— 351 —
Drobne vesti.
(Osebne vesti.) Imenovan je državnega pravdnika namestnikom v Celji tamošnji sodni pristav Josip Schwentner.
Umirovljeni so okrajni sodniki Franc Kmetitsch v Ormožu. Josip Janschitz v Volfsbergu in Josip Wallenhof v Komnu.
Umrl je dne 21. oktobra t. 1. v Novem Mestu predsednik okrožnega sodišča Vincencij Jeuniker.
(Število avskultantov na Koroškem) zvišalo se je od 17 na 22 ter razpisalo dvoje adjutiranili in troje neadjutiranih mest s pristavkom, da morajo skazati prosilci, da so slovenskega jezika popolnoma zmožni.
(O srbskih odvetnikih) bile so citati tekom preteklih mescev zelo ostre obsodbe. j.Handelsmuseum' ponatisnil je poročilo avstro-ogrskega konzulata v Beogradu z dne 18. maja 1888 in odtod prešlo je to poročilo v razne politične in strokovne liste. Konzulat toži, da ga avstro-ogrski trgovci zelo pogostoma kličejo na pomoč zoper srbske svoje zastopnike ter svetuje trgovcem, naj izroče svoje zadeve le tako zvanim „konzularnim odvetnikom", katere je konzulat tako rekoč najel in kateri so položili pri konzulatu kavcijo za škodo, katera bi po njihovi krivdi zadela avstrijske klijente.
— 352 —
To poročilo je srbske odvetnike zelo razburilo in v zadnjem zvezku „Branič-a" (broj 13. in 14. t. 1.) objavlja ,,upravni odbor udruženja javnih pravozastupnika u Srbiji" izjavo, v katerej najpred pripoveduje o poročilu, katerega je čital o tej zadevi v ,,Neue freie Presse' ter potem nadaljuje:
J Kakor se vidi, je tendenca tega članka, povzdignoti neke konzularno odvetnike in ponižati ves odvetniški stan srbski pred inozemstvom. Ali ,,N. Fr. Pr." pozablja, da vladajo v nezavisni srbski kraljevini srbski zakoni in srbske oblasti, da je inostranskim konzulatom v Srbiji odvzeta jurisdikcija, da zarad tega v Srbiji tudi ne more obstajati stan ,.kon-zularnih odvetnikov."
Udruženje javnih pravozastupnika v Srbiji popolnoma odobrava postopanje svojih članov, ki pojmijo, da se srbski državljan na srbski zemlji ne more pokoriti pozivu nikakve inostranske oblasti. Ko bi bilo dozvoljeno inostranskim konzulatom, da širijo svoj delokrog na škodo mejnarodnega prava, koje je zaožilo obseg njihovega delovanja v nezavisnih državah, vračala bi se s tem tudi sama nezavisnost dotičiie države.
Udruženjo ne pozna teh ,konzularnih odvetnikov" ali ako so srbski državljani, Udruženje obžaluje, da mora konstatovati. da prestopajo deželne zakone, naročite zakon ,,o pravuzastupnicima" s tem, da sklepajo z inostranskimi oblastmi pogodbe o zastopanju njihovih državljanov ter se podvržejo taksam za nagrado, katere jim te oblasti predpisujejo. Še žalost-neje pa je da po besedah ,,Neue freie Presse ¦ polagajo tudi neke kavcije za odškodovanje tistih, katere zastopajo, ter s tem ne pobijajo le svoje veljave, ampak tudi veljavo ostalih odvetnikov v Srbiji.
Glede pritožb avstro-ogrskih trgovcev proti javnim pravozastupnikom v Srbiji je Udruženje uvereno, da so povsem neumestne ter izhajajo poglavito iz nerazumevanja sodnega postopka, katerega predpisivajo naši zakoni, tudi se nahajajo take avstro-ogrske trgovske tvrdke, koje bi hotele, da jim delajo odvetniki po ceni mnogo nižji, nego je propisana taksa, ali pa na-potujejo odvetnika, naj si izterja svojo nagrado od nasprotnika in ako odvetnik na to ne pristane, tožijo takoj, da so srbski odvetniki dragi ter ne zastopajo energično interesov inostranskih tvrdk v Srbiji.
Odvetnik ni v stanu stvoriti pred sodišči postopka, ki bi bil po volji inostranskim t.vrdkam ter ne more zastopati njihovih interes po navodilih, katera mu one dado. On se mora držati naših zakonov ter ravnati tako. kot mu veli njegov poklic in njegova vest. Ako se pripeti, da se kateri odvetnik pregreši proti svoji dolžnosti, kar se tudi v vseh drugih državah dogaja, je primerneje, obračati se v takem slučaji za pomoč do pravoza-stupničkega udruženja, ki jo poklicano, da varuje in povzdiguje moralni ugled javnih pravozastupnikov v Srbiji, nego z nedostojnimi napadi v javnih listih izzivati tudi pri pravozastupnikih mržnjo proti vsemu, kar je ino-stransko ..."
Ker jo bilo o obdolžitvi citati v mnogih, tudi v strokovnih listih (n. pr. Juristische Bliitter z dne 22. julija t. 1.) smatrali smo umestnim, podati svojim bralcem tudi to izjavo — da se resnica prav spozna, treba je slišati oba zvona.