6TvSSEB8E8S9BBB635HFiS GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ @ ŠT. 19. Lani zadovoljiv uspeh Na vprašanje UREDNIŠTVA Združenega podjetja Iskra — Vprašanje: Na zadnji seji delavskega sveta Z P je bil sprejet poslovni obračun za leto 1972. Kako, kot gen. direktor, ocenjujete lansko poslovanje, kaj menite o proizvodnji, izvozu, osebnih dohodkih in naših terjatvah do kupcev? Odgovor: Letni obračun kaže, da smo kljub mnogim problemom v odgovarja generalni direktor VLADIMIR LOGAR, letu 1972 z lanskim poslovanjem v ZP nekako zadovoljni, Seveda je stvar zelo različna: imamo namreč tovarne, ki so močno presegle postavljene planske postavke, in take, ki so ostale dokaj pod planom. Obstaja pa tudi tovarna, ki zadanih nalog v veliki meri ni izpolnila oz. je celo ustvarjala izgubo. Moram reči, da so lani, ko smo sprejemali gospodarski plan. Ob dnevu mladosti 12 VEKA V VEK IZ RODA V ROD KRVI GRE TEK DUH IŠČE POT Oton Župančič In v tem večnem teku, v tein večnem iskanju je večna tudi mladost. Mladi smo. Vse obstaja za nas. Mladost smo in bodočnost. Smo kot sveža glina v rokah kiparja, lahko jo oblikuješ, lahko jo razdreš. Iskanje in čudenje ob vsem novem je naša mladost, pa tudi vsak dan težji oprt življenja. Mladost so prva spoznanja, prve zmage in prvi udarci življenja. In od kod v nas to izobilje vedrine, ta prešeren in nezaustavljiv optimizem? Tako preprost je odgovor — mladi smo —. Mar ne veste, kaj početi z našo vihravost jo, z našo željo po znanju, z našimi ideali in razmišljanji? Mar ne veste, da je mladost plodna prst za modro seme starosti? Sejte vanjo, sejte vanjo čimveč, čimveč vrednega! Želite biti nesmrtni? Mi smo vaša nesmrtnost. Bi radi uresničili svoje življenjske cilje, sanje in modrost? Dajte jih nam! Vzgojite nas v njih, saj ko jih bomo nadaljevali in dosegali mi, jih boste z nami tudi vi, kajti v nas boste živeli in po nas uresničevali vsa dobra hotenja! Zasejte na plodne njive mladosti, kar je vrednega in dobrega semenja v vas! In nikdar nič slabega, nikar slabega! Storile to že danes in jutri ne odnehajte, ne odnehajte niti čez leta, sicer bo vaše življenje in iskanje zaman, izničili se boste, minili, brez sledu in za vedno! Mi pa smo lahko vaša nesmrtnost. Vaša neminljivost. Zato ker smo mladi. Zato, ker bomo ustvarili nova življenja, novo mladost, kateri bomo predali vse, kar sedaj prejemamo od vas. Ne pozabite, mehka glina v rokah kiparja smo, zato bodite tvorci, plemeniti tvorci in ne spomnite se na nas le ob praznikih! Bodite podobni njemu, katerega življenje je plemenito in nenehno žrtvovanje za nas in katerega obletnice rojstva so tudi naš praznik, bodite podobni tovarišu Trnu ■■ BH H H ■ H a B a ■ BS HE5 tila BSS HK1 RH BS na BH ki a e« HS KS Hia BB KB isa BH w>m ES tsa pa LIH BS KH EH H S KB Bil RH EH Bi 13 K Si E 38 EH 62 iS ea ee sa BH Bki BH ■£ BS BS ust BB BS ■ H BB BB mm »» obstajala celo mnenja, da bi v teku leta napravili rebalans plana glede na še ne sprejete instrumente ekonomske politike, vendar je bilo kasneje sprejelo stališče, da ostanemo pri sprejetem gospodarskem planu za leto 1972 in da bomo med letom ugotavljali odmike od postavljenih postavk. Glavno odstopanje je predvsem v tem, da nismo realizirali postavko izvoza (12 % pod postavljenim planom), čeprav smo lani presegli realizacijo predlanskega izvoza za 24%. Plan uvoza je bil prekoračen za 1,5%. To je negativen trend, ki ga moramo v prihodnjih letih popraviti. V proizvodnji smo lani dosegli 92% plana, predlanski plan pa presegli za 23%. Lani smo zelo dvignili produktivnost dela, kar smatram kot zelo pozitivno. Če vzamemo odnos porasta proizvodnje s porastom števila zaposlenih, je produktivnost porastla ža 17%, kar je zelo velik dosežek v našem poslovanju. Ko že govorimo o racionalnem poslovanju, lahko ugotovimo tudi to, da so lani zelo porasli stroški poslovanja, vendar ne v taki meri materialni stroški, pač pa stroški iz ostalega poslovanja, kot so npr. povečane obresti pri najemanju kreditov za obratna sredstva; to je zelo visok porast, kar seveda vpliva na zmanjšanje dohodka. Mi računamo, da se bodo letos, glede na nove (Dalje na 3. strani) Delovni ljudje združenega podjetja ISKRA Ti iskreno čestitajo k Tvojemu 81.. rojstnemu dnevu in Ti želijo zdravja, še mnogo let, osebne sreče in uspešnega vodenja naše socialistične skupnosti! Priprave za dan borca in Iskre Zaradi organizacije tradicionalnega praznika dneva borca, kj ga praznuje ZP Iskra vsako leto v drugem kraju — letos v Lipici pri Sežani — se je organizacijski odbor že večkrat sestal. Na sestanku 18. 5. 1973 je odbor med drugim pretresal tudi stroške proslave in stroške tradiconalnc prehrane. Ob splošnem naraščanju cen so se dvignile tudi cene, ki vplivajo na ceno. Da bi se delavci v čimvečjem številu lahko udeležili praznovanja in ob tej priliki spoznali kraške posebnosti in zanimivosti, jim pri tem cena ne sme biti ovira. Organizacijski odbor predlaga vsem Iskrinim organizacijam naj finančno podprejo udeležbo na ta način, da prevzamejo polovični del zadevnih stroškov v znesku 23,65 din, lahko tudi več, udeleženec sam pa bj plačal ob prijavi le razliko. O tem predlogu je potrebno, da samoupravni organi takoj sklepajo, saj je od sklepa odvisna udeležba. Prijave udeležencev naj pošljejo sindikalne podružnice najkasneje do 10. junija. Pravočasne prijave so potrebna zaradi nadaljnje organizacije in priprav. Denar je treba nakazati na žiro račun štev. 52220-679-92264 Sind. podružnica Iskra Sežana. Mir::..-« I mm V ponedeljek, 21. maja, je novi obrat kranjske Iskre (Labore-Kranj) zaživel. 51 delavk je ob 6. uri zjutraj začelo z delom na liniji ožičen ja telefonskih naprav. Slovesna otvoritev obrata, kjer bo po predvidevanjih 650 zaposlenih, bo 28. julija ISKRA-EMO Celje Problemi kljub prizadevnosti Izgubo iz leta 1972 je moč odpraviti le s skrbnim varčevanjem in dobrim gospodarjenjem. Delavski svet EMO je na zadnji seji razpravljal o poročilu b gospodarjenju v prvem trimesečju letošnjega leta. Res je, da je ta razprava nekoliko zakasnila, vendar so bili v aprilu in maju sprejeti nekaterj ukrepi, da se stanje v drugem trimesečju izboljša, kajti v prvem trimesečju se je pokazala v poslovanju izguba, ki izhaja iz gospodarskega stanja v letu 1972 zaradi obveznega odpisa terjatev. V prvem trimesečju je bila proizvodnja dosežena po 'ko. ličini z 88 °/o, po vrednosti pa le s 85 °/o nasproti gospodarskemu planu za leto 1973. Plan je namreč računan po starih cenah, v izvršitvi po vrednosti pa so upoštevane nove, višje cene. Neizpolnjevanje količinskega plana je povzročilo odstopanje med količinsko in vrednostno proizvodnjo, kar pomeni, da ni bil izpolnjen planirani asortiment. V pro. izvodnji so prevladovali artikli z večjo težo in manjšo vrednostjo, kar velja zlasti za obrat kotlov, obrat frit in obrat v Kruševcu. Obrat kotlov je udeležen v odstopanju za 4 %, obrat v Kruševcu prav tako za 4 %, obrat za izdelavo posode za 3 °/o in obrat TOBI v Bistrici za 2 %. Zaradi pomanjkanja surovin ni bil dosežen plan pri proizvodnji frit, v marcu pa je bil ta plan celo znižan, ker glavni kupci, kot so GORENJE in še nekateri drugi, znižujejo proizvodnjo zaradi pomanjkanja pločevine. V proizvodnem procesu posode je obrat kovinske predelave presegel gospodarski in operativni plan z izjemo nekaterih grup kot je aluminijasta posoda, pri kateri je bil plan dosežen za 74 % zaradi pomanjkanja kooperacijskih delov. Skupen obseg tega obrata je zelo visok, saj znaša preseganje kar 83 %, predvsem zaradi proizvodnje odpreskov, ki so bili izdelani izven gospodarskega plana. Nekoliko slabše je stanje v tem obratu pri surovinski izdelavi emajlirane posode. Plan ni bil dosežen pri emajlirani posodi zaradi remonta ključnih starih stiskalnic. Te so bile v marcu v popravilu, ki je trajalo štirideset dni. Obrat emajlirnica ni dosegel planirane proizvodnje emajlirane posode v glavnem zaradi zelo zahtevnega asortimenta, ki ga predvideva gospodarski plan. Po količini je bil plan dosežen 93 °/o, prav toliko po vrednosti, pri čemer je treba upoštevati, da je gospodarski plan računan še po starih cenah. Cene se v prvem trimesečju niso spremenile. Te so problematične za sanitarne izdelke in radiatorje. Kljub številnim razpravam in predlogom za ureditev cen tem artiklom, pa do sedaj ni bilo uspeha. O problematiki cen za kopalne kadi in druge sanitarne izdelke smo že nekajkrat pisali. Za nujno ureditev tega vprašanja je interveniral na najvišjih forumih tudi sindikat ZP, toda brezuspešno. Na tržišču je največje povpraševanje po emajlirani posodi vseh vrst in izvedb, pocinkani posodi, radiatorjih in pomivalnih omaricah, dočim je povpraševanje po nekaterih drugih artiklih upadlo zaradi velikih finančnih težav, v katerih se nahajajo kupci. V zvezi z materialom je problematična nabava tanke pločevine iz Železarne v Skopju. Ta ne dobavlja pločevine od januarja. Zato se je povečal uvoz v primerjavi z istim Proizvodnja ZP v aprilu 1973 Organizacije IZPOLNITEV v 000 din SRS > > § 2 2 s odnos do mes. plana odnos do § let. plana Z O m odnos do c pl. I-IV s (N ni 1 2 3 4 5 6 7 8 Elektromehanika 162.675 203.481 51.030 109,2 35,1 109,7 125,1 IEZE 104.159 127.494 34.212 84,7 26,9 83,8 122,4 Sprejemniki 25.658 31.726 9.383 82,5 28,8 89,4 123,6 Aparati 54.291 63.285 16.088 92,7 30,3 86,7 116,6 Avtoelektrika 61.203 64.677 17.924 105,0 30,1 85,6 105,7 Elektromotorji 40.704 45.333 13.837 80,9 25,8 82,1 111,4 Naprave 8.128 19.296 5.505 78,2 24,8 82,9 237,4 Elektronika 8.494 8.114 2.769 45,2 21,1 76,0 95,5 Kondenzatorji 18.463 26.170 5.845 85,8 31,3 91,7 141,7 Instrumenti 12.873 15.641 4.375 112,2 33,8 103,7 121,5 Polprevodniki 7.807 17.912 4.637 - 39,0 13,2 50,0 229,4 Usmerniki 10.038 8.313 1.996 77,5 26,9 80,7 82,8 Gospod, aparati 21.920 43.497 9.336 842 36,1 99,3 198,4 Ind. oprema 3.276 4.058 973 76,0 23,7 88,0 123,9 Antene 2.391 3.088 826 89,6 24,6 93,2 129,2 Orodjarna 2.183 3.279 861 64,1 22,4 61,1 1502 TOVARNE SKUPAJ 544.263 685.364 179.597 88,5 29,3 90,4 125,9 ZZA 22.386 24.705 6.328 93,7 30,1 98,8 110,4 COMMERCE — proizv. dej. 19.540 24.622 7.097 118,7 33,5 106,6 126,0 COMMERCE — inženiring 88.389 95.417 23.970 85,4 27,6 94,5 108,0 CAOP 1.117 1.311 366 104,6 31,1 100,8 117,4 SKUPNE SLUŽBE 131.432 146.055 37.761 91,8 28,9 97,1 111,1 ZDRUŽENO PODJETJE 675.695 831.419 217.358 89,0 29,2 91,5 123,0 EMO 112.556" 126.897 29.336 78,4 27,9 842 112,7 ZP z EMO 788.251 958.316 246.694 87,6 29,0 90,5 121,6 obdobjem lani za eca 56 %. Povečanje uvoza je omogočila boljša likvidnost podjetja kakor tudi sprememba tečajev zahodnoevropskih valut. Pri stroških poslovanja je prišlo v nekaterih vrstah do prekoračitve. Pri neproizvodnih storitvah znaša prekoračitev 132 °/o, pri pogodbenih obveznostih 111 %, pri Zakonskih obveznostih pa 104 %. Od vseh vrst stroškov so najbolj porasli potni stroški za potovanja v inozemstvo, kakor tudi stroški kilometrine. Tudi pri dnevnicah za potovanja v inozemstvo so najbolj porasli stroški in to kar za 53 "b več kot v istem obdobju lani. V strukturi stroškov predstavlja material 59 %, osebni dohodki 25 % in ostalo 16 %. Glede na opisano stanje bo treba v prihodnjih mesecih poiskati vse možnosti za znižanje stroškov, če se hoče doseči boljši finančni rezultat v letu 1973. Na neizpolnitev plana je znatno vplivala tudi velika fluktuacija delovne sile. V prvem trimesečju je odšlo iz podjetja 170 delavcev in delavk, na novo pa se jih je zaposlilo 199. število zaposlenih se je tako povečalo za 2 %. V primerjavi z istim obdobjem lani so se viri obratnih sredstev povečali za 20 %, kar kaže na bolj ugodno stanje. Struktura virov obratnih sredstev pa se je precej spremenila. Delež lastnih sredstev je v relativnem znesku padel in znaša 41 %, dočim je znašal za isto obdobje lani 45 %. Delež nepokritih sredstev od celotnih sredstev je v velikem upadanju in je padci kar za 49 %, kar je zelo razveseljivo. Kot smo že omenili, je prvo trimesečje finančno negativno predvsem zato, ker je podjetje preteklo leto zaključilo z izgubo zaradi odpisa neizterljivih terjatev in se je začelo letošnje poslovno leto v zelo težavnih okoliščinah. Celoten dohodek po planu je bil dosežen 96%, v primerjavi z lanskim obdobjem pa preše-žen za 12%. Zaradi omenjenega obveznega odpisa terjatev pa je stanje pri dohodku slabše. Ta je dosežen 79 %. v primerjavi z 1. 1972 pa 95 %. Po sklepu delavskega sveta znaša delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi 88,5:11,5, v prvem trimesečju pa je to razmerje 90,75:9,25. Delavski svet je na seji ugotovil, da so rezultati poslovanja v prvem trimesečju nezadovoljivi. Nadaljnja sanacija podjetja je še vedno osnovna naloga poslovne politike in celotnega . kolektiva. Delitveno razmerje se mora obdržati, kot je bilo sklenjeno, in to 88,5:11,5 v skladu z družbenim planom. V zvezi z odpisi terjatev in likvidnostjo so postale terjatve eden najpomembnejših problemov poslovne politike podjetja, je rečeno v sklepih delavskega sveta. Zalo mora biti izvedena klasifikacija kupcev in določena prodajna politika, pod kakšnimi pogoji se prodaja posameznim kategorijam kupcev. Delavski svet je sprejel še vrsto drugih ukrepov, ki bodo omogočili izboljšanje stanja podjetja. Med temi je tudi sklep, da morajo biti organizirane temeljne organizacije združenega dela do 1. julija 1973. Poleg vseh ukrepov, pa je, kot smo že omenili, nujno potrebno vsestransko varčevanje na vseh področjih dejavnosti podjetja, v katero mora biti vključen vsak posameznik kot skrben in umen gospodar. Le tako bo tovarna izšla iz. težav, v katere je nehote zabredla, v kolektiv pa se bo vrnila tista samozavest in pripadnost kolektivu, ki je bila dolga, dolga leta tako živo prisotna in je pogojevala v povojnem času velike delovne zmage. —ej— Dobro blago se tudi samo hvali Električni števci Absolutni prvaki med vsemi našimi izdelki, glede na dobro in zanesljivo kvaliteto, so električni števci kranjske Elektromehanike. Ker jih tovarna izdeluje že od leta 1948, veljajo hkrati tudi za najstarejšo prodzvodnjo. V četrt stoletja dolgem obdobju jih je tovarna izdelala približno sedem milijonov kosov. Od tega šest milijonov za domačo rabo in en milijon za izvoz. Zanimivo je, da večina teh števcev še danes brezhibno in docela natančno prikazuje porabljeno električno energijo. Nekaj tisoč so jih medtem že zamenjali, vendar le zaradi zunanjih me--hanskih poškodb, požarov, strele ali kratkih stikov. Dokaz za njihovo dobro kvaliteto pa ni samo dolgoletna proizvodnja, marveč vedno večje povpraševanje po teh izdelkih v tujini. Lani smo jih npr. izvolili 37 % po večini v Zvezno republiko Nemčijo, kjer naši števci uspešno konkurirajo priznanim izdelkom firm Siemens, AEG, Landčs & Gyr itd. Tod so prestali pred leti tudi najstrožji atest nemške državne institucije PTB. Za letos predvidevajo v tovarni še večjo proizvodnjo. V celoti 55 % za domače potrebe in 45% za izvoz. Hkrati se bo menjal tudi zunanji videz izdelka. Ohišje bo poslej iz izolacijskega materiala, ne več kovinsko, ker to terjajo najnovejši predpisi VDE. In še en dokaz za njihovo zanesljivo in natančno delovaje: kontrola z žigosanjem le vsakih pet let. Iskra na letošnjem sejmu w Hannovru Mnenja o delavski kontroli Letošnji hannovrski sejem se je odvijal v času rahlega porasta konjunkture. Zato je bilo več obiskovalcev in v primerjavi z lanskim letom tudi veliko več povpraševanja. Samo mesto Hannover kakor tudi več kot pol milijona prebivalcev znajo ta naval izkoristiti tudi sebi v prid. Hoteli so bili že zdavnaj razprodani in v časopisju sem bral, da celo bivši kancler Erhard ni mogel dobiti hotelske sobe. Večina obiskovalcev pa poišče privatne sobe, ki jih organizirano oddaja skoro vsaka družina. Sploh je celotna organizacija izpeljana z nemško natančnostjo, le cene so povišali z jugoslovanskimi procenti. Vzorno je poskrbljeno za obiskovalce, promet, kakor tudi celotna sejemska prireditev; okrog sejma je za 50.000 avtomobilov parkirnih prostorov. Promet je enosmerno urejen. Zjutraj k sejmu, zvečer proti mestu. Za red skrbi množica policistov, peš, na 'konjih, in v helikopterjih. Naj rečem še nekaj besed o našem nastopu na tem sejmu. ISKRA nastopa letos prvič na dveh prostorih in sicer enkrat pod imenom ISKRA in drugič kot PER-LES. Oba prostora sta lepo urejena, posebno pa to velja za našega. Hvalili so ga mnogi obiskovalci, kakor tudi strokovnjaki. Torej pohvala vsem, ki so pri ustvarjanju sodelovali. Mi sami smo imeli manjše pripombe, ki jih bodo načrtovalci morali v prihodnje upoštevati. Ob tem času je na sejemskem prostoru tudi razstava izdelkov, ki so zaradi oblike dobili priznanje žirije »Die gute Industrieform«. Letos je dobila ISKRA tri priznanja in sicer za digimer, ATA 40 in telefonski stebriček. Obiskovalci so se najbolj zanimali za ATA 40. Prepričan sem, da bi z njim imeli lepe prodajne uspehe v ZRN, če ne bi kon-strukterji napravili nepotrebne spremembe pri slušalki, ki jih nemška PTT ne sprejema. Kakšna škoda! Na to smo že opozarjali, ko se je nova konstrukcija še rojevala. Dobili smo tudi vsa zagotovila, da bodo pri novem ATA 40 upoštevane vse zahteve nemške PTT. Tako imamo sicer lep izdelek, s katerim si pa na tržišču ZRN ne moremo nič pomagati. Bojim se tudi, da nam bo to preprečevalo prodajo central PABX. Veliko zanimanje je vzbudil tudi polnilec akumulatorjev »POBI« iz naše novomeške tovarne. S kupci smo napravili že fiksne aranžmaje, zato bi jih morali pričeti dobavljati resnično že letos jeseni. Če se to ne bo zgodilo, se nam lahko ponovi usoda z digimerjem. Na sejmu veliko zanimanje, nato pa zaradi prekasnega začetka proizvodnje utone v pozabo. Tudi konkurenca daje izdelke v prodajo zelo kmalu po predstavitvi na sejmu. Tega pravila bi se morali držati tudi pri nas. Poglavje za sebe so elektronski elementi. Z ozirom na svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo prihodnje leto v ZRN, programirajo visoko proizvodnjo TV sprejemnikov. Povpraševanje je tako veliko, da bi lahko prodali mnogo več, kot smo jih imeli na razpolago. Razveseljivo pri tem je dejstvo, da smo povsod uspeli ustrezno povišati cene, ker smo z dosedanjimi dobavami dokazali solidno kvaliteto ter spoštovali zahtevane dobavne roke. Navezali smo mnogo novih stikov in prepričan sem, da bo to v bodoče poživilo našo prodajo v ZRN. Na razstavnem prostoru PERLESA razstavljamo celoten program električnega ročnega orodja. Naloge odgovornih ljudi za prodajo v ZRN so velike. Ponovno morajo zgraditi prodajno mrežo v ZRN tep ustvariti že precej omajano zaupanje v kva- liteto naših strojev. V razgovoru z novim zastopnikom PERLESA v ZRN, gospodom Malittejem, pa jim je že marsikaj uspelo. Tudi v bodočnost gleda z velikim optimizmom. Inženir Ljuban Artič je imel tudi nekaj pogovorov s predstavniki nemške RTV, ki bodo v naslednjih dneh PERLES predstavili javnosti. Za konec lahko ugotovim, da smo z našim nastopom v Hannovru lahko zadovoljni. To lahko potrdijo tudi obiskovalci iz ISKRE. Letos jih je bilo mnogo manj kot prejšnja leta. Ne vem ali je za tem vzrok »šparanje« ali pa šest-dnevno praznovanje, ki je za vsakega pomenil že majhen dopust. (Nadaljevanje s 1. strani) instrumente ekonomske politike, stroški iz kreditov v večji meri zmanjšali, zato je moč računati na večji dohodek. Kar zadeva politiko osebnih dohodkov, lahko rečem, da je bilo prisotno racionalno poslovanje, in da v našem podjetju ni bilo ekscesov. Porast je bil približno 17 % na enega zaposlenega; smatram, če seveda upoštevamo tudi porast življenjskih stroškov, da realni osebni dohodki niso v taki meri porasli. V vseh naših proizvodnih, pa tudi ostalih delovnih organizacijah je bila prisotna misel, da je treba umno gospodariti, da je treba ustvarjati čim večji dohodek in tudi ustvarjati potreben delež za razširjeno reprodukcijo. To kaže tudi delilno razmerje: približno 3/< od ustvarjenega dohodka je šlo za osebne dohodke, Vi pa za sklade, kot ostanek dohodka. Lani smo v veliki meri okrepili naš poslovni fond iz ustvarjene akumulacije, vendarle še v premajhni meri. Čeprav je bil lani dosežen večji dobiček kot je v letu 1971, seveda še, če upoštevamo povečanje amortizacije. ne smemo biti zadovoljni. Dobiček se je tudi znižal, zlasti s povečanjem materialnih stroškov in tudi stroškov samega obratovanja. S tem ni rečeno, da v združenem podjetju ne obstajajo rezerve, in to na vseh področjih. Menim, da imamo še vrsto neizkoriščenih kapacitet, čeprav gremo intenzivno v izgradnjo novih. Prvenstveno bi morali te zmogljivosti maksimalno izkoristiti, mogoče v večji meri v drugi izmeni. Prav gotovo bi se to odražalo na ekonomičnosti in HENRIK PETERNEU, preds. DS v Elektromehaniki Marsikomu je težko razumeti vse številke, ki so nanizane v nekem poročilu. Zato je potrebna določena doba. Jaz menim, da vsaj eno leto. Vsake 3-meSece imamo pri našem poslovanju periodični obračun, ali poslujemo dobro ali slabo, vendar se mi zdi, da bi bilo tudi od zunanjih institucij dobro slišati, kakšno je njihovo mnenje glede pravilnosti našega poslovanja. Vsekakor pa je dvojna kontrola koristna: na eni strani nedvomno pomeni preprečevanje nepravilnosti, h katerim so posamezniki ah skupine nagnjene, obenem to pomeni zaščito tistih, ki pošteno mislijo in delajo. Pretirano nezaupanje do vodilnih ljudi pa bi privedlo do tega, da bi se vodilni ljudje ogibali odgovornosti do odločanj, ki jih je treba v gospodarski organizaciji vsakodnevno sprejemati. rentabilnosti poslovanja. Tudi slaba organizacija v poslovanju, večkrat neupravičeni ali delno upravičeni zastoji v proizvodnji, kar je večkrat odraz slabe organizacije dela, planiranja, nabave materiala, prav gotovo- negativno vpliva na ekonomičnost poslovanja. Vrsta posameznih organizacij postavljajo kot razlog pomanjkanja obratnih sredstev, kar prav gotovo tudi drži, vendar trdim, da imamo marsikje prekomerne zaloge zlasti v zalogah repromateriala, nedokončani proizvodnji, pa tudi v gotovih izdelkih. Najhujši problem je še vedno v terjatvah do naših kup- NACE PAVLIN (pravnik) Elektromehandka želi pri dosedanji spremembi splošnih alktov povečati materialno in moralno odgovornost odgovornih delavcev, predvsem za tisto delovanje, ki doslej s pozitivno zakonodajo in splošnimi akti tovarne doslej ni sankcionirano, to se pravi za neko dejanje, ko ne moremo nekoga, ki je naredil napako, kazensko ali pa disciplinsko preganjati, pa čeprav je zaradi njegovega dejanja nastala neka moralna ali materialna škoda za tovarno. Pripravljamo posebne izjave in bomo zahtevali od vseh vodilnih delavcev, da take izjave podpišejo. Na taki izjavi se bo vsak posameznik moral izjasniti ali želi delati na takem delovnem mestu pod povečano odgovornostjo in da bo v primerih, če bo to svojo odgovornost kršil oz. če bo zapravil zaupanje, ki mu je bilo dano, da bo odstopil od svojega vodilnega položaja. cev. Res je, da je to splošen jugoslovanski problem in se tudi skuša rešiti z določenimi ukrepi ekonomske politike, vendar smatram, da mi tu še nismo dovolj dosegli, nismo napravili vsega, kar bi lahko, mogli in morali. Kljub vsem problemom, ki so v Iskri prisotni, moram reči, da rezultati, ki smo jih lani dosegli, niso majhni, saj je znano, da se konkurenčna podjetja iz naše branže nahajajo v dokajšnji ekonomski krizi. Vse to kaže, da je bila pred leti sprejeta poslovna politika Iskre pravilna. ABC Razstava Poijske elektronike Od 28. maja do 2. junija bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (paviljon A/L) razstava »Poljska elektronika 73«, ki jo organizira poljsko zunanjetrgovinsko podjetje UNITRA. Za Iskro ta razstava ni zanimiva le zaradi skupnega področja dela — elektronike, temveč tudi zato, ker z Unitro že dalj časa uspešno sodelujemo. Tudi ta razstava je rezultat tega sodelovanja, obenem pa je to prva samostojna predstavitev Uni-tre v Jugoslaviji. Podobno razstavo je imela Iskra konec prejšnjega leta na Poljskem. Poleg razstave bo Unitra v istem času. organizirala tudi vrsto seminarjev s področja elektronske opreme za široko potrošnjo, s področja profesionalne elektronske opreme, razvoja proizvodnje diskretnih polprevod-niških elementov in mikroelektričnih integriranih vezij itd. iiiiimiiiimiiiiiii!iimiiiii!!!ii!iiii!i!miiiimimii!iiiimiiiiiiiimniiiimimniiiimiiimi!iimiiii MILIJONTA KOPIJA NA XEROXU Dve leti je tega, kar je v oddelku za standarde in tehnično dokumentacijo v Elektromehaniki steklo delo na kopirnem aparatu tipa Rank Xcrox. Kako potreben je bil za tovarno, priča ugotovitev, da je Ema Pajntar jeva (levo) na njem skopirala že nad milijon kopij. Kopiranje poteka precej hitro, saj pride iz aparata tudi do 14 kopij v minuti. Kopirati je mogoče formate do velikosti A 4, izredno primeren pa je ta način elektrostatičnega kopiranja tudi za kopiranje člankov iz strokovne literature Julij Novljan Lani zadovoljiv uspeh Ob dotiku je žoga morala ostati na stojalu Prvi tekmovalci na kontroli pri igrišču v Škofji Loki Na časovni kontroli v Celju so se vozniki okrepčali Na letošnjem II!. avtor@9lyu Iskre je štarfal® 83 ©kip ® Nevestnost ekipe ŠOLT, zadolžene za tehnično izvedbo, je zasenčila vse skrbne priprave in sicer dobro izvedbo rallya © Za letošnji, že tretji avto-rally Iskre lahko že na vsem začetku trdimo, da je bila to prireditev, za katero je med privrženci te športne zvrsti v naših delovnih organizacijah vladalo veliko zanimanje. Odtod tudi zelo številna udeležba, največja doslej. Toda reči moramo, da so bile tudi priprave nanj in njegova izvedba zelo solidna, naklonjeno pa tudi vreme v soboto, 19. t. m. Prostrana parkirišča pred tovarno na Pržanu so komaj sprejela vsa vozila, ki so to jutro pribrzela iz vseh naših delovnih organizacij. Že kmalu po 6. uri je stekel običajen tehnični pregled vozil, tekmovalci pa so svoja vozila še oblepljali ž napisi in prospekti Iskre. Da, to pot so bila vozila zares pisana in v takšnem številu so res lahko dala poudarek imenu Iskra na vsej, skoraj 260 km dolgi progi, ki so jo morala prevoziti. Z zamudo po zaslugi tehnične ekipe ŠOLT (študentske organizacije Ljudske tehnike) se je četrt čez sedmo uro začela spretnostna vožnja na asfaltiranem tovarniškem dvorišču. Vsak tekmovalec je že na začetku te steze z desnimi kolesi moral zapeljati med lesenimi kvadri, ne da bi jih bil podrl. Odtod nekaj metrov stran je Ipla označena »garaža«, v katero je moral zapeljali v vzvratni vožnji, nato pa se s sprednjim odbijačem dotakniti stojala, na katerem je bila žoga. Le ta je pri preciznem dotiku vozila s stojalom morala ostati na stojalu. Na drugi strani je bila še ena »garaža«, v katero je bilo za- peljati laže tudi z večjimi vozili in nato znova vožnja z desnimi kolesi med lesenimi kvadri in spretnostna vožnja je bila pri kraju. Vse te naloge je moral voznik opraviti pri zaprtih vratih in oknih vozila tako, da je na vstopni črti ugasnil motor, stekel do štarterja in sprožil njegovo štoparico in, ko je vožnjo opravil, se je spet moral ustaviti na izstopni črti, izstopiti in izključiti štoparico. Razumljivo — treba je bilo dovolj spretnosti in natančnosti, sicer je za vsak prestopek vihravo raslo število kazenskih točk. Pred odhodom na dolgo pot, je tekmovalce čakala še točnostna vožnja med tovarno na Pržanu in glavno cesto. Le ta sicer ni terjala toliko spretnosti pač pa natančnost in Skrbno orientacijo po štoparici. Pa vendar — prav tu, kjer navadno razlike v doseženih časih niso večje od kake sekunde, se je nespretni in nevestni ekipi ŠOLT zavozljalo, da je nato izračunala prav nemogoče čase. In potem je stekla vožnja po prvi etapi. S Pržana v Šentvid, do Medvod, tu čez Presko in po stari cesti do Škofje Loke. Cesto Jeprca— Škofja Loka so namreč pred tem zaprli in tako je bilo treba tekmovalcem na samem štartu pismeno sporočiti spremembo trase. Prehodna kontrola je bila ob nogometnem igrišču v Puštalu, nato pa so se vozila zapodila skozi Škofjo Loko in Žabnico v Kranj. Na tej poti so jih čakale naloge — s spomenika padlim borcem so morali prešteti imena padlih iz do- Obvestilo Organizacijski odbor za praznovanje dneva borca in Iskre, ki bo 30. junija v Lipici pri Sežani, želi da sindikalne podružnice po hitrem postopku ugotovijo, s čim se bavijo člani kolektivov v prostem času, npr.: (A) šport: Lov, ribolov, kegljanje, balinanje,, nogomet, rokomet, košarka, plavanje, jahanje, planinstvo, športne vožnje z motornimi vozili, jamarstvo itd., (B) Kultura: Kiparstvo, rezbarstvo, slikarstvo, fotografija, glasba, petje (solo ali v zborih), pisateljevanje, pesništvo itd., (C) Ostalo: Objavljanje znanstvenih ali poljudnoznanstvenih člankov ali razprav, izreden študij in stopnja šole itd. V poštev pridejo le amaterji, po možnosti naj bodo organizirani v ustreznih klubih, društvih, sekcijah in slično. Zbrane podatke naj sindikalne podružnice pošljejo organizacijskemu odboru v tovarno »Sprejemniki« Sežana. IEZE Ljubljana Ureditev medsebojnih ekonomskih odnosov (Nadaljevanje in konec iz prejšnje številke) Osnovna in prva naloga, ki zagotavlja čiste ekonomske odnose, je bila razdelitev premoženja enotne tovarne na najbolj pravičen način in seveda z upoštevanjem vrste momentov, ki so vplivali na razvoj oz. premoženjsko rast celotne tovarne. Izdelanih je bilo več variant delitve premoženja in virov tovarne. Strokovna načela delitve so naslednja: — osnovna sredstva, investicije v teku, zaloge materiala, drobnega inventarja, avtogum, embalaže, nedokončana proizvodnja, polizdelki in gotovi izdelki pripadajo ti- stim obratom oz. službam, v katerih se dejansko nahajajo, ki jih dejansko uporabljajo in za katere so bili nabavljeni, — terjatve do kupcev pripadajo evidentiranim obratom v sorazmerju z doseženim celotnim dohodkom v predhodnem letu. — ostala aktiva, -ki je knjižena na kontih (kot na primer: denarna sredstva, namenjena za rezervni sklad, žiro račun, terjatve iz skupnih naložb, druge terjatve iz poslovnih razmerij, vezana sridstva, aktivne časovne razmejitve itd., itd.), ni mogoče razdeliti na TOZD, zato se tretira kot aktiva, ki je last vseh TOZD, čeprav se vodi skupno v centrali. Terjatve do kupcev spadajo v to kategorijo, vendar smo jih zaradi izredne pomembnosti evidentno razdelili 'po obratih na podlagi realizacije. Sredstva pa se ob razdelitvi podjetja na popolnoma samostojne pravne osebe ali ob likvidaciji morajo likvidirati, skupne službe pa so tisti organ, ki je 'dolžan to tehnično izvesti in za realizacijo tega mora imeti določene vire. Zaradi boljšega razumevanja poudarjamo, da mora imeti tisti, ki je nosilec obveznosti, zagotovljena sredstva za poravnavo in ko je vse likvidirano, se ev. pozitivni ali negativni ostanek prenese na obrate. Iz dosedaj navedenega izhaja, da je izračunana aktiva ključ za prvo oz. bazno delitev lastnih virov in skladov. Lastni viri so: poslovni sklad, rezervni sklad in sklad skupne porabe. Tuji viri, kot so na primer: dobavitelji za os- novna sredstva, zakonske obveznosti, obveznosti za davke in prispevke, dolgoročni krediti za osnovna sredstva, so zaenkrat prikazani v enem znesku in niso podrobno spe-cifirani, ker to ni potrebno za delitev. Ti viri se tudi dnevno spreminjajo nasprotno od lastnih, ki se praviloma spreminjajo enkrat letno z delitvijo dohodka. Izdelana je torej delitev na obrate in skupne službe. Premoženje centrale pa je kot že omenjeno last vseh enot. Izdelana je torej delitev na obrate in skupne službe. Premoženje centrale pa je kot že omenjeno last vseh enot. Na osnovi omenjenih strokovnih načel so bile izdelane po vrstnem redu naslednje tabele: Bilance stanja za leto 1962, 1966, 1967, 1968, 1969, 1970 in 1971. Za njihovo izdelavo je bilo potrebno uskladiti vse konte, ki so se od leta do leta spreminjali oz. jih spreme- niti vsebinsko na sedanje nazive. Osnovna sredstva po obratih, ločena na nabavno vrednost, odpise in sedanja vrednost, odpise in sedanjo vred-stale v teku vsakega posameznega leta, nastale iz nabave, prodaje in revalorizacije po sedanji vrednosti. Z odpisi in sedanjo vrednostjo pa je tudi upoštevana vsakoletna amortizacija. V tej tabeli so v posameznih navedenih postavkah »skupni objekti« vključeni v osnovna sredstva skupnih služb. Obratna sredstva so izračunana na podlagi dejanskih zalog po inventurah, in sicer zaloge surovin, polizdelkov, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov. Kot vrednost zalog je upoštevano poprečno stanje za posamezna leta, ker bi stanje na zadnji dan v letu pokazalo napačno sliko. Terjatve do kupcev so ravno tako izračunane za vsako S starta na spretnostno vožnjo na dvorišču tovarne Novomeški »mini« je bil to pot najbolj »okrancljan« Na točnostno vožnjo se odpravlja tekmovalka iz Gorice točenega kraja, prepisati napis na drugem spomeniku in se slednjič javili na kontroli pred menzo Elcktromchanike v Kranju. Proga je nato tekla skozi Kranj, mimo letališča Brnik v Domžale, kjer je bila ponovna kontrola, nato pa so tekmovalci odbrzeli proti Trojanam, Zagorju in Trbovljam, kjer je bila v »zdravem okolju« — pred cementarno ponovna kontrola. Skozi Hrastnik in Šmarjeto so jo nato ubrali proti Laškem in v Celje, kjer je bila pred tovarno Iskra-EMO spet časovna kontrola in, kjer so tekmovalce »potroštali« z oranžado in sokovi. Na poti iz Celja do Velenja sc je med udeleženci razvila pravcata dirka, kako tudi ne — bil je lep dan, ceste ne preveč zasedene, asfalt pa soliden, da je neubranljivo priganjal k hitrejši vožnji. No, k Sreči ni bilo ničesar neprijetnega, razen seveda nekaterih manjših prekrškov, Škarij in takega in slednjič so se tekmovalci znašli na dovolj odkriti kontroli v Velenju, nato pa zdrknili skozi Šoštanj v Letuš, Šentrupert in po glavni cesti čez Vransko, Trojane in Domžale nazaj na Pržan, kjer je bil tudi končni cilj. Vendar — tu je čakalo udeležence letošnjega ra!lyja veliko razočaranje. Najprej so morali predolgo čakati na izračun rezultatov pa to še niti ne bi bilo tako hudo, ko bi le ta izračun bil pravilen. A najbrž vsi matematiki vseh časov, pa tudi tehnične komisije svetovnih rallyjev iz pričujočih časov ne bi bili v stanju povedati natančno, kdo je bil najbol jši in, kako so se tekmovalci v posameznih razredih uvrstili. Škoda, da se je morala zaradi malomarnosti, nevestnosti in povsem neodgovornega dela članov ekipe ŠOLT ta, sicer lepa in zanimiva prireditev, končati dejansko -brez realnih rezultatov in ob tolikih, opravičenih izbruhih hude krvi. Tako ob tem zapisu žal tudi ne moremo povedati, kakšen je bil vrstni red tekmovalcev. O tem bomo pisali šele, ko bo posebna komisija, sestavljena iz nekaterih športnih referaov, udeležencev rallya, vodstva športne komisije ZP in seveda povzročiteljev te zmešnjave - ŠOLT, poskušala izluščiti pravo sliko. Znova pravim — škoda, da se je tako dobro pripravljena in sicer skrbno izvedena prireditev, končala s takšno zmešnjavo pri rezul- tatih. Ta grobi spodrsljaj ekipe, ki 'je bila najeta" zato, da bi objektivno, nepristransko in tehnično dovršeno ugotovila dosežene čase in vrstni red tekmovalcev, je zasenčil vsa nemajhna prizadevanja, trud in skrbi predsednika športne komisije Vilija Tekavca in peščice tistih, ki so mu pri pripravah in organizaciji rallya pomagali. Res — škoda, da tudi tekmovalci za 'svoja prizadevanja na rallyu niso bili nagrajeni vsaj z realnimi časi in ocenami! —C—■ ISKRA — Industrija elementov in zabavne elektronike Ljubljana, Stegne 17 razpisuje prosto delovno mesto TAJNICE PROGRAMSKO INVESTICIJSKE SLUŽBE Pogoj: dokončana srednja strokovna izobrazba administrativne ali ekonomske stroke. Pasivno obvladanje nemškega ali angleškega jezika. 2 leti prakse v poslovni korespondenci. Obvladanje strojepisja. Zainteresirane prosimo, da se telefonično, pismeno ali osebno prijavijo na razgovor v kadrovski službi. ISKRA — TOZD tovarna orodij Ljubljana, Stegne IS vabi k sodelovanju nove sodelavce za naslednja prosta delovna mesta: 2REZKALCA 2 BRUSILCA (lahko poklic: rezkalec kovinostrugar za priučitev) 1 SNAŽILKO Delo lahko nastopijo takoj. Prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne. ! Torni smuk s Triglava Planinsko društvo Iskra prireja turni smuk s Triglava za Cmirom v Vrata dne 26. In 27. maja 1973. Odhod iz Ljubljane bo 26. maja ob 6. uri zjutraj s Trga revolucije (pred Univerzo) skozi Šentvid, Kranj pred hotelom Creino. Prispevek vsakega elana PD Iskra je 30,00 din za ostale člane kolektiva-pa 50,00 din. Izlet vodila Stojan Jule in Dolfi Divjak (tel. 20-341). Prijave sprejema: Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, telefon 57-969. posamezno leto na podlagi vsakoletnega celotnega dohodka. Ostala aktiva, ki pomeni skupek že navedenih kontov pa je prikazana samo v centrali. Te aktive nima pomena deliti po obratih. Na osnovi navedenih tabel predstavljajo aktivo oziroma osnovna sredstva po sedanji vrednosti, investicije v teku, zaloge, terjatve do kupcev in ostale aktive, pa je izdelana delitev skladov oz. lastnih virov za posamezna leta. Ta tabela ju šele baza za dejansko delitev, a nam omogoča, da se odločimo za delitev po kateremkoli letu. Analiza dobička oz. analiza sprememb skladov ločeno po obratih in skupnih službah. Ta analiza obenem prikazuje dosežene razlike skladov v teku posameznega leta, dosežene bodisi z delitvijo dohodka, revalorizacijo ali na drug način. a) Dobiček za razdelitev na obrate predstavlja tisti del virov sredstev, ki je bil vložen v sklade, zmanjšan za ev. odvod v skupni rezervni sklad ZP Iskra. b) Rezultati revalorizacije iz leta 1967 in 1971, ki so knjiženi v dobro skladov, so razdeljeni na osnovi dejanskih izračunov oz. so priznani vsakemu obratu oz. službi v celoti in sicer kot lastni viri sredstev. c) Ostalo pa predstavlja razliko stanja skladov v teku vsakega posameznega leta. Skladi so sc povečevali predvsem zaradi obračunanega stanovanjskega prispevka, zmanjševali pa so se predvsem zaradi raznih dotacij, nadomestila za letni dopust itd. Delitev sredstev in virov ob koncu leta 1962, 66, 67, 68, 69, 70 m 71. Kot osnova za to delitev je bila upoštevano dejansko stanje in gibanje aktive in pasive po zaključnih računih za vsako posamezno leto. Lastna sredstva so razdeljena v sorazmerju z aktivo posameznega obrata in službe. To predstavlja začetno delitev, ki je mogoča bodisi od kateregakoli leta, če se upoštevajo nakazana načela delitve. Ta tabela je dejanski ključ razdelitve in je odločilna, od katerega začetnega stanja je izhodišče. Delitev sredstev in virov po stanju na dan 31. 12. 1971, če bi bazna delitev potekala od kateregakoli navedenega leta. Ta tabela je v bistvu rekapitulacija vseh podatkov in naj služi za končno odločitev. Obenem je prikazana najbolj ugodna in najmanj ugodna delitev na posamezni obrat. Tako vsa ta navedena dokumentacija daje izčrpne podatke o gibanju premoženja posameznega obrata oz. službe in je bila na podlagi teh dana osnova za odločitev vseh za to določenih organov. Pri podrobni analizi vseh teh variant sc je izkazalo, da se vplivi bazne delitve občutno spreminjajo iz leta v leto ter smo prišli do prepričanja, da je bazna delitev po stanju na dan 31. 12. 1971 najbolj pravična in pravilna. To varianto je potrdil tudi DS tovarne. Ugotavljanje imovinskega stanja je čisto tehnična operacija, praviloma na koncu poslovnega leta, lahko pa tudi periodično. Je zelo poenostavljena oblika, ki zahteva le malo časa, posebno zaradi tega, ker se ostala aktiva, kot je bilo že obrazloženo, vodi skupno. TOZD ima s tem popoln pregled o stanju, prav tako kot bi bila popolnoma samostojna, poleg tega pa se lahko primerja z drugimi TOZD ali celotno branžo. Ni ji potrebno imeti posebne službe, ker lahko vse to opravijo skupne strokovne službe, ki so stroškovno razdeljene na vse TOZD, poceni in enako učinkovito. TOZD ima torej v skupnosti IEZE vse pravice in sicer: ugotavljanje celotnega dohodka in dohodka, bilanco uspe-ha in ugotavljanje premoženjskega stanja — bilanco stanja. Vendar pa je tudi to le osnovna pravica, kar pa še ne pomeni, da je to vse, kar združuje in izboljšuje položaj delovnih ljudi posameznih TOZD. Namen je tudi ta, da se iz TOZD formira močna ekonomska in proizvodna organizacija, ki lahko uspešno poseže, tako na domače in tuje tržišče, da doseže svetovne cene in kvaliteto, s katero se lahko zoperstavi raznim gospodarskim vplivom. Tako povezani v branžno organizacijo ne bomo dosegli samo večje poslovnosti in večje učinkovitosti panoge, kot celote in s tem tudi posamezne TOZD, temveč predvsem večjo varnost vseh zaposlenih. J, š. Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov - m* SKLEPI 4. ZASEDANJA DELAVSKE-GA SVETA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA Z DNE 26. 4. 1973 ® Delavski svet združenega podjetja sprejema poročilo o izidu dopolnilnih volitev v volilnih enotah ISKRA — EMO Celje in ISKRA — ANTENE Vrhnika ter verificira mandate naslednjim novoizvoljenim članom DS ZP: a) v volilni enoti ISKRA — ANTENE 1. Andrej Stupica; b) v volilni enoti ISKRA — EMO 1. Ervin Belak 2. Ivan Čater 3. Stane Korpnik 4. Emil Žlender 5. Gusti Kovačič 6. Anton Matko 7. Ljubomir Pavlovič 8. Anton Rojec 9. Amalija Lipovšek 10. Franc Strašek. © DS ZP sprejema poročilo o poslovanju združenega podjetja ISKRA Kranj v letu 1972 in v zvezi s tem potrjuje naslednje sklepe PO ZP: a) K poglavju OBRATNA SREDSTVA: Do naslednje seje PO ZP naj Iskra Commerce analizira koeficient plačanja za Tovarno elementov za elektroniko, Ljubljana, in za Tovarno usmerniških naprav. Novo mesto. Istočasno naj Iskra Commerce poda poročilo o plačilni sposo-bnosti naših kupcev. DS ZP ugotavlja, da so se organizacije v sestavi ZP ravnale po sprejetih delilnih razmerjih. b) K poročilom posameznih skupnih skladov in služb: 1. DS ZP sprejema poročilo rezervnega sklada. 2. DS ZP sprejema poročilo znanstveno - raziskovalnega sklada — splošno-tehnične dejavnosti. 3. Znanstveno - raziskovalni sklad — skupna raziskovalna dela: DS ZP sprejema poročilo in se stimja s predlogom komisije za znanstvenoraziskovalno dejavnost, da se nerazporejena sredstva tega sklada v letu 1972 v višini 110.000 dinarjev odobrijo za nabavo opreme za raziskavo zanesljivosti izdelkov na ZZA. 4. Sklad za kadre: DS ZP sprejema poročilo in se strinja s predlogom, da se v letu 1972 neizkoriščena, vendar že angažirana sredstva sklada v višini 150.000 dinarjev prenese v leto 1973. DS ZP naroča, naj se poročilo o štipendistih ISKRE dopolni s poročilom o delavcih ISKRE, ki izredno študirajo. 5. Marketing: DS ZP sprejema poročilo in naroča, da se izdela študija vzrokov zaostajanja domače prodaje v SR Hrvatski in SR Srbiji. 6. Osvajanje tujih tržišč: DS ZP sprejema poročilo. @ DS ZP sprejema predlog gospodarskega plana združenega podjetja ISKRA Kranj za leto 1973 in v zvezi s tem potrjuje naslednje sklepe PO ZP: I. PROIZVODNJA DS ZP se strinja z ugotovitvijo gospodarske komisije, da je večji del organizacij ZP previsoko planiralo proizvod-njp v letu 1973, kar že kažejo podatki o izvršitvi plana za meseca januar in februar. Pri tem še posebej opozarja na dejstvo, da večina organizacij nima na razpolago obratnih sredstev za tako povečanje proizvodnje in se bo zaradi tega celotno združeno podjetje znašlo v velikih težavah. Pri dejavnosti za raziskave in razvoj se ugotavlja isto, kot že predhodna leta, da so vlaganja v to dejavnost z ozirom na specifičnost proizvodnje tovrstne industrije prenizka. Predvsem so zelo nizka vlaganja v RR dejavnost tovarn, prav tako pa je delež dejavnosti Zavoda za avtomatizacijo za tovarne ISKRE v primerjavi s celotno predvideno realizacijo ZZA nizek, kar kaže, da ima ZZA dovolj kapacitet, ki jih lahko nudi organizacijam v okviru ZP. Po dosedanjih kazalnikih pa je razvidno, da mora te kapacitete odstopiti drugim. DS ZP naroča, da mora perspektivni plan ZP ISKRE vsebovati srednjeročne plane razvojne dejavnosti za vsako organizacijo v sestavi ZP posebej, iz česar bo razvidna tehnična in tehnološka ozir. programska orientacija, konkretne naloge, izvajalci in način financiranja. III. OSEBNI DOHODKI DS ZP ugotavlja, da po planu za leto 1973 v primerjavi z oceno 1972 osebni dohodki niso visoki. Pripominja pa, da bo zaradi tako zmernega naraščanja ostalo naše podjetje s povprečnim OD še vedno pri dnu OD v SRS. S tem v zvezi naj se poskuša pri merodajnih organih doseči povečanje KOD, kar bi omogočilo regulirati OD tako, da bi preprečili fluktuacijo kadra, do katere bo zaradi tako nizkih OD sigurno prišlo. IV. OBRATNA SREDSTVA DS ZP ugotavlja, da je predvidena rast obratnih sredstev nesorazmerna z rastjo proizvodnje. Pri tem ugotavlja, da je predvideni porast dolgoročnih kreditov in lastnih obratnih sredstev izredno nizek, višji pa je porast kratkoročnih kreditov, kar še naprej poslabšuje skupna obratna sredstva gospodarskih organizacij. Pri ugotavljanju razmerij virov in sredstev je v gospodarskem planu prikazana izredna anomalija pri Tovarni polpre. vodnikov, kjer je predvidena povečana proizvodnja v primerjavi z letom 1972 — 477,6 odstotka, povečanje virov pa 121,3 %. DS ZP naroča Iskra Commerce, da na vsaki seji PO ZP pismeno poroča o stanju zalog na Iskra Commerce ter o stanju terjatev posameznih organizacij nad 90 dni do Iskra Commerce, z informacijo o posledicah takšnega stanja za posamezne organizacije v sestavi ZP. VI. NABAVA NA NOTRANJEM TRGU in VII. UVOZ Kar zadeva nabavo materiala ugotavljamo, da sc nabava na domačem trgu zmanjšuje v korist uvoza. DS ZP ponovno opozarja tudi na regionalno strukturo uvoza, ki je iz leta v leto slabša, saj je vsako leto večji uvoz iz Zahodne Nemčije, ki je devizno najdražji. DS ZP naroča Iskra Commerce in proizvodnim organizacijam v sestavi ZP, da ukrenejo vse potrebno, da se regionalna struktura uvoza popravi. VIII. PRODAJA NA NOTRANJEM TRGU in IX. IZVOZ Pri prodaji se ugotavlja naraščanje izvoza na račun domače prodaje. Pri tem pa DS ZP pripominja, da je plan Polprevodnikov v vrednosti 4,511.900$ izredno optimističen, posebno še, ker naj bi proizvodnja za izvoz stekla šele v mesecu marcu. DS ZP apelira na tovarno EMO Celje, da prouči možnost zunanjetrgovinske dejavnosti, predvsem izvoza, prek Iskra Commerce. XII. CELOTNI DOHODEK DS ZP ugotavlja, da je dobiček ZP v redu, saj se giblje na evropskem nivoju. Pri de-litvi dobička v sklade pa DS ZP ugotavlja razmeroma visoko formiranje sklada skupne porabe v primerjavi s poslovnim skladom, in to predvsem zato, ker se iz sklada skupne porabe poravnavajo dajatve, ki so v bistvu osebni dohodki. XIII. PRISPEVKI ZA SKUPNE SKLADE IN SLUŽBE a) Rezervni sklad: DS ZP se strinja s programom in planirano višino sredstev rezervnega sklada. b) Znanstveno-raziskovalni sklad — splošna tehnična dejavnost: DS ZP se strinja s programom in planirano višino sredstev. c) Znanstveno-raziskovalni sklad — skupna raziskovalna dela: 1. DS ZP se strinja, da Elektromehanika Kranj prevzame mandat realizacije programa mikroelektronike v Iskri v sodelovanju s Fakulteto v Ljubljani. Mandat je doslej imela Tovarna elementov, Ljubljana. Elektromehanika in Fakulteta naj . se o vsem pogodbeno dogovorita, pri čemer naj upoštevata pri realizaciji naloge Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana. 2. Sredstva sklada v višini 1,200.000 din ostanejo nerazporejena, dokler komisija za znanstveno-raziskovalno dejavnost ne predloži predloga razdelitve teh sredstev, pri čemer mora upoštevati tudi potrebna sredstva za realizacijo nalog s področja mikroelektronike. 3. DS ZP ugotavlja, da je delež, ki ga daje slovensko gospodarstvo za razvojno dejavnost Iskre, nezadosten in ni v skladu z rastjo Iskre, zato naj se podvzamejo potrebni ukrepi pri republiških organih, da se delež za razvoj Iskre ustrezno poveča. O rezultatih naj se poda informacija na eni naslednjih sej PO ZP. č) DS ZP odobrava programe in planirana sredstva za: sklad za kadre, marketing, osvajanje tujih tržišč in strokovne službe ZP. Poleg gornjih sklepov, sprejetih na predlog PO ZP, je DS ZP sprejel še naslednje sklepe: a) Poslovni odbor ZP naj posveti vso skrb zunanjim in notranjim terjatvam, izvozu ter notranji poravnavi. To problematiko naj PO ZP obravnava na vsaki seji. b) Pristojne službe in komisija za samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v ZP Iskra naj delajo na ustrezni spremembi in dopolnitvi samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v ZP Iskra. c) PO ZP naj na svoji seji posveti posebno točko dnevnega reda vprašanju razvoja ZP Iskra ter odnosov med organizacijami ZP in ZZA, pri čemer naj še posebej obravnava to problematiko z ozirom na novopripojene organizacije. V zvezi s programom delovanja Počitniške skupnosti Iskre za leto 1973 je DS ZP na predlog PO ZP sprejel naslednje sklepe: a) DS ZP kritično ocenjuje dosedanje delovanje Počitniške skupnosti in meni, da je potrebno doseči v počitniški dejavnosti ZP Iskra nove kvalitete. Iz teh ugotovitev DS ZP sprejema programsko usmeritev delovanja PSI in podpira prizadevanje sveta PSI za kompleksnejše in kvalitetnejše delovanje počitniške dejavnosti Iskre. b) DS ZP limitira sredstva Počitniški skupnosti v znesku 800.000 din, in to 500.000 din za vzdrževanje počitniških domov in 300.000 din za funk. cionalne stroške. Sredstva za vzdrževanje počitniških domov je prvenstveno potrebno usmeriti v tiste objekte, ki ostanejo v sklopu PS. DS ZP se strinja, da se funkcionalni stroški PS vključijo v proračun strokovnih služb ZP. c) DS ZP naroča strokovnim službam ZP, naj ugotovijo, če obstaja možnost za pridobitev dolgoročnih kreditov za obnovo počitniških kapacitet ZP Iskra. č) DS ZP potrjuje predlog cen penzionov v letu 1973 kot sledi: Poreč 53,00 din Trenta 50,00 din Dugi otok 40,00 din d) DS ZP se ničelno strinja s predlogom nove lokacije za počitniški center Iskre v Pineti — Novigrad, V ta namen pooblašča Počitniško skupnost in strokovne službe ZP, da s Skupščino občine Novigrad dosežejo sporazum glede nove lokacije in finančnih sredstev. c) Odprodaja počitniških domov na Bledu in v Trenti se, s predkupno pravico organizacij Iskre, realizira šele po sklenitvi pogodbe o izgradnji rekreacijskega centra Iskre z občino Novigrad. f) DS ZP pooblašča generalnega direktorja ZP, da imenuje poseben strokovni odbor za izgradnjo rekreacijskega centra Iskre. ® DS ZP sprejema na znanje informacijo o stališčih aktiva družbeno-političnih organizacij Iskre do zunanjetrgovinske dejavnosti Iskre (celotna vsebina je bila objavljena v glasilu št. 16). © DS ZP sprejema na znanje informacijo o poteku realizacije ustavnih amandmajev v ZP Iskra. © 1. DS ZP je proučil elaborat o proizvodno-tehnični in finančno-ekonomski utemeljenosti pripojitve Tovarne baterij in baterijskih naprav Zmaj Ljubljana k ZP Iskra Kranj s 1. 7. 1973 in ga sprejme. 2. DS ZP je vzel na znanje izid referenduma v tovarni Zmaj, ki je bil dne 17. 4. 1973 in na katerem so se delavci te tovarne odločili glede pripojitve, in ugotovil, da je od 411 članov delovne skupnosti tovarne Zmaj glasovalo 402 ali 97,8 %, od teh pa 351 za pripojitev ali 85,4 °/o, 44 proti pripojitvi ali 14,6%, 7 glasovnic ali 1,7 % pa je bilo neveljavnih. 3. DS ZP je vzel na znanje ‘391. in 392. sklep 38. izredne seje delavskega sveta tovarne Zmaj z dne 18. 4. 1973. 4. DS ZP sprejema statusno pogodbo med ZP Iskra Kranj in tovarno Zmaj, na podlagi katere se ta tovarna pripoji k ZP Iskra Kranj kot organizacija v njegovi sestavi s svoj-stvom pravne osebe ter pooblašča predsednika delavskega sveta ZP tov. Jožeta Koče- a varja in generalnega direktorja L? tov. Vladimira Logarja, dipl. oec., da jo podpišeta. 5. DS ZP k statusni pogodbi sprejme na temelju člena Ibj a statuta ZP siclep, da pripojeno tovarno Zmaj do 31. lv/3 oprosti plačevanja sredstev v sklade ZP in prispevkov za tinanciranje marketinga, osvajanje tujin tržišč in za strokovne službe. 6. DS ZP sprejema pripojitev Tovarne baterij in baterijskih naprav Zmaj Ljubljana k ZP iskra Kranj s 1. 7. 1973 — osnovni podatki te nove organizacije pa so: a) Ime organizacije: Iskra — Tovarna baterij Zmaj Ljubljana — v Združenem podjetju Iskra Kranj. Skrajšano ime: Iskra — Baterije Zmaj Ljubljana — v ZP Iskra Kranj. b) Sedež organizacije je v Ljuoljani, Šmartinska 28. c) Predmet poslovanja organizacije je: — proizvodnja baterij in repromateriala, — predelava in bogatenje manganove rude, — izdelava delovnih sredstev za proizvodnjo baterij, — opravljanje trgovskega prometa na debelo in drobno z baterijami in aparati na baterijsko napajanje in napajanje iz električnega omrežja, s predelano manganovo rudo, z repromaterialom ter z delovnimi sredstvi za proizvodnjo baterij, — opravljanje storitev s področja mehanske obdelave kovin. č) Direktor organizacije je ing. Slemnik Milan, dosedanji direktor tovarne Zmaj. 7. Pripojena organizacija mora v smislu 235. člena Temeljnega zakona o podjetjih opraviti dopolnilne volitve v delavski svet ZP najkasneje do 31. maja 1973 — pri tem pa ima ta volilna enota en mandat, ker šteje 411 članov delovne skupnosti — ob razpisu volitev v delavski svet ZP v letu 1972 pa je na vsakih 318 članov odpadel po en mandat. 8. Sekretariat ZP izvede vse potrebno, da se pripojitev nove organizacije registrira v registru podjetij in obrtnikov pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. © DS ZP sprejema Temeljni pravilnik o kvaliteti in zanesljivosti s popravkom besedila 30. člena, in sicer: »Organizacijske predpise ZP Iskra, ki jih predvideva ta temeljni pravilnik, izda generalni direktor do 31. 5. 1973.« @ Efž ZP sprejema Poslovnik znanstveno-raziskovalnega sklada ZP Iskra Kranj. © DS ZP daje soglasje k naslednji razširitvi predmeta poslovanja organizacije Iskra — Tovarna orodja, Ljubljana: — opravljanje proizvodnih strojnih storitev za potrebe organizacij ZP Iskra in zunanje naročnike, kot so: izdelava polizdelkov za kovinsko in elektroindustrijo. @ DS ZP daje soglasje k sklepu delavskega sveta organizacije Iskra — Kondenzatorji, Semič, ki je na svoji seji dne 26. 2. 1973 sprejel nov predmet poslovanja, ki se v prečiščenem besedilu glasi: »Predmet poslovanja je: I. Proizvodnja A. Izdelkov elektroindustrije, kakor: — vseh vrst navitih električnih kondenzatorjev — sljudnih kondenzatorjev — elementov in filtrov za odklanjanje radiofrekvenčnih motenj — filtrov za odpravljanje višjih harmonskih frekvenc — opreme za kompenzacijo jalove energije B. sestavnih delov izdelkov iz tč. 1. A. C. ostalih izdelkov, kakor: — hladno brizganih izdelkov iz aluminija — brizganih izdelkov iz plastičnih mas — ohišij in šasij iz pločevine — štancanih delov. .2. Raziskave, razvijanje in projektiranje,'rekonstruiranje in izpopolnjevanje tovrstnih proizvodov iz tč. 1. 3. Projektiranje tehnoloških procesov in investicijske opreme za proizvodnjo izdelkov iz tč. 1. 4. Dajanje tehnične pomoči in licenc za izdelavo proizvodov iz tč. 1. 5. Izdelava investicijske opreme za proizvodnjo izdelkov iz tč. 1. 6. Projektiranje sistemov za uporabo izdelkov iz tč. 1. 7. Izvajanje inženiringa. 8. Montaža in instaliranje ter vzdrževanje proizvodov iz tč. L, tako lastne kot tuje proizvodnje. 9. Servisiranje proizvodov iz tč. L, tako lastne kot tuje proizvodnje. 10. Opravljanje storitev s področja mehanske in površinske obdelave. II. Opravljanje proizvodnih in montažnih storitev s področja točke 1. 12. Nabava surovin, materialov, polizdelkov, sestavnih delov, proizvajalnih sredstev in opreme ter njihovih rezervnih delov, ki so potrebni za opravljanje dejavnosti podjetja. 13. Prodaja proizvodov iz tč. L, tako lastne kot tuje proizvodnje ter vseh ostalih lastnih proizvodov in storitev. 14. Priprava hladnih in toplih jedil, točenje pijač in prodaja tobačnih izdelkov članom kolektiva. DS ZP daje gornje soglasje pod pogojem, da bo organizacija Kondenzatorji Semič sklenila s TOZD Avtomatika Pržan in TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk pismeni sporazum o delitvi proizvodnje elektrolitskih in keramičnih kondenzatorjev še pred vpisom novega predmeta poslovanja v register gospodarskih organizacij pri okrožnem sodišču.« © A) Da bi se uskladil poslovni predmet združenega podjetja Iskra in Iskra Commerce glede uvoza in izvoza za sebe in za druge ter prodaje dopolnilnega asortimenta z novimi predpisi in de- janskim stanjem, se predmet poslovanja ZP Iskra razširi na naslednje grupe proizvodov: I. V zunanjetrgovinskem poslovanju: 1. medicinski in farmacevtski proizvodi in medicinski instrumenti (točka 16 Odloka o minimalnih sredstvih, s katerimi morajo razpolagati posamezne organizacije združenega dela za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa — Ur. list SFRJ 12/71 in 5/73) 2. cestna motorna vozila, deli, pribor in gume za motorna vozila (točka 18 Odloka) 3. oprema in utensilije za tekstilno industrijo in strojegradnjo, kovinsko predelovalno industrijo in ostalo industrijo (točka 22 Odloka) 4. clektro oprema (točka 23 Odloka) 5. kovinsko predelovalno in tehnično blago (točka 26 Odloka) 6. akustični aparati in elektrotehnični material razen električnih strojev (točka 27 Odloka) 7. instrumenti — znanstveni in laboratorijski (točka 28 Odloka) 8. steklo, porcelan, keramično blago (točka 29 Odloka) 9. fotografski in optični aparati, instrumenti in pribor (točka 30 Odloka) II. Na domačem trgu (ha debelo in drobno): 1. železnina, kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji, potrebščine (razen biciklov in šivalnih strojev) (točka T-TII iz seznama trgovskih strok) 2. motorna vozila in nadomestni deli in potrebščine (brez motornih vozil) (točka IX) 3. fotografski in optični aparati (točka XII) 4. medicinski in farmacevtski proizvodi in medicinski instrumenti (od tega samo medicinski, zdravstveni in znanstveni aparati in instrumenti ter pribor) (točka XIII) 5. kovinsko predelovalno in tehnično blago (točka XIV) 6. elektrotehnični material (točka XIX) 7. steklo, porcelan, keramika (točka XXVI) 8. gasilska oprema, material in potrebščine (točka L) 9. tehnično blago za oskrbovanje proizvodnih podjetij (točka LVI). in obrti B) DS ZP daje na temelju 50. člena E točka L statuta ZP svoje soglasje k sklepu delavskega sveta Iskra Commerce z dne 26.. 4. 1973, s ka- terim je razširjeni predmet poslovanja Iskra Commerce tak, kot pod A). © Zaradi odhoda na drugo službeno dolžnost delavski svet ZP razrešuje tov. Metoda Rotarja funkcije namestnika generalnega direktorja združenega podjetja Iskra. © V smislu 59. člena statuta ZP Iskra delavski svet ZP razglaša izid volitev za člana PO ZP v delovni organizaciji” Iskra Commerce tov. Antona Stipaniča, dipl. iur. © V smislu 59. člena statuta ZP Iskra delavski svet ZP razglaša izid volitev za člana PO ZP v delovni organizaciji Antene Vrhnika tov. Franca Feferja, dipl., ing. DS ZP imenuje tovariša Franca Matka, dosedanjega upravnika gostišča Brdo, za upravnika Počitniške skupnosti Iskra. © DS ZP sprejme sklep, da se namesto člana komisije za odprodajo počitniških domov na Bledu in v Trenti Iva Trilarja imenuje tov. Franca Matka. © Združeno podjetje Iskra Kranj se s 1. 1. 1973 včlani v jugoslovansko združenje za industrijsko lastnino JUZIS (Jugoslovansko udruženje za industrijsku svojinu). Za predstavnika združenega podjetja Iskra v JUZIS se imenuje tov. Bojana Pretnarja, dipl. ing., vodjo oddelka za patentno zaščito v Zavodu za avtomatizacijo. Članarina za leto 1973 v znesku ca. 1000 din se plača iz še neizkoriščenih namenskih sredstev deja\'no-sti 1, v prihodnje pa se vključi v finančni plan te dejavnosti. Kaj moram© storiti pred odhodom na Eetovanje Prijave za letovanje, ki ste jih osebno ali telefonično oddali Počitniški skupnosti so dokončne in obojestransko obvezne, ko je vplačana akontacija 100.— din za ležišče. Počitniška skupnost bo v naslednjih dneh poslala v delovne kolektive Iskre »PRIJAVE«, ki jih mora sindikalna podružnica ali kadrovska služba delovne organizacije potrditi, da bo tako razvidno, da je prijav-Ijenec oz. njegovi družinski člani, rsenično član Iskre. Na hrbtni strani prijave, prosimo, da izpolnite podatke o družinskih članih (žena, otroci ali starši za katere prijavljenec skrbi in jih preživlja). Za vse prijavljene (tudi če so jih prijavili člani Iskre), ki niso zaposleni v kateri od delovnih organizacij Iskre je za letovanje drugačna cena. Tako potrjene in izpolnjene prijave oddajte v kadrovski službi podjetja ali pri sindikalni organizaciji čimprej, da nam jih najpozneje do 10. 6. 1973 vrnejo. Po potrditvi prijave in vplačani akontaciji ni več mogoče spreminjati kraja in časa letovanja, razen v primeru višje sile. Najmanj 10 dni pred nastopom letovanja boste prejeli od Počitniške skupnosti ZP Iskra »Napotnico« za letovanje v domovih POREČ, TRENTA in KAMP MIR NA DUOEM OTOKU. V omenjenih domovih boste pen-zicnske usluge plačali ob prihodu v počitniški dom. Vsi, ki so se pa prijavili za letovanje v tujih počitniških domovih (SAVUDRIJA, UMAG, DEBELI RTIČ, VODICE, KAŠTELI, BOHINJ, PORTOROŽ, CRIKVENICA) morajo vplačati celotni znesek za letovanje 15 do 20 dni pred odhodom na letovanje v pisarni Počitniške skupnosti ZP Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, 6 nadstropje, soba 616, vsak ponedeljek od 12. do 16. ure. Ob vplačilu dobite tudi napotnice. Hkrati sporočamo članom ZP Iskra, da so še prosta mesta za letovanje v naslednijh domovih: POREČ v juniju in konec avgusta, cena 53.— za odrasle in 40.— za otroke, DUGI OTOK v juniju in konec avgusta cena 40.— odrasli in 30.— otroci, PORTOROŽ (samo 3-posteIjne sobe) od 21. 8. dalje II dni, CRIKVENICA (3 in 4-posteljne sobe) od 15. junija dalje In konec avgusta avgusta, 62.— za odrasle in 53.— za otroke, TRENTA v vseh terminih razen druge polovice julija in začetek avgusta. Ostali domovi so v celoti zasedeni. UPRAVA PS ISKRA ZP ISKRA KRANJ, Strokovne službe Ljubljana ^' razpisuje javno prodajo rabljenih osnovnih sredstev (pisarniško pohištvo). Ogled 24. in 25, 5. 1573 cd 10. do 12. ure v stavbi Skupščine občine Ljubljana-šiška, Trg Prekomorskih bri-w gad l/V. Javna prodaja bo dne 28. 5. 1973 ob ŠS 10.30. Vabilo k sodelovanju Foto-kino sekcija pri Kulturni komisiji sindikalne organizacije tovarne ISKRA-ELEKTROMEHANIKA Kranj organizira III. Iskrino razstavo umetniške fotografije ob tednu Iskre od 28. 6. do 2, 7. 1973 v Mladinskem klubu v Sežani. Pogoji razstavljanja: Razstave se lahko udeleže vsi fotoamaterji, zaposleni v Združenem podjetju Iskra z največ 10 fotografijami, ki še niso bile razstavljene na Iskrinih razstavah. Fotografije, ki ne smejo biti kaširane, naj bodo formata 30 X 40 cm do 30 X 30 cm. Opremljene naj bodo z običajnimi podatki (naslov slike, naslov avtorja in tovarne, kjer je avtor zaposlen. Podatki naj bodo izpisani na hrbtni strani slike). Prireditelj si pridržuje pravico objave za razstavljene fotografije, če avtor tega izrecno ne prepove. Prireditelj si tudi pridržuje pravico, prenesti razstavo ali del razstave v še kakšen drug kraj. S fotografijami se bo ravnalo pazljivo, prireditelj pa ne odgovarja za morebitne poškodbe na transportu. Fotografije je treba dostaviti osebno ali priporočeno in primerno zavarovane najkasneje do 15. 6. 1973 na naslov: SINDIKALNA ORGANIZACIJA ISKRA-ELEKTROMEHANIKA — 64000 KRANJ — Savska loka 1 Fotografije bo ocenjevala posebna žirija izven podjetja. Za najboljše fotografije bodo podeljene nagrade: 1 zlata medalja 1 srebrna medalja 1 bronasta medalja 2 diplomi Vse fotografije bodo vrnjene do 15. 8. 1973. Vse avtorje in druge fotoamaterje opozarjamo že na prihodnjo razstavo v letu 1974. Ta razstava bo tematska pod geslom: »ŽIVLJENJE IN DELO DELAVCA-ISKRAŠA« Vabimo na sodelovanje. Foto-kino sekcija ISKRA Ob tednu ISKRE bo 28. junija zvečer v Sežani SREČANJE KULTURNIKOV ISKRE Na to srečanje vabimo vse delavce ZP ISKRA, ki se ukvarjajo s katerokoli kultur-’no dejavnostjo. Posebno vabimo pesnike, pisatelje in skladatelje, potem pevce — soliste in zbore, recitatorje, humoriste, ansamble — narodne in moderne, harmonikarje, folkloriste itd. Prijave pošljite do 25. maja komisiji za kulturo pri sindikalni organizaciji ISKRA, Elektromehanika Kranj. LIKOVNIKI Slikarje, kiparje in rezbarje, ki so zaposleni v Združenem podjetju Iskra vabim, da svoja kvalitetna dela razstavijo ob tednu Iskre, ki bo od 28. junija do 2. julija letos v Sežani. Oblika in format nista važna! Razstava bo v stari šoli oz. rojstni hiši Srečka Kosovela. Morebitne podrobnejše informacije je moč dobiti v tajništvu sindikata (tel. 2395) »Elektromehanike* v Kranju. Bili smo na izletu v Benetkah Z željo, da bi nam bilo vreme naklonjeno, smo ob petih zjutraj brez zapletov odpotovali iz Ljubljane in srečno prispeli do mejnega prehoda v Sežani, kjer so se pričeli prvi zapleti. Na meji je bilo namreč toliko avtobusov in osebnih avtomobilov, da smo kmalu izračunali, da bomo čakali na prehod kaki dve uri. Vodiču, ki sc mu v njegovi desetletni vodniški karieri to še ni zgodilo, je čakanje prišlo kar prav, da si je lahko uredil enodnevno dovolilnico za prehod čez mejo, ker je pozabil doma svoj potni list. Čez mejni prehod nam je potem uspelo priti nekaj prej kot v dveh urah in vožnja po avtocesti do Benetk je bila kmalu za nami. Vodič je bil zelo prizadeven in nam je vso pot pripovedoval o znamenitostih krajev, skozi katere smo potovali. V Benetkah smo se okrepčali s kosilom, ki smo ga imeli s seboj, kar v travi ob avtocesti in se potem odpeljali z motornimi čolni v znamenite beneške steklarne na otočku Murano, kjer smo videli, kako nastaja slavno beneško steklo. Ob lepotah in vrednosti izdelkov v prodajalni nam je rahlo zastal dih, vendar smo imeli na voljo tudi nekaj dostopnejših spominkov, ki so marsikateremu udeležencu izleta olajšali denarnico za čedno vsotico. Mesto smo si ogledovali večinoma med vožnjo po kanalih oz. vodnih ulicah in pri tem mislili na marsikatero našo neasfaltirano ulico in prah, za katerega so Benečani prikrajšani. Izkrcali smo se na Markovem trgu in se povzpeli na zvonik sv. Marka, od koder se nam je odprl pogled na celotno beneško panoramo. Zopet je bil vodič tisti, ki nam je povedal marsikaj zanimivega o objektih, ki smo jih lahko iz stolpa videli. Ko smo si z vrha zvonika dodobra ogledali mesto, smo se posamič odpravili za dobro uro na potep. Zmenjeni smo bili za kraj in uro, kjer se dobimo in pred odhodom proti Ljubljani, ki je bil predviden za čas med 17. in 18. uro popoldne, smo ugotovili, da nam en izletnik manjka. Pričelo se je iskanje in čakanje, ki se je zavleklo do 22. ure zvečer. Beneška policija je pokazala veliko pripravljenost pomagati, vendar tudi z njihovo pomočjo pogrešanega nismo našli in smo odpotovali z obljubo, da ga bodo takoj, ko ga najde- 2-DNEVNI IZLET NA PLITVIČKA JEZERA Vabimo člane ZP Iskra na zanimiv izlet, ki bo v soboto 2. junija in nedeljo 3. junija 1973 prek Novega mesta, Metlike, Karlovca na Plitvička jezera, prek Senja, Selc, Crikvenice in Reke nazaj v Ljubljano. PROGRAM IZLETA: 1. dan — Odhod iz Ljubljane ob 5.00 uri s Trga revolucije (izpred univerze) postanki in ogledi mest, skozi katera se bomo vozili, sprehod ob Plitvičkih jezerih, večerja in prenočišče v Selcih. 2. dan — Zajtrk, kopanje in kosilo v Selcih, povratek čez Reko v Ljubljano, kamor prispemo okrog 20.00. CENA IZLETA: 210.— Din za osebo. Prijavite se lahko telefonično v Počitniški skupnosti ZP Iskra, Trg prekomorskih brigad 1, tel. 55-898. Celotni znesek stroškov izleta nakažite najpozneje do 30. maja na žiro račun Počitniške skupnosti: št. 50104-601-26955, z oznako »Izlet na Plitvička jezera«. Pohitite s prijavami, ker je število mest v avtobusu omejeno. V primeru da avtobus ne bo polno zaseden, bo izlet odpadel. Uprava PS ZP Iskra Prešernovo gledališče KRANJ TOREK, 29. 5. 1973 ob 19.30 Ivan Potrč: KREFLOVA KMETIJA PREMIERA — izven V okviru praznovanj 400-letnice kmečkih uporov v počastitev 60-letnice Ivana Potrča LIKOVNE RAZSTAVE V KRANJU V petek, 25. maja, bodo v galeriji Mostne hiše v Kranju odprl, razstavo del akademskega slikarja Vinka Tuška. V galeriji v Prešernovi hiši pa bo istega dne otvoritev razstave dveh primorskih slikarjev Pavleta ZAMARJA iz Pirana in Pavleta CEJA iz Trsta. Vabimo vse Iskrašc, ki sc zanimajo za likovno umetnost, da si omenjene prireditve ogledajo. A.B. ZARADI OBILICE GRADIVA DANES NISMO MOGLI OBJAVITI VSEH ČLANKOV! jo, poslali z vlakom ali avtobusom proti Ljubljani. Zaradi neprijetnega dogodka smo bili vsi zaskrbljeni in prijetni vtisi in doživetja so zgubili precej svoje lepote, kljub temu pa verjamem, da bo izlet vsakomur ostal v lepem spominu. —M— Pisma bralcev POZDRAV IZ BITOLE Zahvaljujem se vam za redno pošiljanje glasila »Iskra«, ki ga zelo rad prebiram. Čestitam vam k prazniku dela in vam želim tudi naprej mnogo uspehov pri delu. Tovariško vas pozdravlja vaš bivši sodelavec v želji, da bi se kmalu videli v Iskri. Vojak Janez Lotrič, V. P. 4519-8 97002 Bitola Makedonija Vašo kartico smo prejeli z zamudo, zato tudi zakasnela objava. Želimo Vam dobro počutje pri vojakih in srečno vrnitev v našo Islkro. Uredništvo NEPOZABEN IZLET Upokojenci tovarne Iskra Železniki se kolektivu tovarne najlepše zahvaljujemo za nepozaben izlet v Iskrin obrat v Idriji, ki smo si ga z zanimanjem ogledali. Bili smo navdušeni nad dobro organizacijo dela in lepimi prostori. Med potjo smo obiskali partizansko bolnico Franjo in Idrijski muzej. Še posebno se zahvaljujemo vodji izleta tov. Kotarju, ki nas je med vožnjo opozarjal na vse zanimivosti in neumorno skrbel za dobro voljo in počutje. Albin Lavtar POPRAVEK V prejšnji številki glasila je bil po zaključku članka KAKO DELITI RAZVOJNO DELO pripis pod naslovom Pripomba uredništva, kar pa je bila pomota, pač pa je to pripomba našega sodelavca B. Dežmana, ki je v kratkem zapisu dodal nekaj mnenj, ki jih je slišal na raznih razgovorih v Iskrinih organizacijah glede vloge ZZA v ZP. Uredništvo ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, cleklroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: Janez Šilc. — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int 333 - Tisk in klišeji: dCP Gorenjski tisk« Kranj