zavlačujejo, da bi spravili nekaj Ijudij proč. Slavno c kr. okrajno glavarstvo poživljamo, naj ukaže županu Smovcu razpisati volitve, ker jo razburjenje ljudstva veliko Sploh naj potipljejo oblasti ,voča' Smovca za račune vseli 12 let njegovega županovanja! Novi šolski nčni red za ljudske šole Je izdelal bivši naučni minister vitez Harlel sporazumno z zastopniki učiteljska. Novi šolski red se baje ozira na najmodernejše zahteve. Skibljeno bo, da dobe slaboumni otroci posebne oddelke. Posebno se bo gledalo na mladinske igre. Na deških šolah se uvede pouk v goslanju za neobvezni predmet, dočiin se bo na dekliških šalah poučevalo gospodinjstvo. Urede se odmori, a počitnice se določijo splošno na dva meseca. Ti »skušalo se bo tudi uvajati samo dopoldanski pouk. Za vzajemnost med šolo in domom bodo skrbeli «večeri staršev«. Prepoved telesne kazni se najstrožje < bnovi. Izogibali se je treba vsemu, kar zamore vzbujali narodnostna ali verska nasprotstva. Kegljanje za dobitke tukajšnjega slovenskega bralnega društva se je zaključilo v nedeljo, dne H. I. ni. Kegljalo se je oil 2. septembra trikratna teden, in sicer vsak Četrtek, soboto in nedeljo od 8. ure zvečer naprej. Vseh dobitkov je bilo pel: prvi dobitek T>0 K, drugi 2f> K, tretji 10 K, četrti in peti po r» K; šesti dobitek pa je bil šaljiv dobitek za največ serij. Zadnji dan, to je S, t. m., se je pričelo kegljanje ob štirih popoldne in so je končalo ob osmih zvečer. Glavni dobitek je dobil g. Kovačič, nadnjlinar v Majdičevem mlinu, koji je takoj daroval po 10 K slovenskemu bralnemu društvu, meščanski godbi in dijaški kuhinji. Po kegljanju je bil koncert, pri kojern je svirala tukajšnja meščanska godba na lok. Obisk je bil srednji, a vseeno se je razvila sčasoma jako animirana zabava in konečno se ju še plesalo. — Da se je kegljanje tako dobro obneslo, se je zahvaliti v prvi vrsti vsem onim, ki so se udeleževali kegljanja, obenem pa tudi g. Varšeku za tako izborno kegljišče, ki je res vredno polivale v vsakem oziru. Odbor. Narodna čitalnica v Kranja priredi po-četkom meseca novembra igrokaz v treh dejanjih »Gospod Grobski«, katerega je po češkem izvirniku za slovenski oder priredil Fran Gestrin. Igra je polna krasnih dramatičnih efektov ter nam predstavlja gorenjskega kmeta v borbi proti graščaku po odpravi tlake. Igrokaz je prepleten z lepimi, zanimivimi dramatičnimi problemi ter je tako upati povoijnega uspeha in lepega večera. Odbor- Meščanska godba v Kranju priredi jutri v nedeljo ob 10. uri dopoldne na glavnem trgu promenadni koncert s sledečim vspore-dom: 1.) Kopecki: Dobri tovariš, koračnica; 2.) Verdi: Opera «Rigoletto; 3.) W. \Vlassak: Slovenske pesmi, Polpuri; 4.) Giozza: Ballabile I. iz opere iMotile-) ihristo •: 5.) J. Wagntr: Šenleld, koračnica. Čitalniški pevski zbor v Kranju prične z današnjim dnem zopet redne pevske vaje. na kar se opozarjajo zlasti vsi dosedanji gospodje pevci. Pevske vaje so vsak torek in soboto od 8.—9. ure zvečer. Kdor želi k zboiu nanovo pristopiti, naj se blagovoli zglasiti ob določi nib pevskih urah v pevski dvorani. V Domžalah nameravajo ustanoviti »Sokola . Izborna misel to. Vsak le količkaj še slovensko misleči Domžalec naj se s ponosom vpiše v društvo, ki je za Domžale in okolico velevažno in takorekoč straža proti nemškemu nasilju, katero so Domžalci ravno v zadnjih časih ostro občutili. Iz trgovskih krogov se nam poroča: Debelo sem gledal, ko sem te dni prejel brzojavko tukajšnjega poštnega urada na nemško-laški tiskovini. Slavno poštno ravnateljstvo se prosi, da v bodoče v Kranj pošilja le take tiskovine, ki jih ljudstvo res razume, ker menda vendar v Kranju nismo le v deželi laških polentarjev. Izpred sodišča škofjeloškega. Poroča se nam: Naše dobro in verno ljudstvo kaže v marsikaterem oziiu. kako se ga oprijemlje ona lina vzgoja, ki prihaja iz obskurnih klerikalnih izobraževalnih društev. Kakor se v teh izobraževalnicah kar pavšalno obrekuje in krade čast drugim poštenim ljudem, kar se potem obeša po predalih častitljivih listov »Slovenec* in »Domoljub*, tako se tudi prak-ticira zunaj teh društev, včasih pa kar na debelo! Tako se je tudi neka tukajšnja bab-nica M. K., ki se baba z veliko hišo in tisočaki ter s prazno slamo v glavi, lotila tukajšnjega zasebnega uradnika A. N. in mu skušala oblatiti čast, češ, da je on kriv, da ni napeljala vodovoda v njeno hišo, ker jo je preplašil, da je vodovodno društvo na robu propada. Pred sodišče poklicana, je sprva izkušala vso stvar utajiti in zasukati, ker pa je priča potrdila, da je res tako razžaljivo govorila proti A. N., bi se bila kmalu dovršila obravnava s sodbo, oziroma bi se bile zaslišale še druge priče, ki bi razžaljivko postavile še v prozornejšo luč. Konečno je obžalovala, da se ni »natančno« izrazila, kar je dalo povod ustavljenju nadaljnega postopanja, ker je tožitelj dosegel svoje zadoščenje in vodovodno društvo ni ničesar trpelo na svojem vzgledu in kreditu, V preprečenje takega zla je res treba radikalnih sredstev! Nesreča. Pri zgradbi posojilničnega poslopja v Radovljici je padel minuli torek do-pol Ine delavec G. Jambrovič z višine 13 m tako nesrečno, da so nezavestnega prepeljali v deželno bolnico. Za „Sokolski dom" na Jesenicah je doslej nabrala gospa Marija Sclireyeva,c. kr. nad-poštarja soproga, 114 kron, katere so darovali: g. Stricelj, vodja gas., Ljubljana 20 K: gospa Klobovs, c. kr. poštarica, Gorenja vas 20 K, Neimenovan, Ljubljana 10 K; g. Ba-hovec, pošt. ur., Maribor 20 K; g. Novak, c. kr. poštar, Kamnik 6 K; gosp. Lampret, tiskarnar, Kranj 4 K; g. dr. Štempihar, odvetnik, Kranj 5 K; g. Schrev R., c.kr. poštar, Lesce 10 K; Tržaški Sokoli pri izletu na Jesenice 12 K; g. Černe, hotelir, Bled 5 K; g. Klinar, Bled 2 K. Živeli, nabiralka, da-rovatelji in posnemovalci! Odbor, Nemški kazinotje so dne 9, t. m. v pravdi proti mestni občini pogoreli. Tožbi mestne občine se je popolnoma v vseh točkah ugodilo ter mora toženo društvo «Ka-zino» povrniti občini 1794*16 K pravdnih troškov. Izpred kazine izgine veranda, s prostora v cZvtftdi* pa stoli in mize. V Kamnika se vrši v kratkem vsled razsodbe upravnega sodišča občinska volitev v drugem razredu. V Kranjski gori so ustanovili novo telovadno društvo «Sokol». Veselico priredi kmetijska podružnica za Radovljico, Lancovo in Predtrg dne 15. oktobra t. 1. v gostilniških prostorih g. Jakoba Vogelnika v Predtrgu 43. Začetek ob 3. uri popoludne. Spored : Srečkanje, godba in petje. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. * * * Kolera. Na Pruskem se je pojavilo zopet 10 novih slučajev kolere. Skupaj je dosedaj na koleri obolelo 272 oseb, od katerih jih je 90 umrlo. Splošna vinska letina v južni Istri je, kakor se nam poroča — kar se množine tiče srednja. Novo vino je izborno. Živahna kupčija je z gred jem, ker je došlo mnogo kupci v i/, drugih krajev, kjer je bodisi toča poškodovala grozdje ali peronospora napravila veliko škode. Od straha zblaznela. V občini Gest te* nyes v okraju Kisenburg je bila umrla 17 letna deklica. Deli so jo na mrtvaški oder, in po noči je cula pri njej neka ženska po imenu Rajsb. Okrog polnoči je nastalo veliko vpitje v sobi, kjer jo ležalo mrtvo dekle in stanovalci v hiši so prišli seveda vsi na pozorišče. Prej navidezno mrtvo dekle je sedelo tam ua mrtvaškem odru, v kolu pa je jokala in si pulila lase čuvarica Rajsli. Zblaznela je bila od strahu. Del mesta se je pogreznil v morje. V Odesi je del mesta, kjer imajo milijonarji svoje vile, izpodjedla vodo, da s; je zrušil v morje. Milijonarji so zapazili nevarnost, pravočasno ter se izselili v notranje mesto. Nazrušeni zemlji je bilo mnogo lepih vil. Posebno krasna je bila kneginje Femidov-San Donato, obdana z dragocenim parkom. Vse je požrlo morje. Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranja dne 9. t. m. Prignalo se je 112 glav goveje živine, 7 teleta, 151 prašičev. 137 ovac in kozlov, 2 buš, 50 kg pšenice K 8-25, prosa K 7'25, rži K 7'—, ovsa K 7'—, ajde K 7"—, fižol ribničan K 12-50, koks K 13-50. Kakao. Kakor uči izkušnja, ni redovito uživanje kakovske pijače zdravju nikakor tako v prid, kakor so pegostoma mislili doslej. Ker ima v sebi cesto jako veliko tolšče (časih nad 50°/0), provzroča kakao motenje v prebavi, da čutimo želodec nenavadno natlačen, da smo nenavadno 1m>o siti, da imamo manj slasti do jedi in da nas peče zgaga. Creslo-vita snov, ki jo ima sebi (kakaoro), provzroča vrhutega lenost v črevesu, pogostoma celo trajno zaprtost. Da se zaprečijo te neprilike, pošilja staroznana firma Ivan Hoff pod imenom «kandol-kakao» na Irg izdelek, ki je najboljšega okusa in zaradi tesne združitve s sladom jako lahko prebaven ter napo .led dokaj cenejši od vseh drugih kakaovskih vrst. Ta združitev s sladom, čigar lastnosti, tolikanj dragocene za zdravje, se priznavajo čimdalje splošneje, zmanjšuje lolščalosl tako izdatno (po analizi preizkuševališča na Dunaju z dne 21. oklobra I. I. 19-33°/.), da se sme kandol-kakao resnično označili kol malotolšč in jako hasniv vsakemu organizmu. Ker ima obenem izredno mnogo živilnih snovi, je kandol- kakao v mnogih primerih važno živilo, zlasti za odpravljanje nervoznih dispozicij, malokrvnosti itd. Kdor je vajen kakaovsl:n pijače, temu se iz-vestno hit i o prikupi k.mdol - kakao tako, da ga bo redno rabil, ker ustreza vsem zahtevam. Kandol - kakao se že dobiva v trgovinah s špecerijskim blagom, vendar je treba paziti na me Hod' in zalit vati izrecno kandol - kakao. Domača knjižnica. ,.Naš dom". Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimivosti i. t. d. V. ivetek. Izdala in založila zvezna trgovina v Olju. Cuna 50 vin., po pošti 10 vin. več. Loterijska srečka dne 7. i ktobra t. 1. Gradec: 20 34 72 43 58 Izkaz darovalcev za Žumrov spomenik. dg.: Jeglič. Rud. 13-50 K ; — po 10 K: Mayr Marija, Hubad Fr., Kokalj Rud., Majdi*' Janko, Pire C., Rakove Iv., Stiasnv Lj., dr. Savni* E., Savnik K.; — po 5 K: Mayr Anica, Florian K., Mayr I'., Nadrah ljp., favšlar Toni., Pokoro Fr., Sultner H.; po 4 K: Kalinger Fenl, Rolirnian Adolf; — Polak Miei 3 K; — po 2 K: Hribar Frici, Lampret Iv. Pr., Novome-ščnuka, Peterlin Fr., Polak Ferd., Rozman JanVo, Rus Ana, Sare Aloj zij: — po 1 K: Lampret Zora, Jagodic Iv., Roiss Rud. Uciteljstvo radovlj škega okrajafiSK (že izkazano); slovensko deželno učiteljsko društvo 20 K; uciteljstvo I. mestne šole v Ljubljai i 20 K; u% itelji(ce) po 5 K: KraglJos., Zavišnik K., Luznar Fr.; po 4 K: MaRy Ida, Pezdič Ivan, Pipan Iv., Rus Vilko; po 3 K: Krek V., Prevc Alb., Simončič Mar; Orehek Slaviea 2 02 K, Ciuha Fr. 201 K; po 2 K: Atbreht L., Bohii c Ivanka, Frantar Mar., Grčar Vikt., Grundner Zo'., Jaklič Julika, Jeglič Am., Jesenko Ogka, Ju^ovic Fr., Kmet Andr., Kovačič Fer., Krašič Pav.. Uampe Ivanka, Lapajne Iv., Lavtižar Fr., Miklavčič Janja, Petrovčie Ana. Repovš Iv., Rojina Fr., Schlaipnch Mar., Stupica Iv., Završnik Rud.; Štebi Alojzija 160 K, Ferjan Leop. 120 K; po 1 K; Dev El., Flis Slav., Grmek Ant., Jezeršek Iv., Ki ferle Iv., Knific L., Kos Ant., Krlžnar Jos., Kržic Fr., Mahkota Ant., Miklifi K., Paternoster Ivanka, Potočnik AL, Primožič Jos., Rape Andr., Rooss Mar., Spraeh-mann Iv., Stanonik Miki., Svetlič Jos.; Papa Fr. 90 v.; Kraiuer Mir. (H) vin.; stari spomenik lf>!l70K; obresti 7 72 K m 555 26 K. Tfoškj: kamnosek 466*80 kron, zidar 18*80 kron, ključavničar ho kmo, mali Imški 18*90 kron, skupaj troškov .770 90 kron, dohodkov 56086 kron, primanjkljaj 80*66 kron. Učiteljsko društvo kranjskega okraja. Fr. Luznar, predsednik. Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. veličanstva cesarja »Kaj le j etika in kako se je ubranimo. Predava podružnični glavni tajnik dr. Demeter vitez Bleiweis Trsteniški. Predavanje se vrši v Četrtek, dne 19. t. m. ob polšestih zvečer v fizika-lični dvorani c kr. gimnazija v Kranju. — Vstop je vsakomur prost. Želeti je mnogobrnjne udeležbe. Meblirana soba v I. nadstropju na glavnem trgu št. 19-2 za enega ali dva gospoda, oziroma dijaka s hrano se lakoj odda. Več se izve pri upravnišlvu »Gorenjca«. 11>8 — 1 društva za bolne na nliučil vabi k Vydrova tovarna hranil, Praga Viti. izdeluje in priporoča Vydrovo žitno kavo. Juhni pridatek znamki tVydra*. Junce konserve (grahove, tečne, gobove in riževe). Oblati (specijaliUta; «De>sert délicat» in masleni oblati). Šumeči limonadni bonboni Amho». Dišava za pecivo «Bol,liti . NAPRAVITE POSKUS! Kolekcija vseli teh Izdelkov 3 K 20 vin. in poštnina. 101—3 = Kmetovalci! zzz MASTIN za prašiče, pijske, krave, telita, vole, ovce, konje, perutnno i. t. d, Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnkoczvjev kranjski tedilni prašek za prašiče. Natboljši zdravi dodatek h krmi, ki se n,j uporablja kot dietetično redilno sredstvo. DoSil je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvišje medalje na razstavah vLondonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. 148-26 1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po pošti 5 zavojev na naslov: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Razpe •evalci dobe popust. 7 8592 61 drevesca vsake vrsle, kakor tudi orehe Iti divje kostanje(dreve*ca) ima naprodaj po najnižjih cenah Jakob Pintar, Sv. Tomaž pri Skofji Loki (Gorenjsko). Drevesca presajali je najprimernejše me seea oktobra. Naroči ai lahko ustmeno ali pismeno. It«-• CtanoVanje»£ ^ Dve sobi kuhinja in hram. Kje? pove upravnišlvn »iiorenjr, Jtfestna hranilnica v pranju obrestuje hranilne vloge = po 4 odstotke = brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hranilnica sama. 1—20 Stanje vlog K 3.819.91398 Stanje hipotečnih posojil K 2,105.64792. J. Spivitzerjev naslednik LJUBLJANA, 81om&kove ulloe &t. 4. Stavbeno - umetno io Konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. Špccijaliteta: 101-61 valjični laitori (Rollbalken). Gričar & Mejač Ljubljana Prešernove ulice stev 9. Velika zaloga izgotov-ljenih oblek 1M_6 za gospode, dečke in otroke. Konfekcija za dame, Solidno blago po čudovito nizkih cenah. Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. Iseftla jo „Dobra Kuharica" spisala M i n k a V a s i t e v a v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h. Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za Janje najokupripravlsnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kpitika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—50 Trgovina z železnino in špecerijskim blagom , MERKUR' Peter Majdič v Kranju priporoča veliko izber fino pozlačenih nagrobnih križev in svetilk po najnižjih oenah. ir.4- 8 Zaloga najtrpežnejiih voznih plaht in pokrival za komate. Pozor! Oitaj! Bolnemu zdravje! Pozor! Oitaj! Slabemu moč! Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krte, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice naslajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 107, Slavonija. — Denar se 121-10 Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničk (1 ducat) 5 K, 24 stekleničk (2 ducata) 8 K 60 v, 86 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 V, 4» stekleničic (4 ducati 16 K, 60 stekleničk- (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zainolklosli, hripavosti v grlu, ttzkemu dihanju, astmi, proti bo-denju. kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. — (lena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročaje naravnost od merit pod naslovom: pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. ¡1 P. Jurišie, lekarnar v Pakracu 107, Slavonija. 1:! o A O Z (8 ■H 5 wm " * r — ■[ "i • w 'n*"ii > n — v g-j ,i gy> u ^ i)^_iny-ijniu^i_»i\/ii^>u«xru*~'»'\/'' 3E Najbolje za zobe Dobiva se v lekarni o. K. Savnika Kranju. 104-71 Tönnies tovarna za stroje, železo in kovino-II varna v I^jubljani priporoča kot posebnost žage in vse •troje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratiloni. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 121-58 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane Šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. H. Sitti&F urar v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. Nikelnasta anker-rernont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3*75, najfinejša znamka, gld. 650 114-66 TapetniK i« preprojar Drag. Puc LJubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-55 Večkrat premirano! Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča is-i* prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov Avgust Drelse --v Ljubljani. - Izvrstna prilika potovanja v ^ItllGrikO je danes čez JCamburg z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Se več povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta : . Imnpil/n 690 čevljev dolg, 74 širok, Prvi: AllIGIIKa 53 glob., nosi22.250 ton, f ^ugi: Kaiserin iupla Viktorja »<* S 25.000 ton, ter vsaki| še enkrat večji kakor danes veliki parniki. ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Vožnja preko oceana traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo poMIja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg-Amerika Linie Jr. Seunifl, Cjubljana, tmt# cesta 31. Posamezne $tefflfr .Gorenjca' prodajajo po 10 vin. v Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3; Škof jI Loki g. M. Žigo n, trafika, glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafka; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; Hrušlci g. Štefan Pod pac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grob o tek, trgovec; Kamniku g. Marija Ažman, trafika. pri ?. dr. E.Ctlo hodniku ¥ Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejiih metodah. Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvršuje tu speoijaliit. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. J krojaški mojster Radovljica št. 41 Jesenice it. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek In ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnČnlki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80—17 85 85 Pariz 1900 „Grand Prix" Najvišje odlikovanje. n Singerjevi šivalni stroji. Original Singer Šivalni Stroji io vzorni v konitrùkdji In izvedbi, OHginal Singer Šivalni Stroji so neutrpljlvl za obrl In domačo rabo. Original Singer Šivalni Stroji »onajboljraslirjenlvtovarnilkihobratovlläh. Original Singer Šivalni Stroji so neprekosljivi gledetrpeznostiin zmožnosti, Original Singer Šivalni Stroji so posebno pripravni za moderno umetne vezenji". Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje Svila za vezenje v vseli barvali v veliki izbori v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo. Singer Co. àivalni stroji, dein, družba Ljubljana, sv. Petra cesta it. 4. 7—20 îjnbljana (Kotizej) K. IvANG na Marij« Terezij« cesti ta zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Špecijnliteta : Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. ' Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gl d. Modrocl iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Špecljalltete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v i. nadstropju. Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Varstvena znamka. Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo z znamko ,jeleiV. Ono je ■BV" zajamčeno čisto "Zno in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „Sohioht" in varstveno znamko „jelen". 119-67 Ustje Dobiva se povsod! JURIJ SCHICHT Ustje (C«sKo) največja toVrna sVoje Vrste na eVropsKetn Kontinenta. (C«W lldkj* koDsorcij « Gorenjem« Odgovorni urednik Andrej Sever. Lastnina in tisek Tv. Pr. T,ampreta v Kranju.