EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, OnL "Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa" LEGATION FEDERAL PEOPLES REPUBLIC OF YUGOSLAVIA, 259 DALY AVE., OTTAWA, GNT. 4-2-47 BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN VARNOST V SVETU! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto ...................... $3.00 Za pol leta............................ 1.75 • • V . . . NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV V . . . Let. 4. Št. 181. Cena 5 c. TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, SEPTEMBER 25TH, 1946. Price 5c. Vol. 4. No. 181. Solidarnost med slovanskimi in ostalimi narodi v svetu je poglavitno vprašanje za človeštvo New York — Tukaj se je vršil tretji kongres ameriških Slovanov, katerega se je udeležilo nad 2000 delegatov. Veliki kongres, katerega je preveval duh bratske solidarnosti slovanskih narodov z vsemi ostalimi narodi v svetu pri graditvi trajnega in pravičnega miru, je otvoril njegov predsednik Leo Krzycki, kateri je v svojem nagovoru poleg izročitve pozdrava številni delegaciji, dejal tudi naslednje: . "Vprašanje edinstva in prijateljstva med velikim narodom Združenih držav Ameriških in junaškimi slovanskimi narodi v Evropi, je odločilno vprašanje na katero se naslanja bodočnost človeštva". Kongresa so se udeležile številne delegacije slovanskih narodov kot delegacija Sovjetske zveze, Poljske, čehoslovaške in Bolgari- je, poleg delegacij od raznih organizacij in društev ameriških in kanadskih Slovanov. Zvezo Kanadskih Slovencev in list Edinost, na kongresu je zastopal nacionalni tajnik, Jože Smrke. Poleg delegacij kongresa so se udeležili tudi znani književniki med temi, Louis Adamič. Na kongresu je zvrnjena posebna pozornost na nevarnost pred novo vojno. Poudarjeno je, da se je Amerika odtujila od politike pokoj, predsednika Roosevelta v-prid atomske diplomacije, katera streže po novi vojni. Gotove sile novega Minhena brskajo po stari arhivi, katera vsebuje zoperne spletke v mednarodnih zadevah in ogrožajo svetovni mir in varnost. Antikomunistično strašilo jim služi kot pretveza pri tej zlobni nameri. BRAVO ROJAKI IN ROJAKINJE - KANADSKI SLOVENCI! Predno smo šli v tisk, smo se telefonično obrnili tajniku zbirne akcije za X-raj aparat, če bi ne imel kaj posebnega, kar bi zanimalo številne rojake in rojakinje širom Kanade. Povedal nam je kar na kratko: "Vem, da bo zanimalo čitate-lje tega lista, ali smo že res dosegli zadano si nalogo zbrati 10.000 dolarjev za X-raj aparat. Lahko rečem da se pomikamo z tako naglico tej vsoti, da bomo do orihodnje izdaje lahko rekli: "Zadano nalogo smo uspešno izpolnili!" Naš račun nam kaže, da je do-sedaj na banki naloženih nad 8 tisoč in 140 dolarjev. To ne vključuje nad 700 dolarjev, ki so jih odposlali v Vancuoverju in 676 dolarjev, ki so jih skoraj brzojavno odposlali iz Kirkland Lake. Zatem so še nabiralne pole od zu- škof Sfepinec pred sodiščem Beograd — Pretekli teden jugoslovanske oblasti so aretirale zagrebškega škofa, Alojzija Ste-pinec-a, kateri je sodeloval z fašističnimi okupatorji in dajal navodila vstaškim klavcem v borbi proti Narodno osvobodilnega gibanja. škof Stepinec je izkoriščal svoj položaj v borbi proti Narodno osvobodilnega gibanja. Obtožnica vsebuje številne dokaze o njegovem sodelovanju in urgiranju na sodelovanje z fašističnimi okupatorji ter vstaškimi klavci, medtem ko je sama škofija postala faktično središče za dogovor in sestanke protiljudskih elementov. Toda značilno je, da so takoj reakcionarni elementi dvignili hrup čez drn in strn. Celo papež je poslal svojega poslanca v Beograd, da posreduje pri oblasti v zadevi škofa Stepinca. Oglasil se je tudi Miha Krek, kateri je obsojen na 15 let ječe, kateri se nahaja nekje v Italiji in načeljuje anti-ljudskim skupinam bivšim domobranskim klavcem, italijanskim fašistom skupaj z generalom An-dersom, kateri načeljuje takozva-nemu "poljskemu gibanju". Te skupine, katerih položaj postaja čedalje obupnejši, so dvignile krik, češ kako se preganja katoliško vero v Jugoslaviji; toda pridno molčijo o svojem izdajalskem sodelovanju z fašističnimi okupatorji. naj v drugih naselbinah, na katerih tudi pričakujemo primerno v-soto tako, da bomo lahko rekli kakor sem že omenil, da smo našo nalogo uspešno izpolnili". Več kot verjetno je, da bo ta novica še posebej navdušila vse one, kateri niso mogli iz katerega koli vzroka prispevati nekaj v sklad za X-raj aparat. Da bodo sedaj čimprej odposlali svoj prispevek, da bodo tudi njihovo ime med ostalimi prispevatelji za pomoč našemu junaškemu narodu. Toda prav tako je verjetno, da bo ta novica pogrela vse one, kateri so ovirali in sabotirali zbirno akcijo za X-raj aparat. Da se bodo še bolj potili — rojaki in rojakinje posezimo v rezervo in prekoračimo določeno kvoto! To bo odgovor vsem ki so stregli po neuspehu in tistim črnim silam, ki se služijo z lažnjivim obmetavanjem. Sovjetska zveza ne bo izkoriščala Nemčijo za gorjačo proti drugim narodom - Stalin V CILJU TRANEGA MIRU NAJ SE AMERIKANCI UMAKNEJO IZ KITAJSKE. KOOPERACIJA MED VZHODOM IN ZAPADOM MOGOČA London, 24 sept. — Ministrski predsednik Sovjetske zveze gene-ralicimo Stalin je pismeno odgovoril na postavljena vprašanja dopisniku londonskega "Sunday Times". Vprašanja na katera je odgovoril, se glasijo: Vprašanje: "Ali verujete v resno nevarnost "nove vojne" o kateri se tako mnogo govori po vsem svetu ... In kakšni koraki naj bi se podvzeli za odstranitev te nevarnosti ? Odgovor: Jaz ne verujem v nevarnost "nove vojne". Krik o "novi vojni" je krik glavnih militar-no-političnih tajnih agentov in njihovih sopotnikov civilnih uradnikov. Ta krik uporabljajo edino z svrho: a) da bi z vojno prikaznijo za-strašili naivne politike med svojimi nasprotnimi agenti in tako po-mogli svojim vladam doseči čim večje koncesije od svojih nasprotnikov. b) otežkočiti podlago, da bi se znižali veliki izdatki za militarne svrhe svojih držav. c) podaljšati rok demobilizaci-je armade ter se tako izogniti vedno večjemu naraščanju brezposelnosti v svojih državah. Eden mora v resnici vedeti razlikovati barvno vznemirjanje in krik o "novi vojni" za katero pa neobstoja resna nevarnost. OBKOLITEV JE NEMOGOČE Vprašanje: Ali se vam ne zdi prizadevanje Velike Britanije in Združenih držav napraviti obkoli-tev Sovjetske zveze z "kapitalistično obkolitvijo?" Odgovor: Jaz ne mislim da bi vladajuči krogi Velike Britanije in Amerike mogli ustvariti "kapitalistično obkolitev" okrog Sovjetske zveze, če tudi je to njihova želja, kar pa zaenkrat nemorem trditi. SPORAZUM NEDOVOLJUJE IZKORIŠČATI NEMČIJO KOT GORJAČO Vprašanje: V besedah, ki jih je izrekel v svojem govoru Wallace, ali more verovati Velika Britanija, zapadna Evropa in Amerika, da je zagotovo, da Nemčija ne bo postala instrument ruske ambcije proti zahodni Evropi Odgovor: Jaz verujem da ne bomo uporabili Nemčije proti zahodni Evropi in Ameriki Jaz verujem da je to ne samo izključeno, ker Sovjetsko zvezo veže pogodba medsebojnega pomaganja proti nemške agresije z Veliko Britanijo, Francijo in Ameriko, ki je bilo dosežena na konferenci v Pot-sdamu med tremi velikimi silami, ampak tudi zato, ker bi izkoriščanje Nemčije proti zahodni Evropi in Ameriki pomenilo odtujitev Sovjetske zveze od fudamentalnih nacionalnih interes'ov. Na kratko povedano stališče Sovjetske zveze napram Nemčiji je, demilitarizi-rati in demokratizirati Nemčijo. TAKE OBTOŽBE SO ABSURDNE Vprašanje: Kakšno je vaše mišljenje z ozirom na trditev obtožbe, da je stališče komunističnih Partij zahodne Evrope diktirano po Moskvi ? Odgovor: Take obtožbe so absurdne in so posojene iz bankrotiranega arsenala Hitlerja in Geo-belsa. PRIJATELJSKI ODNOŠAJI MOGOČI Vprašanje: Ali verujete v mogočnost prijateljskih odnošajev in trajne kooperacije med Sovjetsko zvezo in zahodnimi demokracijami kljub obstojanju ideološke razlike, ter "prijateljski kompeticiji" med dvema sistemoma, kakor je Wallace naglasil v svojem govoru? Odgovor: Verujem da je to popolnoma mogoče. Vprašanje: Za časa obiska delegacije britanske Labor Partije, Vi ste izjavili, če sem pravilno razumel, zaupanje in mogočnost prijateljskih odnošajev med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. Kaj bi pa najbolj pomagalo k os-tvaritvi takih odnošajev, kateri slone na željah širokih ljudskih množic Velike Britanije? OdgovoV: Da — jaz v resnici verujem v mogočnost prijateljskih odnošajev med Sovjetsko zvezo in Vei. Britanijo. Tesnejši prijateljski odnošaji bi ojačali politično, strokovno in kulturne odnošaje med obema državama kar je v znatni meri potrebno da se to doseže. Vprašanje: Ali verujete da je čim prejšna umaknitev ameriške vojske iz Kitajske vitalnega pomena za bodoči mir? Odgovor: Da — jaz verujem v to. (Nadaljevanje na 4 strani) DEBATA 0 STATUTU SVOBODNEGA TERITORIJA TRSTA Pariz, 15 sept. — Mednarodna komisija za razmejitev*med Jugoslavijo in Italijo razpravlja o statutu svobodnega teritorija Trsta. Kot znano na mirovni konferenci je sprejet sklep po francoskem načrtu glede Trsta in dela Julijske Krajine, katerega je predvidel Svet ministrov za zunanje zadeve svetovnih» velesil. Ta sklep je sprejet kljub dejstvu, da ga je Jugoslavija zavrnila, ker ji je nemogoče podpisati z Italijo mirovno pogodbo, katera krši osnovne pravice naroda na samoodločbo. Po daljši debati, ki je sledila z strani posameznih članov delegacij, kateri so zagovarjali večje prednosti Jugoslaviji glede carine in prometa na svobodnem teritoriju, šef sovjetske delegacije, Vja-česlav Molotov je prečital tekst sovjetskega predloga, ki ga je sprejel Svet ministrov za zunanje zadeve dne 3 julija 1946, nanašajoč se na odredbe statuta svobodnega teritorija Trsta. Predlog vsebuje deset točk, ki se glasijo: 1 — Svobodni teritorij Trsta bo nevtralen in deminitariziran; 2 — V teku 30 dni po podpisu mirovne pogodbe z Italijo, vojaške sile zunanjih držav, katere se nahajajo na svobodnem teritoriju Trsta, se mora ju umakniti; 3 — Mednarodna oblast luke Trsta mora zavarovati mednarodno trgovino izkoriščajoč luko in tranzitne prednosti Trsta pod enakimi uslovi pri čemur se sosednim državam Jugoslaviji in Italiji dajo v luki svobodne cone; 4 — V cilju zavarovanja povolj-nih uslovov za ekonomski razvoj svobodnega teritorija Trsta, se u-stanovi ekonomsko sodelovanje svobodnega teritorija z Jugoslavijo (Carinska zveza, skupna upra- ,va železnic svobodnega teritorija itd.). 5 — Dolžnost guvernerja je zavarovati in izvajati Statut svobo- Prijateljsto med Združenimi državami in Sovjetsko Zvezo največja potreba za svetovni mir - Wallace V AMERIKI SO SILE, KATERE PODŽIGAJO NA TAKOJŠNO VOJNO PROTI SOVJETSKI ZVEZI KONGRES STROKOVNIH UNIJ Windsor — Tukaj se vrši kongres strokovnih unij, ki so zedi-njene pod okriljem Trade and Labor Congress of Canada. Perr-cy R. Bengough je bil enoglasno ponovno izvoljen za predsednika. Kongres strokovnih unij je v svojih resolucijah obsodil dosedanje prakticiranje federalne in provincijalne vlade v zadevah delavcev. V naslednjem prinašamo najvažnejše izčrpke pisma, ki ga je ameriški tajnik za trgovino, Henry A. Wallece, nasl-ovil dne 13 julija t. 1., točasnemu predsedniku Trumanu. V tem pismu, ki je precej obširno, ameriški tajnik za trgovino razpravlja zelo pereč predmet o zunanji politiki Združenih državah ter vedno večjem pod-žiganju z strani reakcije na takojšno vojno proti Sovjetski zvezi z namenom, da bi se tako zasegla svetovna nadvlada. Na tej podlagi je vzklila politika "trdega postoponja z Rusijo", katero zagovarjajo kongresniki tipa Bilbo in Vanderberga na čelu z Mr. Byrnes-om, kot zvesti čuvaji Wallstreeta, katera pa vodi v vojno proti napredku in progresu, proti miru in varnosti v svetu. To je politika prenovljenega fašizma, ki se je začel pojavljati navidezno preoblečen v "demokratično rjuhu", v resnici pa plašču monopolističnega britanskega in ameriškega imperializma, kateri gre za tem, da zaseže strateške baze krog in krog v svetu za svojo nadvlado. Namesto ustvaritve pogojev za trajen in pravičen mir, namesto upoštevanja narodne samoodločbe, medsebojno kooperacijo ter ekonomsko pomoč za obnovo v vojni prizadetih držav, je končno zasluga politike "trdega postopanja z Rusijo"' (prenovljenega Minhena), za razburkano mednarodno atmosfero in priprave za tretjo svetovno vojno. Wallece, potem ko je navedel nekoliko konkretnih primerov, kateri ga kakor on pravi, vznemirjajo vsled dejstva, da namesto zgraditve trajnega in pravičnega miru, zunanja politika Združenih držav vodi v nove vojne konflikte. To mnenje narašča tudi med ljudstvom, da bo prišlo do nove vojne, dasi pa posamezni krogi prizadevajo opravičiti ta očitna dejstva z tem, da vse kar je potrebno podvzeti da bi se odvrnilo vojno nevarnost, se moramo dobro oborožiti. Zgodovina nas pa v tem primeru opozarja na to, da oboroževalna tekma ne vodi v mir, temveč v vojno. "Pred nedavnem je določen državni budžet, ki znaša 36 bilijonov dolarjev za fiskalno leto 1947, od tega pa nič manj kakor 13 bilijonov dolarjev za militarne svrhe, narodno obrambo. Skupno je ta budžet — pravi Wallece — desetkrat večji, kako je pa bil leta 1930. Skoraj tik pred drugo svetovno vojno 1938 leta je znašal en bilijon dolarjev. "Jasno je" — pravi Wallece — "če hočemo znižati ta ogromni preračun, moramo znižati izdatke za militarne svrhe. Z čisto finančnega stališča, interesi ameriške trgovine in ameriškega ljudstva, so pomagati organizirati mir v svetu. Pri tem pa niso samo dolarji in centi najvažnejše vprašanje zakaj hočemo mir v svetu, Fudamentalni vzrok je ta, da ne želimo nadaljno vojno in predvsem atomsko vojno v kateri bo najbolj prizadeto civilno prebivalstvo ako ne popolnoma uničena moderna civilizacija. LJUDSTVO VIDI TEMNI IZHOD IZ VSEGA TEGA Tukaj ne more biti govora, da je veliko prizadevanja graditi trajen in pravičen mir. Prav tako ni dvoma, da si ameriško ljudstvo želi in pričakuje od svojih voditeljev, da delajo v tem pravcu in si ne more dopustiti pri resnih vprašanjih, da bi delali po svoji volji. V tem trenutku mislim, da je pred ljudstvom odprava vojne zatemnjena. Kako naj izgleda ameriška akcija po zmagi nad Japonsko pred drugimi narodi? Mislim na konkretno akcijo in predvsem na 13 bilijonov dolarjev, ki so določeni za vojne svrhe; preizkušnjo atomske bombe na Bikini atolu, nadaljevanje produkcije atomske bombe, načrt za oborožitev z našim orožjem Latinsko Ameriko, produciranje letal B-29 in B-36 ter prizadevanje po zasegi letalskih baz na vseh krajih polovice sveta, katere naj bi služile za bombardiranje druge polovice sveta. Ali morem kaj drugega, kot čutiti, da taka akcija izgleda pred ostalim svetom nič drugače kakor da se poslužujemo samo naših ust za besedičenje pri mizi na mirovni konferenci. Ta dejstva delajo izgled — 1) da se mi sami pripravljamo za zmago v vojni, katera je neizogibna, ali — 2) da si prizadevamo zgraditi nadvlado in premoč, da bi z silo zastrašili človeštvo. Kako bi nam izgledalo, če bi Rusija imela atomsko bombo, a mi jo ne bi imeli, če bi Rusija imela orjaška letala za polet do 10.000 milj in letalske baze 1.000 od našega obrežja, a mi vsega tega ne bi imeli? NE MORE BITI TRAJNEGA MIRU Z NADALJNEM OBOROŽEVANJEM Nekateri naši vojaški možje, ali pa samoimenovani "realisti" trdijo: "Kakšna naj bi bila napaka, če zgradimo nadmočno oboroženo silo? Edini način je, da se ohrani mir, naša dežela se mora oborožiti tako, da se ne bo nihče drznil nas napasti. Mi pa vemo, da Amerika ne bo nikoli začela vojno." Seveda odgovor na tako puhlo stališče je enostaven, ker je to neizvedljivo. V svetu z atomsko bombo in drugimi revolucionarnimi iznajdbani orožja kot je aktivnost plina ter raznih drugih bakterij za vojno, ohraniti mir z nadmoo-nejšo silo ni več mogoče. Tukaj primerja Wallece izdela- vo atomske bombe, da je bolj po ceni, kakor pa oborožiti številno armado po starem sistemu, pa tudi da potrebuje daleč manj fizične moči za produkcijo. Svari pa tudi, da imajo drugi narodi atomsko bombo in ako uničijo glavna središča industrije, kaj naj pomagajo kupi atomske bombe Ameriki ako so uničena njena glavna industrijska središča. Zato priporoča Trumanovi administraciji, da podpre moskovsko izjavo o kontroli atomske energije. V takem slučaju bi se dosegel sporazum in odstranilo atomsko oboroževanje. Ako bi mi poskušali uničiti glavna ruska mesta in središča težke industrije, lahko zamišljamo uspeh. Toda tukaj moramo računati na protiutež z strani Sovjetske zveze, katera lahko okupira celo Evropo. Mi bi morali v tem slučaju uničiti torej vsa glavna mesta v Evropi, če bi to zmogli, toda je v nasprotju duhu in sočutjem ameriškega ljudstva. Kaj takega je mogoče izvesti samo pod uslovi skrajne diktature doma. Doseči sporazum o kontroli atomske energije, uničiti atomsko orožje za vojne svrhe, je edino logičen zaključek za vsakega kdor želi mir in varnost v svetu. Sovjetska zveza — pravi Wal-lece — je pokazala tako pripravnost. Njeni predlogi v tem oziru gredo še dalje od naših. Njeni predstavniki predlagajo, da se smatra za zločin in kazni vsakogar kdor bi poskušal kršiti določbe o kontroli atomske energije. To je dokaz kako resno misli o kontroli atomske energije. Govoreč o potrebi skladnih odnošajev med Združenih državami in Sovjetsko zvezo — nadalje Wallece — pravi: "Prijateljski in miroljubni odnošaji med Združenih državami in Sovjetsko zvezo, je najvažnejši problem za mir v svetu. Mnogi narodi gledajo na mirovno konferenco s zaupanjem, da se podvza- me potreben korak v tem pravcu, kateri naj bi vskladil boljše odnošaje izmed angleško govorečih držav in Rusije". TREBA JE ODSTRANITI PODLAGO ZA SUMNO Značilno je — pravi Wallace — da so se prvikrat v naši povesti pojavili defitisti, ki so dvignili strah za obstoj našega sistema in načina demokracije. Jaz sem prepričan, da nam se ni bati strahu, ki ga napovedujejo difitisti, da bi se udali napačni zamisli. Mi ne moremo slediti pot po kateri je šel Hitler v svoji "anti-kominter-ni" alianci. Najbrž da bi bilo tudi daleč od resnice, če bi tako naglo mogli pozabiti odnošaje in sporazum za časa vojne. Kljub globoki socialni razliki družbenega reda in neprestane anti-sovjetske propagande skozi 25. let, ameriško ljudstvo je spremenilo svoje poglede skozi kritično dobo vojne. Danes, seveda pod pritiskom vsled mednarodnih problemov se skuša odvrniti ameriško ljudstvo od prijateljskih odnošajev med Ameriko in Rusijo. V kampanji laži in drznih izmišljij leži odgovor, da se odvrne podlago za hujskanje in sumno, kateremu je posvečeno tudi to pismo. Naj tukaj naštejem nekoliko v-zrokov, ki so po mojem mnenju podlaga za sumno med Sovjetsko zvezo, Združenimi državami in zapadnim svetom. Zgodovina nam pove, da je bila Rusija skozi tisoč let kaj pogosto napadena tako z strani Mongolov, zatem Turkov in Švedov, kakor Poljakov in Nemcev. V prvih štirih letih novega režima od 1917 do 1921, se je vodila borba za obstoj proti namenu Japonske, Anglije, Francije in tudi Ameri-kancev, podprti z strani belogar-distične armade in zunanjega kapitala zapadnih sil, da bi jo uničili. In zopet v letu 1941, sovjetska država je bila napadena z (Nadaljevanje na 4 str.) dnega teritorija. 6 — Zakonodajno oblast izvršuje Ljudska skupščina, katero se izvoli potom splošnih, neposrednih in tajnih volitev. 7 — Izvršna oblast pripada vladi svobodnega teritorija Trsta, ki jo imenuje Ljudska skupščina in katera je za svoje delo odgovorna isti. Vlada upravlja svobodnim teritorijem, kateri so podrejeni vsi administrativni organi vključujoč policija, obmejna in obrežna straža. 8 — Državljanstvo svobodnega teritorija bodo dobili vsi bivši italijanski državljani, kateri so na dan 10 julija 1940 leta živeli in ostali živeti na tem teritoriju, takoj po podpisu mirovne pogodbe z Italijo. Toda nimajo pravice na državljanstvo aktivni sodelavci fašističnega režima v Italiji, aktivni člani fašistične stranke, vojni zločinci, osebe, ki so služile v italijanski policiji in državni uslužbenci, kateri so prišli iz Italije 1932 leta (? 1922). 9 — Ustanovi se medzavezniška komisija od predstavnikov Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze in Francije, katera po podpisanju mirovne pogodbe z Italijo, imenuje začasno vlado svobodnega teritorija Trsta, ter se v tem cilju ista komisija posvetuje z demokratičnimi strankami in organizacijami. 10 — Posebna dolžnost začasne vlade je razpisati volitve za Ljudsko skupščino v roku treh mesecev po podpisu mirovne pogodbe. Senator Papper spodbuja delavce na prihodnje volitve Miami Beach, Fla. — Senator Papper v svojem govoru na konvenciji unije železničarjev (Brotherhood of Railway Trainmen,) je zvrnil posebno pozornost na prihodnje državne volitve. Delegatom je priporočil, da pri prihodnjih volitvah pozabijo na strankar-stvo in da glasuje za liberalne kandidate za važne državne položaje. To je potrebno, pravi senator Papper, če hočemo dejansko izvajati program pok. predsednika Roosevelta in poraziti reakcijo. Značilno je, da se je senator Papper izrekel proti formiranju tretje stranke. Po njegovem mnenju, tretja stranka ne bi dobila v nekaterih državah zadostno število upnikov, ki bi podpisali svoje ime za kandidate tretje stranke. Potrebno je od sedanje demokratske stranke napravimo pravo in resnično liberalno stranko, pravi senator Papper. Sedanjo politiko Trumana, je obsodil predsednik omenjene unije, Whitney. Trumanova administracija se je poslužila posebnega zakona, da zlomi stavko železničarjev in sicer potem, ko so delavci glasovali za njega pri prej-šnih volitvah. Svoj položaj izkorišča proti interesom ameriškega delavstva in se vedno bolj in bolj poglablja v reakcionarne kanale tako v domačih kot mednarodnih zadevah kakor niti eden od dosedanjih ameriških predsednikov, je dejal Withney. Delegacija na posvetovanju z oblastmi v domovini Svet kanadskih južnih Slovanov je ravnokar sprejel brzojav od Nikole Kovačeviča-Stari, iz Bel-grada, ki se glasi: Beograd, 16 septembra — "Srečal sem se z Vašo delegacijo in imel razgovor z merodavnimi osebami v pogledu Vaših želja in predpostavk. Podvzeti so potrebni koraki za odpošiljanje grup v zemljo, Vi pa nadaljujte z dosedanjem delom in pripravami v tem cilju. Na 26 septembra bomo imeli konferenco z vašo delegacijo in vas bomo o zaključkih točno obvestili". Dobre želje in pozdravem vsem od vašega: Starbg "EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Kegiatered in (he Registry Office for the City of Toronto en the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. EDINOST lahaja vsako sredo ▼ slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača. EDINO JUGOSLAVJA MORE REŠITI TRST PRED GOSPODARSKIM UMIRANJEM DANAŠNJA OBUPNA EKONOM SKA SITUACIJA V TRSTU JE POSLEDICA DEJSTVA, DA JE TRST ODREZAN OD NARAVN EGA JUGOSLOVANSKEGA ZALEDJA IN DA ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA NE IZPOLNJUJE OBVEZNOSTI, DOLOČENIH S SPORAZUMOM TITO-A LEKSANDER. Ekonomska situacija v Trstu se , dejstvu, da so v Trstu in coni A Wallace pozval ljudstvo proti vojni in absolutistični diktaturi finančnega kapitala Kakor razvidno posamezni reakcionarni krogi so precej vznemirjeni zaradi govora, ki ga je pretekli teden podal ameriški tajnik za trgovino, Henry A. Wallace. Vznemirjeni so vsled dejstva, da je v svojem govoru odkril spletke ameriškega in britanskega imperializma in še pravočasno pozval ljudstvo, da spregleda in spozna kam ga vodi politika finančne reakcije "trdega postopanja z Rusijo". Wallace si je z tem govorom nakopal sicer tako nemilost reakcionarnih kirogov, da mu je predsednik Truman brez nadaljnega pomišljanja naslovil pismo, v katerem zahteva njegovo resignacijo. Predsednik Truman pravi, da je nemogoče obdržati kabineta v pravem ravnovesju v kolikor se tiče zunanje politike Združenih držav, če se kosata dva globoko različna stališča. Ta dva stališča sta, eno katero zastopa g. Byrnes in senator Wandenberg na mirovni konferenci, da ameriški in britanski imperializem, zasežeta vsa važna pomorska in tudi zemeljska področja z ciljem vzpostaviti v svetu njuno nadvlado. In drugo stališče, ki ga zagovarja Henry A. Wallace, da niso samo dolarji in centi poglavitno vprašanje, temveč zgraditev miru in varnosti v svetu in sicer v dobrem sporazumu z Sovjetsko zvezo. Nobenega dvoma ni, da sta si to dva v bistvu različna stališča. Posebno sedanje stališče Združenih držav — kakor pravi Wallece — vodi izključno v vojno. To je razvidno sedaj na zasedanju mirovne konference v Parizu, kjer ameriška in britanska delegacija igrate vlogo popolnoma v nasprotju načel krimske in potsdamske deklaracije in zlasti proti vsaki potezi Sovjetske zveze. Kakor prva tako druga deklaracija odločno zagovarjate samoodločbo naroda, neposredno čistko fašističnih elementov, ekonomsko pomoč državam, ki so v vojni največ trpele itd. Toda, če pogledamo kako uporno vztrajate obe delegacije proti povrnitve Trsta in Julijske Krajine Jugoslaviji, kako sta se potili proti priznanju vojnih re-peracij, ki jih mora Italija plačati po njej napadenim no potrjujejo to našo trditev. De državam, kako se z bojnimi križarkami paradira po Jadranskem in Egejskem morju — tedaj seveda ni težko razločiti kakšen namen je vsega tega. Vse to se vrši pod parolo "demokracije" pod kupi prahu sovražne propagande proti Sovjetski zvezi in proti Jugoslaviji, edino z namero, da se zatemni resnični cilj ameriškega in britanskega imperializma. Prav tako pa ni dvoma, da tako stališče ne sloni na podlagi želja yecine ameriškega ljudstva. Ameriško ljud stvo ne more odobravati stališča g. Byrnesa in senatorja Wandenberga, kajti to je stališče ameriškega velebiznesa in nikakor interesov ameriškega ljudstva. Wallace-ov govor v tem oziru je napravil samo močno potezo ter opozoril ameriško ljudstvo na nevarnost, katero mu pripravlja ameriški velekapital ne samo v mednarodnih zade vah, temveč tudi v domačih zadevah, da se združi in ezdini v borbi proti nove in še strašnejše vojne teh absolutistični diktaturi finančnega kapitala v domačih zadevah. Seveda podžigalci na vojno proti Sovjetski zvezi ne bodo odnehali z tem, da jih je Wallece razkril v pravem pomenu njihove zarote. Dvignili bodo še večji in večji hrup proti njemu in tudi dirugim progresivnim elementom in jih ožigosali za "komunistične sopotnike" itd. To je svojstvo črne reakcije — to so lastnosti še živečega fašizma, kateri se preoblači zdaj v tak in zopet v tak plašč. Toda ljudstvo, katero želi mir, katero želi dobre in prijateljske odnošaje z vsemi narodi, ker edino v tem vidi progres in napredek, ne bo nasedlo drzni reakcionarni gonji, temveč strnilo svoje moči in odgovorilo črni reakciji tako kakor se spodobi in kakor je v duhu velikih načel postavljenih po Linkolnu in drugih velikih mislecih. danes več kot eno leto po končani vojni ni prav nič izboljšala, marveč celo občutno poslabšala. Takoj po osvoboditvi je ljudska oblast v Trstu in Julijski Krajini ukrenila vse potrebno za obnovo gospodarstva. V 40 dneh svobode so delavci in kmetje pokazali že vidne uspehe in napredek v obnovi bombardiranih ladjedelnic, stanovanjskih hiš in drugih objektov. Toda z umikom Jugoslovanske armade in vzpostavitvijo zavezniške vojaške uprave je bil obnovitvenim naporom delovnega ljudstva Julijske Krajine in Trsta kaj kmalu zadan težak udarec. Na ultimat zapadnih zaveznikov se je Jugoslovanska armada umaknila, kajti Jugoslavija ni hotela spopadov. V Devinskem gradu je bil podpisan sporazum, ki pa se ga zavezniške okupacijske oblasti niso držale. O tem sporazumu je maršal Tito v svojem razgovoru s predstavniki množničnih organizacij v Dubrovniku dejal tudi naslednje: "Toda oni so pogazili pogodbo, ki smo jo tedaj sklenili. Sporazumeli smo se, da ostanejo v coni A ljudske oblasti, da ostanejo ljudska sodišča, katerih se bodo oni posluževali. Razen tega je bilo s pogodbo določeno, da se v to cono ne sme pustiti niti en Italijan iz Italije, da se ne smejo sprejemati v službo Italijani iz Italije, da se ne smejo na to področje puščati Poljaki. O vsem tem smo se podrobno dogovorili in nato podpisali. Toda oni se tega niso držali." Pribiti pa je treba, da se okupacijske oblasti prav tako niso držale tiste točke pogodbe, ki obvezuje obe vojni upravi v coni A in coni B, da skrbita poleg drugega na svojih področjih za obnovo. Od podpisa pogodbe je preteklo več kot eno leto. V tem času je Vojna uprava JA v coni B zvesto izpolnjevala in izpolnjuje te obveznosti. Veliki uspehi v obnovi idrijskega živosrebrnega rudnika, raškega premogovnika itd. več kot zgovor- okupacijske oblasti odvzele oblast ljudstva. Ni potrebno posebej dokazovati, da je ljudska oblast za časa svojega obstoja storila vse, kar je bilo le mogoče, da spravi v tek in pospeši obnovo. Pri naporih je kot znano delovno ljudstvo s tekmovanjem podprlo ljudsko o-blast in v kratkem času so se pokazali že lepi uspehi. Delovno ljudstvo že ves čas vodi uporno borbo za zagotovitev svojega obstanka. Ta borba pa ni našla razumevanja niti pri zavezniški vojaški upravi, niti pri lastnikih tržaške industrije. Zastopnikom delovnega ljudstva so industrijci vselej zatrjevali in še vedno zatrjujejo da jim primanjkuje surovin in da zaradi sedanjega negotovega položaja v Trstu ter stalnih političnih stavk ne morejo prevzeti odgovornosti za izvršitev naročil. Kakor znano, so s temi lažnimi argumenti utemeljevali odklonitev naročila Norveške, ki je hotela v podjetjih Združenih jadranskih ladjedelnic graditi dve prekooceanski ladji, kar bi zagotovilo delavstvu dve leti dela in zaslužka. Te trditve tržaških industrijcev ne odgovarajo resnici. Jugoslovanske oblasti so že večkrat skušale zagotoviti si pri upravi Združe- nih jadranskih ladjedelnic izvršitev večjih naročil (mostovnih konstrukcij .popravil ladij in podobno). Ta dela bi nedvomno za-jamčila delo velikemu številu delavstva. Vendar pa ni uprava Združenih jadranskih ladjedelnic — ne brez razlogov — pokazala prav nobenega razumevanja za ta jugoslovanska naročila. Zavezniška vojaška uprava skuša v vprašanjih obnove in zaposlitve ustvariti videz objektivnosti in nesebične skrbi za delavstvo. Ob vseh stavkah, ki jih je delovno ljudstvo Trsta in cone A doslej vodilo v borbi proti fašizmu, je zavezniška uprava licemerno tožila o izgubi delavski plač, kar naj bi povzročilo prizadetim delavcem pomanjkanje. Delegacijam brezposelnih delavcev in delavskim materam je zavezniška vojaška uprava vselej zatrjevala, da njeni častniki preučujejo ukrepe, ki bodo pripomogli k izboljšanju sedanjega stanja. Pri vseh dosedanjih odpustih, ki jih je dovolila zavezniška vojaška uprava, je istočasno zagotavljala delavcem, da jih bo zaposlila pri velikih javnih delih. Ko je s svojim ukazom z dne 11. aprila 1946 dovolila > zavezniška vojaška uprava odpustitev 10 odstotk delavstva in nameščenstva v mesecu aprilu, 5 odstotk v maju in nadaljnjih 5 odstotk v juniju, je v svojem poročilu o tem odloku objavila naslednje : "Zavezniška vojaška uprava je sklenila, naj oddelek za javna dela izdela načrte, pri katerih bodo mogli zaposliti večje število delavcev, kot je predvideno, da jih bodo industrijske tvrdke odpustile. Pri izdaji tega ukrepa so upoštevali dejstvo, da bo načrt za takojšnjo (podčrtali mi) izvedbo javnih del zaposlil ne samo število delavcev, ki bo ustrezalo številu iz industrije odpuščenih delavcev, ampak tudi odstotek delavcev, ki so sedaj brez dela." Ta takojšnja izvedba javnih del pa se vse do danes še ni pričela. Delavci prav dobro poznajo take obljube zavezniške vojaške uprave, saj jim je podobna zagotovila dala ista uprava že v preteklem letu ob prvih množičnih odpustih. Zaradi neizvajanja javnih del in zastoja v obnovi ter zaradi ponovnih nameravanih odpustov je brezposelnost danes še mnogo bolj akutna kakor pa pred meseci. To je dejstvo, ki ga nihče, še tako "objektivni" opazovalec ne more zanikati. Čeprav so javna dela, kakor so to graditev, obnova stanovanjskih poslopij in slično, nujna — ne sa- Ameriki je mnogo sindikatov, ki jih vodijo avanturisti ali demagogi. Ti ljudje govore belim delavcem, da nesreča ne izvira iz pohlepa belih delodajalcev, temveč zaradi črne kože lačnih "konkurentov". Lastniki sužnjev za jugu prepričujejo, da se črncem ne sme lovnemu ljudstvu cone B je zago- j mnogi celo ne opažajo. Mnogim iz- v bistvu dijakov (čeprav Ali je mogoče da bi slišali tudi to! Od Fultona do Švice, je precej velika razdalja. To sta dva kontinenta, na enem je Amerika in na drugem je Švica. Deli ju sinji Ocean! Toda deli ju poleg tega še marsikaj drugega. Vendar pa govor, ki ga je podal g. Churchill v Fultonu prej in sedaj v Švici, se v bistvu ne razlikuje. Vse kar bi se moglo razlikovati je to, da je v Fultonu zagovarjal anglosaksonski, a sedaj francosko-nemški blok. Torej je končno blok, pa naj pride iz Fultona in ali pa Švice. Toda postavlja se vprašanje: Kako je mogoče Churchillu priporočati Združene države Evrope, ko ves svet vidi, da skozi dobo kot predsednik angleške vlade ni mogel urediti vprašanje Indije, Palestine, Indonezije in drugih kolonijalnih. držav na podlagi formulacije, katero preporoča sedaj za Evropo? Narodi v Indiji zahtevajo svobodo in neodvisnost od zunanjih gospodarjev. To zahteva narod v Palestini, Indoneziji itd. In vendar g. Churchill ni nikoli pokazal znaka, da je slišal njihov glas, da se je zavzel za njihovo usodo. Ako misli na tako Zd oruženje držav v Evropi, potem lahko kar vnaprej pričakuje prav tak fiasko, kakor je doživel njegov govor v Fultonu. Kajti evropski narodi so se do grla naveličali raznih kraljevskih rodbin in jih ne marajo več. Toda Churchill in njemu podobni bi radi postavili na oblast vse brezposelne in zavržene kralje. To pa nikakor ni v skladu z predmetom njegovega govora. Književnik Ilja Ehrenburg je objavil v "Izvestijah" drugo serijo "črtic s potovanja po Ameriki." Izgleda — piše Ilja Ehrenburg — da bi morala vladati v tej deželi, ki je naseljena z raznimi plemeni in združena z mladim patriotizmom, nacionalna enakost. Toda Amerika, ki ni poznala fevdalizma, je vzpostavila drugo hierarhijo — i dati pravice, ker "črnci nimajo rasno. V vojni proti hitlerizmu je pravice do kulture". Na jugu sem Amerika odigrala vidno vlogo. To- srečal mnogo izobraženih črncev-da, tu je rasizem z zakonom dovo- z n a-n stvenikov književni-ljen. Antisemitizem je v Ameri- ( kov, učiteljev in advokatov. Na ki tako vsakdanji pojav, da ga jugu, kjer je dosti belih ljudi — , - - imajo tovljeno delo in kruh. I gleda popolnoma naravno, da ta razne diplome), predstavljajo ti Povsem drugačno sliko pa nudi ali ona ustanova zaposluje samo črnci-intelektualci nepričakovane današnja ekonomska situacija v "arijce" ali da v nekatere hotele svetle pojave. Trstu in coni A. Združene jadran- ne puste Židov. Na zahodni obali ; Na čelu lastnikov sužnjev — piske ladjedelnice (Cantieri riuniti so Kitajci pariji. Obstojajo krogi, še dalje Ehrenburg — se nahaja dell'Adriatico — CRDA) so pred društva in organizacije, ki ne senator Bilbo, damagog rdečega vojno zaposlovale približno 30 ti- j sprejemajo Italijanov, ker jih sma- j nosu, ki privlači poslušalce z ne-soč delavcev, danes pa dela v nje- \ trajo za nižje ljudi. Posebno tra- dostojnimi anekdotami in burnimi nih obratih manj kot 15.000 de- j gična je usoda črncev. V ZDA jih pbzivi "da se obrzda črnce". Bil-lavcev. V prihodnjih tednih name- i je 12 milijonov in je mogoče reči, bo je nekoč predložil, da se vsi ravajo to število znižati še na da vsak deseti američan nima člo-1 -:------ 7000. Cvetoča črna borza, izredno večanskih pravic, visoke cene življenskim potrebšči- Da bi se razumel položaj črncev nam na svobodnem trgu, iz dneva v Ameriki, je nujno potrebno vi-v dan rastoča brezposelnost, vse deti jug v Združenih državah. Po to je privedlo tržaško delovno njujorških nebotičnikih sem videl ljudstvo naravnost v obupen polo- stric Tomovo kočo in moram reči, žaj. da se ta koča malo spremenila. V Kje so vzroki temu zastoju v vseh južnih državah obstoja za-obnovi? Kdo je odgovoren za da- kon o "rasni razliki". Črncem ni našnjo brezposelnost, lakoto in po- prepovedano da se vozijo po želez-manjkanje ? Takoj spočetka je tre- nicah, toda morajo potovati v poba ugotoviti, da je zavezniška vo- sebnih, vedno prenapolnjenih va-jaška uprava tista, ki nosi vso od- gonih. Za črnce so v tramvajih govornost. Čeprav so okupacijske posebna določena mesta — zadaj, oblasti zgolj začasnega značaja, so črnci nimajo pravice, da se udele-vendar odgovorne za red in obno- žujejo zborovanj belih ljudi, ne vo v svojem zasedbenem pasu. To smejo stopiti v cerkev, kjer moli-svojo odgovornost za red sicer jo beli ljudje, in razumljivo je, funkcionarji zavezniške vojaške da ne smejo niti sanjati o gledališ-uprave često kaj radi naglašajo, čih in kinematorgrafih za bele lju-toda pojmujejo red drugače, ka- di. kor ga pomujejo ljudske .množice. V ustavi ZDA — piše Ilja Eh-Kadar koli so funkcionarji okupa- renburg — je rečeno, da imajo vo-cijskih oblasti poudarjali svojo od- livno pravico vsi državljani in dr-govornost, so to storili zgolj zato, žavljanke. Toda črnci v južnih dr-da bi opravičili svoje ukrepe proti žavah nimajo volivne pravice. V in ne v korist ljudstva. državi Alabami je 3 milijona pre- Več kot eno leto obstoja zavez- bivalcev, od katerih je 1 milijon niške vojaške uprave je v polni črncev. Volivno pravico v tej dr-meri pokazalo, da ta uprava ni žavi ima 496.000 belcev in 4000 sposobna rešiti življenjsko perečih črncev. V Birminghamu je 130.000 vprašanj obnove gospodarstva v črncev, ki so dopolnili 21 let, a Trstu in coni A, niti zagotoviti volivno pravico jih ima vsega prebivalstvu delo in kruh. 1400. Ko sem bil v državi Missis- Glavni vzrok današnjega stanja sippi, sem se spomnil, kako so ne-pa je seveda v prvi vrsti posledica ki ameriški novinarji godrnjali na dejstva, da sta Trst in cona A Jugoslovane, ker je vlada Ljud-odrezana od naravnega jugoslo- ske fronte odvzela volivno pravico vanskega zaledja. V svoji izjavi okoli 200.000 osebam, ki so podpi-pred posebno komisijo Sveta zu- rale nemškega okupatorja. Isti nanjih ministrov je pomočnik zu- ameriški novinarji smatrajo, da je nanjega ministra tov. dr. Aleš popolnoma naravno, da so milijoni Bebler posebej poudaril, da pome- ameriških črncev, med njimi tudi ni razbijanje gospodarske enotno- tisti, ki so sodelovali v vojni za sti med Trstom in Jugoslavijo ob- svobodo Amerike, brez volivne sodbo tega mesta na gospodarsko pravice. Jaz bi postavil svojim izumiranje. ameriškim čitateljem vprašanje, "Napredek Trsta bi bil zajam- ali je pravičnejše odvzeti volivno čen, ker bi mu gospodarsko življe- pravico ljudem s črno vestjo ali nje v skupnosti z ostalimi deli ju- ljudem s črno kožo? goslovanskega ozemlja zagotovilo V zadnjih letih si je jug ZDA dovoljno tržišče, a novi napredek ustvaril industrijo. Ogromna iz-njegovega pristanišča ne bi izo- delava v dolini Tennessee, ki je stal, ker je v interesu Jugoslavije, bila osnovana po Rooseveltovem da favorizira svoje veliko prirod- načrtu, je pocenila električno no pristanišče", je izjavil tov. Be- energijo in pripomogla industria-bler, ko je utemeljeval potrebo lizaciji 7 držav. Toda črnci so tudi Trsta, da se priključi k Jugoslavi- tu sužnji. V tovarnah opravljajo ji. j najtežja dela. Ne morejo biti niti Prav tako pa je današnjo obup- i mehaniki, niti elektromehaniki itd. no ekonomsko situacijo pripisati i Nekvalificirani delavec-črnec do- | mo zaradi zaposlitve brezposelnega delavstva, marveč tudi za rešitev stanovanjske krize — se do danes niso pričela izvajati in ni zaenkrat prav nobenih izgledov za bodoče. Zavezniška vojaška uprava se zadovoljuje s tem, da objavlja v svojih listih slike delavskih stanovanjskih poslopij v Angliji. Priznati pa je treba, da je zavezniška vojaška uprava pričela izvajati manjša dela (pogozdovanje, cestna popravila itd.), čeprav o velikopoteznih javnih delih ni ne duha ne sluha. Toda na ta dela so uvozili iz Italije tuje delavce z namenom razbijanja enotnosti delovnega ljudstva in s tem istočasno odvzeli kruh tistim brezposelnim, ki bi pri teh delih lahko dobili zaslužek. Pred tedni so častniki zavezniške vojaške uprave tolažili žene de-settisočev brezposelnih delavcev, da je danes povsod po svetu težko in da v Ameriki ni nič boljše. Tako so poizkušali odklanjati odgovornost za sedanje pomanjkanje delovnega ljudstva in istočasno nehote priznali svojo nesposobnost. Vendar zajec ne tiči v tistem grmu, na katerega kaže zavezniška vojaška uprava. Dne 24. septembra 1945 je višji častnik za civilne zadeve ZVU g. polkovnik Bowman izjavil predstavnikom političnih strank, ki obstojajo v Trstu, da "svetovna paroplovba ne rabi večjega števila ladij, kakor jih ima že sedaj na razpolago. Tu-biva na uro 15 centov manj kot j ameriški črnci izselijo v Liberijo. v tržaških ladjedelnicah ni niti nekvalificirani delavec-belec. V Dobro bi izgledali lastniki sužnjev rn1's1l'fi 110 «rojil« lija Ehremburg o rasizmu v Ameriki brez sužnjev. Ehrenburg zaključuje, da se nahaja jug pred usodnimi dogodki: Ali bodo lastniki sužnjev priznali pravice črncem ali pa bodo črnci pričeli borbo za enakost Prepričan sem — pravi Ehrenburg — da bo rasizem v Ameriki končno uničen. Toda treba je vedeti, kako velika je ta bolezen in do kolikšne mere se je zakoreninila v mozgu pov-prečenega Američana. Na jugu, nisem srečal niti enega človeka, ki ni okužen s rasizmom. Videl sem rasiste, ki branijo idejo superior-nosti ameriške rase nad ostalimi narodi. Zakaj so potem umirali ameriški vojaki v Normandiji in na Rhe-ini? — se vprašuje Ehrenburg in zaključuje: Verujem v veliko bodočnost Amerike in prepričan sem, da se bo ameriški narod kmalu ozdravil od svoje najtežje in naj-sramotnejše bolezni. Mr. Byrnes ne more biti drugačen misliti več na to, da bi še gradile ladje in ladijske dele. Vsega tega imajo zavezniki sami več kot dovolj. V Italiji in s tega vidika tudi v Trstu, ladjedelniška industrija ne bo mogla računati z ničemer drugim, kakor z deficitom." Tako izjavo je podal g. polkovnik Bowman v navalu odkritosrčnosti lansko leto, ko je zavezniška vojaška uprava dovolila odpustiti večje število delavcev in ko je zaradi tega ukrepa stopilo 200.000 ljudi v Trstu in coni A v dvodnevno protestno stavko. Strinjamo se z g. polkovnikom Bowmanom, da pomeni izročitev Trsta Italiji popoln propad njegove industrije in ponovno pribijamo, da se bo to zgodilo v vsakem primeru, če bo razbita gospodarska enotnost med Trstom in Jugoslavijo. Toda, ali je pravično obsoditi Trst na gospodarski propad, njegovo delovno ljudstvo pa na bedo in pomanjkanje, če "imajo zavezniki že več kot dovolj ladij?" Vse do danes vodi zavezniško vojaška komisija stalni kurz zaviranja obnove in brutalnega ekonomskega pritiska na delavstvo ter se v vsakdanji praksi vestno drži smernic, ki jih je tedaj na- Mr. Byrnes, načelnik ameriške je, da bi se pridružili z črnci ter kazal Podpolkovnik Bowman. Zato delegacije na mirovni konferenci, ' se silno jezi na Mr. Wallece-a zaradi govora, ki ga je pred nedavnim podal o zunanji politiki Združenih držav Amerike, katera vodi po svetovni dominaciji in v vedno bolj razburkano atmosfero v mednarodnih ozirih. Zasluge za tako politiko Združenih držav Amerike, gredo seveda poleg Tru-mana in njegovega kabineta, ameriški delegaciji na mirovni konferenci, katera zastopa načelo "trdega postopanja", napram Rusiji. To načelo — pravi Wallece — je načelo, katero hkrati ustreza britanskemu in ameriškemu imperializmu po zasegi pripravnih baz in monopolistični dominaciji sveta, ter vodi v vojno. Nekoliko zgodovinskih podatkov ne bo odveč, kateri pokažejo vlogo Mr. Byrnesa, kot velikega sovražnika rasne enakosti. Izčrpki kongresnega rekorda med drugim prikažejo iz leta 1919 tudi tole: "Vse-mogoči", — je dejal Mr. Byrnes v svojem govoru v Domu predstavnikov dne 25 avgusta 1919 — "ni nikdar imel namena ustvariti, da bi bela rasa in črna rasa živeli v določbi socialne enakosti in kar ni stvarnik imel namena, tudi človek ne more ustvariti." Ta človek, kateri si sedaj prizadeva diktirati usodo sveta, katerega večino prebivalstva sestavljajo črno-kožci, je bil star 42 let takrat, ko je izrekel te besede v številnih govorih s katerimi je odobraval postopanje belih linčarjev. Ko je bilo postavljeno vprašanje, da se vključi v ¡migracijsko določbo dovoljenje za priselitev priseljencev iz južne Italije, Grčije in Turčije, Mr. Byrnes je v svojem govoru na kongresu dne 31 januarja 1914 leta, dejal: "Ti priseljenci nimajo sposobnosti za asimilacijo z našimi belimi ljudmi. Morali bi imeti vsaj nekakšno družbo, ker nevarnost z njimi pripravili podlago za neizogiben rasni problem". Mr. Byrnes je uporno nasprotoval federalnemu vmešavanju proti linčanja v južnih državah, posebno proti znani "Dyer anti-lynch-ing" določbi. Dne 19 decembra 1921 leta, je dejal: "Mi ne moremo sprečiti linča-nje z tem, da bi zblazneli množici v posesti mizernega bitja razlagali, da bo njena akcija stala deželo zaradi takega umora od 2 do 10 tisoč dolarjev". • Glede anti-linčanja legislacije, Mr. Byrnes je smatral večji kriminal kot pa linčanje. Z ozirom na to je rekel: "Taka legislature" — pravi Byrnes — "predstavlja prav vzoren duh za maso. Masa, ki misli, da je pri svojem dejanju opravičena, bo prav tako kršila zakon. Vzakoniti zakon proti linčanju, ko je masa prepričana, da je opravičena pri svojem postopanju, je to kršitev ustave". Tako je govoril Mr. Byrnes pred leti. Kako naj torej danes govori in postopa drugače. Kot sovražnik rasne enakosti na lastnem pragu, zagotovo ne more poznati ljudskih teženj Trsta in Julijske Krajine, kajti verjetno je, da na vprašanje rešitve tega vprašanja, se vlada napram narodu Julijske Krajine in sploh Jugosla- onemogoča delavski mladini, da bi se v strokovnih šolah izučila za kvalificirane delavce, zato zavira obnovo z dovoljenjem množičnih odpustov delavstva. Toda pri vsem tem ima zavezniška vojaška uprava še drug namen. Gre ji predvsem za to, da z odpuščanjem, lakoto in brezposelnostjo zada udarec delavskemu razredu, ki predstavlja najnapred-nješo in najudarnejšo silo ljudstva Julijske Krajine in Trsta. eVndar pa je zgodovina enoletne borbe za svobodo, demokracijo in priključitev k Jugoslaviji pokazala, da so ti ukrepi sicer silno otežkočili položaj delovnega ljudstva, niso pa ga mogli streti in prisiliti, da bi od te borbe odstopilo. Poleg vsega tega se pridružuje tem ukrepom še kampanja za emigracijo tržaškega delavstva, ki jo vodijo gotovi krogi v Trstu z vednostjo in po navodilih zavezniške vojaške uprave. V tej kampanji prednjači gospodarsko informativni list "II mare". Namen te kampanje sovpada z množičnimi odpusti: oslabiti borbo tržaškega delovnega ljudstva. Še enega dejstva ne smemo prezreti. Pri vseh dosedanjih odpustih so bili prizadeti vidnejši an-tifašisti, dočim importirajo industrijci v svoje tvornice elemente iz severne in celo južne Italije. To se je zlasti očitno pokazalo v zadnji stavki, ko so v Trst navozili vije tako, kakor se vlada napram ameriškim črncem. Za njega in redki ^^ k° njemu podobne kadar govori o "demokraciji" velja merilo demokracije, ki jo merijo ameriški ve-lekapitalisti ameriškemu ljudstvu, a predvsem črncem. Velepodjetni-ki v južnih državah poznajo pri tem, samo svoje lastne dobičke. Prav tako tudi Mr. Byrnes pozna na zasedanju mirovne konference samo tisto merilo, ki ga določa ameriški in britanski imperialistični monopol. uprava Združenih jadranskih ladjedelnic istočasno odpušča domače in nastavlja tuje delavce. Znano je, da so pred nedavnim lastniki Združenih jadranskih ladjedelnic z izprtjem prizadeli 9000 delavcev. Vmes je posegla zavezniška vojaška uprava in zlo nado-« mestila z novim in še večjim. Res je ukazala ponovno pričeti z delom, toda postavila je podpolkovnika Fodena za pooblaščenega ča- (Dalje na 4 str.) Pripravimo se za proslave 29 nov. S BORBENO SKUPNOSTJO ODGOVORIMO REAKCIJI IN SOVRAŽNIKOM NAŠIH NARODOV Najbolj značilen datum v zgodovini narodov Jugoslavije — je 29 november. Na ta dan v letu 1943 na prvem zasedanju Anti-fa-šističnega Sveta Narodne osvoboditve Jugoslavije, položeni so temelji današnji svobodni, demokratični in enakopravni državni skupnosti. Lanskega leta na ta dan u-radno je zavržena gnila in osovražena monarhija ter proglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija. Zato proslava 29. novembra za naše narode, ni samo datum proslav zmage nad nemškimi in italijanskimi fašističnimi okupatorji in njihovimi plačanci, ampak tudi nad vsemi notranjimi sovražniki. Naše progresivno izseljeništvo, — to pa je ogromna večina — se bode pridružilo svojim po krvi bratom in sestram v Jugoslaviji v proslavi tega velikega narodnega praznika. Te proslave tukaj pri nas v Kanadi se bodo vršile v obliku raznih shodov in prireditev pod pokroviteljstvom Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, pod čigar okriljem so se zbrali vsi zavedni in rodoljubni izseljenci in njihove organizacije. Proslave, ki se bodo vršile dne 29 novembra, ne bodo samo še ena prilika, da izkažemo svojo ljubezen napram zemlji našega rojstva in da se solidariziramo z današnjo borbo in napori naših narodov v obrambi njihovih pravic, predvsem neodvisnosti, kar je glavni pogoj za boljšo in srečnejšo bodočnost. Poseben pomen je v tem, ker bomo iz teh proslav lahko kolektivno odgovorili vsem sovražnikom naših narodov, kolikor tistim, kateri vprizarjajo provokacije na jugoslovanskih mejah, kateri pretijo z atomsko bombo ter z zaustavitvijo materialne pomoči — pomoči od UNRRE — prav tako tudi tistim pritepencem, katere v-tihotaplja reakcija med naše izseljence z ciljem, da bi jih pridobi na svojo stran v borbi proti naše rojstne domovine. Mi bomo z teh proslav in zborovanj v en glas rekli g. Mačeku, da ne bomo nikdar dovolili, da bi se v naši sredini vzpostavili lagerji za vežbanje klavcev in krvnikov, kakor jih je vzpostavil Pavelič, v Italiji, Nemčiji in Madžarski. Mi ne bomo dovolili, da bi nas kdorkoli izkoristil za vojno proti krvnih bratov in sester. Zastonj so vsi napori, da bi se od izseljencev napravilo nove izdajalce. Naj si to dobro zapomni dr. Maček, kot Fotič in vsi ostali reakcionarni izdajalci. Na veliki praznik naših narodov, mi bomo vsi složno vsem tem, pa tudi njihovim gospodarjem, glasno in gromovito odgovorili: "Proč z svojimi umazanimi rokami od Jugoslavije!" Kdor se dotika Jugoslavije in pravic njenih narodov živeti njihovim lastnim načinom življenja, se dotika nas in v naše pravice živeti v miru in svobodi tukaj v Kanadi. Vsak napad na Jugoslavijo, je istočasno naperjen proti kanadskega naroda, katerega smo sestavni del. Zato verujemo, da se bodo dne 29. novembra priključili proslavam tisoči drugih demokratičnih ka-nadčanov, ki se zavedajo te resnice. Naš glas na 29. novembra se mora slišati povsod kjerkoli se nahajamo. Vsak zavedni izseljenec bi se moral udeležiti javnih zborovanj in shodov, kjer pa to mi mogoče, je treba najti pota in načina, da skupno in edinstveno izrazimo našo solidarnost z našimi narodi. Treba je imeti v vidu, da 29. novembra za nas izseljence ni samo narodni praznik, temveč v bistvu dan našega preštevanja. Takrat se bo sicer videlo, kdo je z narodom in kdo je proti narodu, a to pomeni tudi videti kdo je za mir in pravo demokracijo v deželi kjer živimo, a kdo je na strani reakcije in temnih sil v pripravah tretje svetovne vojne. Stjepan Miošič, gl. tajnik SKJS. Dopis in 10 dol. za X-ray aparat iz Meksike Cenjeni urednik Edinosti: Pred nekako 12 dnevi sem Vam poslal v pismu priložene $4.00 (štiri ameriške dol.) za naročnino Edinosti. Zahvalil bi se Vam, če mi sporočite, če ste jih prejeli ali ne. Tudi Seveda oni napadajo nas kot komuniste in se postavljajo v luči demokracije, ali vedno jim uidejo besede iz katerih se razvidi, da je v istini Rim, ki jih hujska in intelektualno vodi. Da se sovraž- vam pošljem priloženo deset ame- i nika uspešno braniš, ga moraš po-riških dolarjev kot prispevek za | znati in predvsem jasno razkrin- sklad x-raj aparat za našo staro domovino. V enem prejšnih vaših pisem (od tov. Zdravjeta) mi piše omenjeni tovariš, da bi vas zanimal sem in kje kak dopis iz Mexike, istotako naše kanadske rojake. Tu vam pišem en članek, kateri naj po vašem mnenju dobi prostor v Edinosti. Dragi rojaki in seveda tudi rojakinje! Tu v Meksiki nas je okoli 10 Slovencev in kakih 50 Jugoslovanov. Večinoma smo vsi naprednega mišljenja, vendar par sneti imamo tudi med nami, — in kar je čudno, vsi ti nazadnjaki so predvsem zvesti pristaši katoliške vere in presvetega očeta v Rimu. Rad bi vas opozoril na dejstvo, da cerkvenjak je vedno nazadnjak. Zakaj ? Ta ista stvar je tudi tukaj v Mexiki. Vse skupine reakcionar-jev, pa naj se nazivajo demokrati, socialisti, narodnjaki itd., so predvsem zagrizeni fanatični katoliki. Logično se tedaj lahko sklepa, da je v katoliški veri in njih voditeljih, duhovnikih in celi verski katoliški orgnaziaciji iskati pravega vzroka tega nazadnjaškega gibanja. Berite članke in napade v katerem koli časopisu v katerem koli jeziku, na Jugoslavijo ali pa Rusijo, vedno se za grmom skriva član katoliške vere. Seveda da časnikar trdi, da je demokrat, ali to je le plašč z katerim se skriva fanatik-katoličan. Tu v Mexiki so v zadnjem času nastale stranke z bombastičnimi imeni koti nacionalna stranka, ljudska- stranka, nacionalna akcija, sinarkisti itd., pa so vsi kriti v istini z besedo klerikalne stranke in njim podrejeno je vse glavno časopisje v Mexiki. Vsi trobijo isto pesem v različnih tonih: "smrt Rusiji, smrt Jugoslaviji". kati. Tega se pa katolicizem najbolj boji in varuje. On zažene kamen in skrije roko za hrbet. Če ga pa slučajno zasačiš v dejanju, ima pa že za vnaprej pripravljenih cel kup nedolžnih jezuitskih izgovorov. Tedaj, če samo si enkrat na jasnem da je naš najbolj kruti in brezobziren sovražnik rimski katolicizem, ki si je nadel nalogo — naš jugoslovanski in ruski narod uničiti, dvignimo rokavico, ki nam jo je zagnal v o-braz in v odkriti boj — v boj za življenje in obstoj! Predvsem hočem temeljito omeniti, da katolicizem Rima je od prave Kristusove vere tako daleč kot sta severni in južni tečaj narazen na naši zemlji. Če bi se danes zopet pojavil Kristus z svojimi komunističnimi nauki na svetu, in bi imel katolicizem po vsem svetu dovolj moči, bi ga mnogo hujše trpinčil kot so ga pa predniki katolicizma — farizeji —. Tedaj — če se je katolicizem zarotil proti Slovanom — predvsem Jugoslovane uničiti, stopimo tudi mi z njim v odprti boj brez usmiljenja. Borimo se proti pokvarjenemu katolicizmi povsod z besedo in dejanjem. Odkrito odkrivajmo podlo zaroto in zahrbtno napadalnost. Razkrinkajmo njegove hinavske besede in pokažimo jih ljudstvo v celoti, kar je v bistvu izkoriščanje vere v zaro-tne namene. Namenil sem se napisati ta članek, ne kot sovražnik poštenih katoliških vernikov, ker tudi oni iz-previdijo žalostni pojav, kako daleč je po zaslugi pohlepnosti po oblasti zabredla katoliška vera. Ta članek je namenjen kot odgovor na žalostne novice, ki še danes prihajajo v pismih naših rojakov iz stare domovine. Razvidno je, da še vedno pridno priganjajo lju- Upravna teritorialna razdelitev krajev Vsi naši ljudski odbori in aktiv OF si mora bit na jasnem, kako je z upravno teritorijalno razdelitvijo. To toliko bolj, ker je pravilna upravna teritorialna razdelitev temelj, na katerem sloni organizacija ljudskih odborov. Upravna teritorialna razdelitev mora biti kolikor mogoče stalna; odgovarjati mora splošnim življenjskim potrebam in koristim ljudstva. Stalnost in jasnost razdelitve predstavlja upravni red, ki mora biti, če hočemo, da bodo LO pravilno delali. Upravna teritorialna razdelitev se pri nas krije tudi s sodno in politično teritorialno razdelitvijo. Višje oblastne ustanove i takoj po osvoboditvi izvedli orga- organizacija. Razumljivo je, da odborniki, ki so svoje delo opustili, ne da bi bili odpoklicani ali razrešeni, greše proti ljudski skupnosti in delajo škodo sebi in ljudstvu, katerega na nevreden način predstavljajo. Zaradi nedelavnosti posameznih KLO nastaja škoda, ki jo trpi predvsem ljudstvo dotičnega kraja samega. Vprašanje naše upravne razdelitve krajev in mest je v tem, da smo pri nas ohranili v glavnem vse do sedaj še partizansko teritorialno razdelitev krajev prvih osvobojenih ozemelj, v ostalem pa in vrhovna oblast bodo lahko do kraja izdelale načrte in pravilno s točnim pregledom vodile delo LO. Dokončna ureditev upravno teritorialne razdelitev je potrebna čimpreje zaradi: a) pravilne organizacije dela, b) izvajanja gospodarskega načrta, c) statistike, č) pravilnega finančega poslovanja, d) sestava in izvedbe proračuna ter e) pobiranja davkov, f) uvedbe matičnih knjig, ki jih ni mogoče začeti voditi popreje po KLO, dokler ti nimajo svoj določen stalni teritorij; končno je brez neke stalnosti krajev nemogoč g) popis in evidenca prebivalstva, h) vojaška evidenca in tudi i) organizacije sodstva, j) zemljiška knjiga in kataster zahtevajo stalnost uravnane teritorialne razdelitve. KAKO JE Z NAŠO UPRAVNO RAZDELITVIJO? Naša upravna teritorialna razdelitev na okrožja in okraje je že ustaljena in ne zahteva velikih sprememb. Posamezna vprašanja bodo nastala čez čas v organizaciji okrajev, vendar ne pred ureditvijo primorskega in koroškega vprašanja. Drugače pa je z našimi kraji in mesti. Organizacija krajev predstavlja po vsej državi vprašanje, katero rešujejo in urejajo vse republike. Pri nas je vprašanje organizacije krajev in mest posebno živo in tudi zelo pereče ter ga moramo čimpreje rešiti. Naši KLO ponekod že dalj časa ne opravljajo svojih nalog, predvsem zaradi nejasnosti organizacije krajev. Seveda je to povsem napačno! O-krajni in okrožni LO morajo to napako popraviti in aktiv OF mora vzpodbuditi KLO, da bodo delali do izvedbe nove organizacije naprej ne pa da odpovedujejo z delom prej, preden se izvede nova nizacijo po vzoru organizacije prvih osvobojenih ozemelj. Taka upravna teritorialna razdelitev zahteva v precej primerih da jo popravimo. Oba zakona o upravni razdelitvi Slovenije, tako zakon z dne 6. septembra 1945 in zakon o dopolnitvah tega zakona sta popravila organizacijo okrajev in okrožji. Z obema omenjenima zakonoma smo zmanjšali število o-krajev na skoraj polovico, v pri- TAKOJŠEN PRISTOP K NOVI UPRAVNI RAZDELIAVI KRAJEV IN MEST Važnost za vse naše LO in aktiv OF je, da so si na jasnem, kako bomo izvedli novo organizacijo. Z novo upravno teritorialno razdelitvijo krajev in mest moramo doseči enote, ki bodo odgovarjale splošnemu zakonu o LO, da bodo KLO in MLO izvrševali in prevzeli naloge, ki jih določa zakon o LO. Predvsem gospodarskemu in kulturnemu življenju naših vasi. Zato je potrebno, da se vsak odbornik in aktivist dobro seznani z zakonom, posebno z nalogami dela KLO. Treba je upoštevati, da so sedanji kraji v posameznih primerih res premajhni in ne ■ morejo taki ostati, zato jih je treba združiti tam, kjer je dosedanja izkušnja pokazala, da je to potrebno in da nova organizacija ne nasprotuje splošnemu zakonu o LO. Prav tako pa je jasno, da so posamezni kraji, kot jih določa zakon o upravni razdelitvi z dne 3. aprila di v cerkev, vrši se birma ali pa po cerkvenih obredih pogreb itd. Ali ne nastane vprašanje, kako je mogoče, da se toliko piše o preganjanju vere in duhovnikov po eni strani, medtem ko se duhovniki poganjajo za večje cerkvene posesti, Jasno je, da se gre predvsem za posest, za oblast prej kakor pa za vse verske obrede, ki so postali po zaslugi Vatikana, ne verski obredi, temveč nabiralnice denarnih prispevkov in pa podlaga za podžiganje mržnje proti svobodi in napredku. Upajmo da se naš narod zaveda nevarnosti po kateri mu strežejo tisti del duhovščine, ki se ne more sprijazniti z novim družbenim redom, da bi mu vse to kar si je skozi vojno priboril, odvzeli — uničili. Potrebna je res železna metla, da bi počistila vso nesnago, ki se je skozi razvojno povest zredila in se redi na račun ljudskih žuljev. Ta železna metla pa je samo tista spregledanost širokih ljudskih mno žic, katera razkriva v svetu spletke farizejev 20. stoletja, ker jih nepotrebujemo in ker jih je obsodil tudi sam Kristus, ko je umiral na križu razpet. Prisrčno pozdravljam vse rojake širom mrzle Kanade. Viljem žebre PS. Slovenci — sežite dobre volje v žep za naš X-raj aparat, kajti če bode šlo z našim preganjanjem tako naprej, bodemo morali mnogi odpotovati v našo staro domovino in znabiti bode ta aparat za marsikaterega od nas tudi služil. Dosegli smo dober uspeh za X-ray aparat Calgary — Kakor smo brali v temveč pravici in vsemu narodu poročilu odbora pri Svetu kanad- kot celoti. Kajti vemo, da jih ve-skih južnih Slovanov za X-raj liko, ki nimajo svojih bližnjih tu-aparat, se je zbirna akcija za ta kaj v izseljeništvu, kateri bi jim aparat zaključila z dne 15 septem- lahko osebno nudili pomoč. Odzva-bra. Do konca septembra je pa li smo se vsemu narodu kot ce-potrebno zbrati vse podatke in jih loti, ker se zavedamo dejstva, da odposlati odboru, da bi čimprej se je ves narod boril skupaj, ni mogel sestaviti skupni seznam v- pomišljal na ožja sorodstva in dru-seh darovalcev, ki so prispevali v | žine, temveč skupno na svoj obstoj, za svobodo, čast in pravice. Mnogi so si mogli rešiti samo ta velevažen sklad. Tudi mi smo tukaj takorekoč golo življenje, toda v teku štiri- zaključili kampanjo. Naredili smo;,^ -ne nakopali bolezen, v ta namen kolikor smo mogli pac Tem je tQrej potrebna pomoč narediti. Kot je bilo ze poročeno je naša podružnica Zveze Kanadskih Slovencev priredila piknik v je torej Ozdraveti je treba bolnike od razne bolezni, ozdraveti je treba ra- , . . , ne, ki so jih zadobili v borbi proti ta namen ki se nam je kar dobro . fagističnih osvajalcev. Toda mnogi obnesel. Potem smo zaceli zbirati mnogi si niso mogli rešiti živ. Nastalo pa je vprašanje krajev, ki je vedno bolj pereče. V večjem okraju morajo biti tudi kraji primerno organizirani. V mnogih primerih so naši kraji premajhni, ne morejo se razvijati in ne opravljajo potrebne delavnosti. To vprašanje krajev, ki je pereče bolj ali manj že vse po osvoboditvi, naj bi rešil zakon o novi upravni razdelitvi LRS, ki je bil izdan 3. aprila 1946. Posebnost tega zakona je nova organizacija krajev. Toda ta zakon se ne bo izvedel, ker se je izkazalo, da so potrebne še precejšnje spremembe. Zato bo izvedba tega zakona tudi formalno odložena. Spremembe so potrebne predvsem zaradi tega, ker je med tem izšel splošni zakon o LO, ki je postavil nove temelje za organizacijo LO. Pokazalo se je, da smo začeli našo reorganizacijo krajev prezgodaj in z izdajo zakona zajeli preširoko združevanje, kar ni v vseh primerih v skladu s splošnim zakonom. LO. Izvajanje zakona o novi upravni teritorialni razdelitvi z dne 3. aprila t. 1. bo odloženo, dokler ne bomo izvedli nove organizacije krajev in mest. Po izvedeni novi organizaciji bo izveden nov zakon ali popravki k omenjenemu zakonu. meri s prvim stanjem takoj po | t.l. prevelike upravne enote, ki se osvoboditvi. To je bilo tudi pra- preveč približujejo starim obči-vilno! nam in zato predstavljajo nevar- nost odtegovanja ljudstva k neposrednemu sodelovanju na oblasti. Če pogledamo sedaj prve, ki so premajhne upravne enote, jih najdemo največ v Beli krajini na našem najstarejšem osvobojenem ozemlju. Del takih krajev so n. pr. pri Dragatušu Veliki Nerajec, Mali Nerajec, Mala Lahinja, Bel-čji vrh, Knežina, Dragatuš, Selo pri Dragatušu, Golek pri Vinici, Dragonja vas, Tanča gora in Za-pudje. V tem primeru je v okolici Dragatuša 11 krajev, od katerih najmanjši šteje 80 prebivalcev in največji Tanča gora 250. To je en primer večjega števila krajev, ki danes ne predstavljajo zaključenih enot, ki naj se same upravljajo. Takih primerov je v Beli krajini in v vsej ostali Sloveniji še precej. Seveda je takih primerov v ostali Sloveniji dosti manj kakor na prvih osvobojenih ozemljih. Po zakonu upravne razdelitve z dne 3. aprila t. 1. naj bi se v gornjem primeru organiziral en kraj s svojim KLO in sicer Dragatuš. Nov kraj Dragatuš bi imel v tem primeru 1800 prebivalcev (in bi bil stara predaprilska jugoslovanska občina). Kot tak bi bil odločno prevelik za pravilno poslovanje ljudske oblasti, posebno ker je ljudstvo Bele krajine s svo- jimi malimi KLO že močno vključeno v upravljanju samega sebe. tem primeru je sicer treba izvesti združitev krajev, posebno ker najmanjši med naštetimi štejejo komaj 80-100 prebivalcev, vendar je potrebno organizirati vsaj dva kraja: Dragatuš in Tanča gora. Podobne primere imamo v Beli Krajini še v Semiču, kjer je po novem predlogu združenih 16 krajev, kar prav gotovo ne odgovarja današnji ljudski stvarnosti, isto je z Vinico. Preloko, Metliko in drugimi kraji v tem okraju. Podobni primeri so v ostalih predelih novomeškega okrožja posebno tam, kjer so stara partizanska ozemlja. V okraju Krško vidimo nasprotne primere, tako da so že dosedanji kraji organizirani ob osvoboditvi v precej primerih tako velike upravne enote, da jih res ne kaže še združevati. Izmed teh krajev so n. pr. Dobova, Kapele, Bizeljsko, Stara vas, Pišece, Doljsko, Veliki kamen in drugi. Tam pa, kjer je sicer potrebno združevanje, pa bi bile po zakonu z dne 3. aprila t. 1.- prevelike upravne enote Boštanj in Kostanjevica. To je samo nekaj primerov iz okraja Krško. V celjskem okrožju so po zadnjem zakonu preveliki kraji zlasti v okraju Šmarje, Celje — okolica in Konjice, posamezne primere pa najdemo v vseh okrajih. V šmarskem okraju je potrebno izvesti precej združitev, vendar ne v tako velike enote, kakor so bile stare pre-daprilske jugoslovanske občine. Nekaj posameznih primerov prevelike komasacije bi bili kraji: Konjice, Loče, Vransko, Radeče, Laško, Rogaška Slatina, Rogatec in drugi. V mariborskem okrožju je tudi precej primerov zlasti v okrajih Murska Sobota, Lendava, Ptuj in Prevalje. V ljubljanskem okrožju so prevelik primer združevanja zlasti tele upravne enote: Jesenice, škofja Loka, Kranj, Vrhnika, Bohinjska Bistrica. Srednja vas, Železniki, Bloke, Iga vas, Velike Lašče, Moravče, Litija itd. Vsi našteti primeri predstavljajo samo nekaj dokazov prevelikih združevanj, ki jih nismo izvršili in bi bilo tudi napačno, če bi jih izvedli. Takih primerov je še več, vse je treba skrbno preučiti in v sporazumu z ljudstvom oblikovati nove primerne enote. Naloga našega političnega aktiva na terenu je, da ljudstvu pravilno predoči, kakšna naj bo nova organizacija (Nadaljevanje na 4 strani) Kratke vesti iz starega kraja Maribor: Delavci in nameščenci so protestirali proti krivičnim sklepom pariške konference ter sklenili kar najbolj podpreti borbeno ljudstvo Trsta in cone A tudi materialno. V ta namen so v nabiralni akciji zbrali 10.000 din, poleg tega pa mu podarili svoj enodnevni zaslužek v skupni vsoti 130.000 din, torej skupno 140.000 dinarjev. Igralci obiskali Črnomelj in Novo mesto: Igralci s pevskim društvom "Zarja" in z orkestrom so obiskali med potjo na Dolenjsko več mest ter priredili skupni nastop kulturnega programa. Nato so odšli v Črnomelj, kjer so priredili predstavo. Poslovili so se od prijaznih črnomeljčanov in odšli po stari partizanski poti v Toplice, kjer je bil kratek odih. Okoli 12 na nabiralne pole tako, da smo sedaj ob zaključku kampanje odposlali vsega $233.50. (Imena darovalcev bodo priobčena v skupnem seznamu, kakor je bilo naznanjeno od odbora zbirne akcije za X-raj aparat. Ured). V imenu naše podružnice in prepričan sem, da lahko rečemo v imenu slovenskega naroda, iskrena hvala vsem darovalcem za darovano pomoč. Posebno iskrena hvala tov. Roii Gradišar, katera je kljub domači zaposlenosti obiskala rojake in zbirala dobrovoljne prispevke, ter marsikje naletela tudi na zakrknjenost. Taki bodo prej ali pa slej spoznali kako velika zmota je bila v njihovi duši, ko niso hoteli slišati glas onih, ki so potrebni pomoči. In k zaključku: Tovariši in tovarišice! Naša ožja domovina nas je klicala na pomoč. Naša mati Slovenija — naš junaški narod! Odzvali smo se temu klicu, pomagali smo vsaj po svoji moči. Odzvali smo se ne zato, ker imamo tam svoje sorodnike, družine, znance in prijatelje, ljenja. Njih krije domača gruda. Ampak njihova vztrajnost, odločnost in ljubezen pa živi in okrep-čuje tisoče in tisoče pri delu obnove, kateri se zavedajo, da je to neprecenljivi plod borbe v kateri so tisoči položili svoja življenja. Zato bodimo prepričani, da bo ta dar, ki smo ga namenili našemu junaškemu narodu s hvaležnostjo sprejet. Mnogi in mnogi, katerim bo potrebna zdravniška preiskava s pomočjo X-raj aparata, se bodo spomnili svojih po krvi bratov in sester na to stran oceana. Prav tako se pa tudi mi pripravimo še v bodoče spomniti njih ob priliki nabiralne akcije za eno ali drugo stvar. Še enkrat iskrena hvala vsem, kateri ste prispevali v sklad X-raj aparata! Naj nam bo ta aparat ne samo dokaz, da smo dosegli uspeh, ampak obenem dokaz naše ljubezni napram svojemu narodu, ter borbeni poziv, da še bolj trdno strnemo naše vrste proti vsem navalom črne reakcije ter njene strupene propagande. Mat Žalec Iz tistega priljubljenega kraja Belekrajine sem jaz doma Linden, N. Y. — Ker sva bila z vali iz davnih let, da je ta voda v mojim soprogom v Kanadi na ob- j prepadu globoka in temna, nikdo isku, moram reči, da so tam prav prijazni ljudi — Slovenci, z katerimi sva se srečala. Posebno imam v misli tiste fante, ki so zapeli lepe slovenske pesmi v družbi pri Mr. Mrs. Zupan v Torontu. Ta prijetna družba nama ostane v spominu. Hvala za prijaznostin postrežbo. Za časa najinega obiska, sva se podala z avtobusom pogledati svetovno znani vodopad Niagara Falls. Ob lepo tlakirani cesti iz ure so prispeli v Novo mesto, kjer j Toronta, se začenjajo lepo urejene so imeli dve predstavi. Popoldan- I in obdelane farme. Ob eni in d ruska predstava je bila dobro obis- j gi strani se vidijo nasadi črešenj, kana, še bolj pa večerna, pri ka- • breskev, jabolka in drugo sadje, teri so se v dvorani zbrali do- ; Kakor z občudovanjem sva se z malega vsi Novomeščani. I pogledom ustavljala na bujni rasti | vinske trte. Kako vesel in rados-Gorica: CLN-ovski teroristi so , ten občutek se je obudil v najinih skušali podtakniti peklenski stroj srcih ob pogledu na številne Vino-pred glavnim vhodom Ljudskega grade, ki se vrstijo ob cesti m iz-doma v Gorici. Samozaščita Ljud- i ginjajo tja v daljavo. Zdelo se na-skega doma jih je pravočasno za- | ma je, da sva skoraj v nas, roj-sačila, ko so se približali glavnim ; stni domovini, kjer je bila tako vratom in je eden izmed njih vzel ' lepa in prijazna vinska gora. Pa izpod jopiča zavoj ter ga postavil saj se je mnogi spominjajo, ker pred vhod. Ta trenutek se je zli- ; je bila precej znama zaradi zlate . . • 1___1 - J „ ^ M!r