158
Dopisi.
Iz Trsta. (Tabor pri Trstu.') O tej zadevi piše »Primorec" to-le: 25. aprila so se sešli najveljavniši možje iz tržaške okolice ter so soglasno sklenili, da se ima tabor napraviti 20. junija pri Frnetiču mej Op-čino in Sežano. Obravnati se imajo na tem taboru sledeče reči: 1. Naj se vse slovenske dežele zedinijo v eno kronovino z eno politiško deželno upravo in enim deželnim zborom; 2. naj se v vse šole in urade na Slovenskem vpelje slovenski jezik in naj se v Ljubljani napravi juridična akademija; 3. naj se tržaški mestni ustav tako prenaredi, da bo pravičen Slovencem in Lahom; 4. naj se v tržaškej okolici napravijo tri slovenske glavne šole in šola za kmetijstvo; 5. naj se župani v tržaškej okolici vsake tri leta na novo volijo, in naj se njih uradno okrožje razširi; 6. naj se računi in proračuni za mesto Trst in okolico tako delajo, da se bo videlo, koliko dohodkov in stroškov ima Trst in koliko okolica; 7. naj se vžitnina v okolici pobira tako, kakor postava veleva za kmečke občine, med ktere spada tržaška okolica po postavi; 8. naj se železnica čez Predel kakor hitro mogoče dodela; 9. naj se poljski čuvaji v tržaškej okolici zopet postavijo. — Isti list naznanja, da v dvorani mestne čitalnice je bil 6. dan t. m. glavni zbor mladega „Sokola", pri kterem so se pretresovala društvena pravila in volil odbor. Zbora se je udeleževalo 65 udov.   Izvoljeni  so  bili: France Andrej Pleše,
Matija Žvanut, Ignacij Doksat, Ivan Franjo Kovšca, Ivan Zor, Matevž Šepf, Ferko Krsnik, Niko Trifič in Ivan Valenčič. Po volitvi odbora nagovoril je odbornik gosp. I. Kovšca zbrane Sokole; v nagovoru je med drugim rekel: Pozor, mladi Sokol! Čuvaj! Ne daj se nenadoma napasti! Ti imaš orožje svojega čistega, poštenega imena v roki: imaš uma svitli meč, stojiš pod varstvom zakona, ako pravo postavno korakaš na Široki poti pravice. Evo ti tvoje orožje, to rabi in nikdo, najljutiši tvoj sovražnik ne, te ne bo prekanil, te ne bo premagal, ter podjarmil, uničil. Priporočam toraj tebi, mladi Sokol, modrost, pošteno možko obnašanje, mirnost povsod!
Oriimž 14. maja. — Narodna čitalnica se je tukaj 9. dne t. m. pri gosp. Stegar-u odprla. V odbor so izvoljeni gg: dr. Petovar za ravnatelja, dr. Magdič za podravnatelja, Gruškovnjak za tajnika,^ Simoni č za blagajnika, Goričan, Hanželič, Stegar, Zidarič, Hrženjak in Kotnik.
Na Kalcu 15. maja. — Po prvem naznanilu so se še pridružili ti-le gospodje kot odborniki tabora: Du-brovac Vinko, duhovnik v Kastavskem; Gartner Jože, trgovec v Bistrici; Jelovšek Tone, trgovec v Bistrici; Jelušič E., duhovnik v Kastavskem; Knafelc M., podžupan v Knežaku; Koren Matija, deželni poslanec v Planini; Križaj Tone, c. k. poštar v Senpetru; Marek Ivan, duhovnik v Kastavskem; Lavrič Jurij, trgovec na Rakeku; PremudaJ., duhovnik v Kastavskem ; Tanc J.,
•
159
duhovnik v Kastavskem in Tavčar Luka, posestnik v Ljubljani. V imenu odbornikov izrekamo srčno hvalo vsem narodnjakom, ki so se zbrali v tako lepem številu na tukajšnjem taboru, ter sebe in ves slovenski narod s tem^ počastili. Slava bodi vsem Slovencem, Primorcem, Cehom, Srbom in Hrvatom, ki so nas obiskali, nam dopisali in se nas iz daljnih krajev spomnili v telegramih!
Iz Zagorja 16. maja. — Tabor na Kalcu je bil posebno zaradi tega zanimiv, ker ni bilo videti na njem nobenega nasprotnika, k večem par nemškutarčkov „mi-norum gentium", ki pa nikomur ne škodujejo. Ker pa so se švabski časniki napenjali, zniževati število ta-boritov, podali smo se preteklo sredo na taborišče in smo na tanko prostor zmerili, kjer je ljudstvo stalo. Oder ima 3°2' štirjaške mere, poteptane trave je 36 sežnjev po dolzem, 25 sežnjev po širocem, kar znese skupaj 900 sežnjev. Ako računamo na seženj le po 10 ljudi, jih je vže taborovalo 9000, brezi onih nad 1500, ki so se med taborovanjem na bližnjih dveh dvoriščih, ki merita nad 2 orala, pri 36 krčmah kratkočasili. Po našem prevdarku pa jih je stalo blizo odra do 24 na sežnju zemljišča, ker so se eden druzega ko sardele tiščali. Švabskim dopisiinom je prosto, prepričati se vsega tega, saj trava bo še dlje potlačena. Le pridite; hočemo vam dokazati!
Iz Črnič meseca mal. travna. — Imeli bomo 30. dan t. m. v našej čitalnici slovesno besedo, pri kteri bode tudi godba igrala. Začela se bode ob 4. uri popoldne, in končala s „tombolo". Vljudno vabi vse domorodce in ude bližnjih čitalnic k tej veselici
odbor. Iz Šmajja pod Ljubljano. (O zavarovalnici zoper ogenj.) Cujem mnogo pogovorov zastran domače zavarovalnice zoper ogenj. V taboru se bode predlagalo, da bi imeli Slovenci svojo zavarovalnico v Ljubljani. To bi bil velik korak na bolje, ker pri gra-ški asekuraciji plačujemo 44.000gold. za uradnike; ali pogorimo ali ne, naš denar v tujo deželo roma. Jaz se pa drznem še ožji načrt narediti in ga v prid domovini razglasiti in sicer ta-le: „Naj gospodje dekani in župniki dokažejo ljudem, kolikošen prid bi imeli, ako bi vsaka fara sebe zavarovala. Naj kak zaupen mož denar, ki je namenjen graški zavarovalnici, od ljudi pobere in ga naloži pri pomočni obrtnijski družbi. Ta družba plačuje več obresti kakor hranilnica, in narodu slovenskemu pomaga v obrtnijskih zadevah. Vzemimo na primer le našo Smarsko faro, ki že pet let ni škode ognja trpela, mi pa zmirom enako plačujemo, in naš krvav denar v Gradec pošiljamo, pa nam sold dobička ne prinese. *) Ako bi mi 10 let denar obrtnijski družbi dajali na posodo, bi imeli vsako leto obresti od kapitala. Po Božji previdnosti in našem prizadevanji bi v malo letih narastel kapital na več tisoč goldinarjev. To se pa že tako ume, da bi potem vsak skrbno na ogenj pazil in nobeden bi si ne upal sam zažgati. Ako bi kteri sam zažgal, ne bi dobil plačila, ampak kazen, ker imeli bi ga v sredini. Naredili bi postavo tako veljavno: Pri tisti hiši, kjer bi gorelo, in bi zažgano bilo s tobakom ali s klinčki, se ne sme več plačati kakor polovico od omenjenega kapitala. — Naj se častita duhovščina posvetuje z  domačimi   odbori.    Slovenci  za-
*) To je res, da graška družba je dražja kot vsaka druga, ia da deželna asekuracija bi bila tedaj najcenejša, ko bi se dalo zavarovanje tako vpeljati, da bi vsak hišni gospodar se moral asekurirati. Vsaka fara za-se, to ne more biti; k d o bo povrnil, ako ogenj napravi na tavžente škode ? Pomočno društvo, velike hvale vredno, prejemlje le denar na obresti, iu ne povračuje pogo-relcem škode. Kdor se asekurira, mora z mi raj plačevati, a ne samo tisto leto, kadar pogori!                                                         Vred.
upamo mnogo duhovščini — ona nam ne skriva našega biagra in sreče. Varujmo domači denar, tuji, vidimo, nam ne koristi.        Anton Padar, srenjski odbornik.
Iz Kranja na binkoštni pondeljek. — Danes se pri nas vsacemu očividno kaže, da je slovenski tabor na Vižmarjih. O druzih praznikih se vse sfem ter tje giblje; danes popoldne je pa vse nekako tiho, kakor da bi večina prebivalcev bila pomrla. Kamor koli namreč pogledaš, vse ulice so prazne, kajti kdor koli je le mogel, podal se je na Vižmarje v tabor. Videli smo pa tudi mnogo ljudstva iz viših krajev Grorenskega, ne-ktere cel6 iz Kranjske gore, ki imajo čez deset milj hodd, tje hiteti. Pa zakaj ne bi šlo ljudstvo tje? Saj gre za njihovo korist in blagor. To pa tudi očitno spričuje, da je naše ljudstvo politično zrelo, da se zaveda, da mu je mar za svobodo, za napredek in omiko, da občuti jarm, ki ga tlači, kterega se v prihodnje otresti želi. Ti pa, ki smo morali iz raznih razlogov domd ostati in se^ nismo mogli tabora vdeležiti, navdušeno smo klicali: Živi Vižmarski tabor, živili taboriti, živila Slovenija!
Iz Ljubljane. (Tabor na Vidmarjih.') Dokler Ljubljana stoji, ni doživela še toliko živahnega gibanja, kakor binkoštni pondeljek dopoldne in popoldne, ko je iz vseh cest, ki peljejo iz dežele v Ljubljano, in iz Ljubljane same, vrelo ljudstvo na Vižmarje^ Na desni in levi strani po dunajski cesti ven proti Šiški so v dolgih vrstah stali gledalci in gledali vozove (kočije in lojternice z dvema in štirimi konji, ovenčane z vejami in z narodnimi zastavami in zastavicami), ki so voz za voz počasi (hitro voziti ni bilo mogoče zavoljo sile vozov) pomikali se iz Ljubljane do St. Vida; poleg voz pa je na tisoče ljudi romalo peš na taborišče, in vmes videli smo tudi kmečke korenjake jezditi na konjih. Kakor je skozi Ljubljano iz okolice njene in iz dolenske in notranjske strani in pa iz Ljubljane same vrelo ljudstvo na Vižmarje, tako je vrelo od gorenske strani na vozovih in peš na tisoče na taborišče. Nekdo je skrbel za to, da so se šteli vozovi, ki so iz vseh strani takraj in unkraj Save vozili ljudi skupaj , in našteli so vozov sem ter tj& okoli 1500. Naroda mnogovrstnih stanov, možkega in ženskega spola, štelo se je prav z dobro vestjo čez 30.000 na taborišču in bližnji okolici njegovi, ki so vedrili pod streho. Vreme, ki je ponoči in zjutraj dohodnikom iz dežele sila neugodno bilo (kajti deževalo je proti jutru kakor da bi s škafa lilo), zve-drilo se je vendar okoli ene do treh tako, da je solnce popotnikom na tabor prijazno sijalo. Lepo je bilo videti slavoloke v več vasčh, kterim glav&r je bil krasni slavolok v Vižmarjih z napisom: „Vižmarci z veseljem pozdravljajo taborite". A tudi posamne kmečke hiše in hišice so z zelenimi vejami in trakovi narodnimi prijazno pozdravljale memogredoče. Al ne samo kranjska dežela je poslala naroda svojega na tabor ogromno veliko, tudi bratov naših iz vseh slovenskih dežel in tudi iz hrvaške zemlje prišlo je, ne po 5 ali 10, nego prišlo jih je na srčno veselje naše na stotine in največ iz Stajarskega in Primorskega. Kraj, kjer je bilo taborišče, nam je Janez Sever iz Vižmar dal tak, da si lepšega nismo mogli želeti: velikJtravnik, obdan od dreves krog in krog, na desni od odra Srnama gora, pred njim pa velikani naši gorenski. — Predno se je imelo taborovanje začeti, vlila se je zopet ploha — ali pa mislite, da je to begalo narod naš? ali mislite, da je bežal s taborišča? Ne, ne, stalo je vse, mož pri možu, kakor s žebljem pribito; saj niso prišli, da bi pri godcih plesali, ampak prišli so kakor v procesijah poslušat besede svetih naših pravic! In če tudi je dež močil obleko in so stali v luži, dobro so jim dele resnice, ki so jih slišali iz visoke prižnice, zraven pa so si mislili,
160
kakor nam je nek star kmečk mož rekel: „sam Bog nam je poslal že davno potrebni dež, da nam žegna polje naše, in morebiti smo si ga ravno s taborom spro-sili; naj bomo le mokri do kože. Res! veselja je igralo rodoljubu srce, videti ljudstvo, ki je dobri dve uri verno poslušalo govornike in vmes izreklo tako tehtne besede politične zrelosti: „to hočemo, to terjamo, to je naše", da bi bili želeli nasprotnike narodovih pravic v pričo, da bi bili videli in slišali na svoja ušesa, da voditelji naroda ne stoje samci, ampak da imajo res narod za seboj. In za preskus druzega naj nasprotniki skličejo tabor, da bodemo šteli njihove glasove! In tako lepo mirno, kako v najlepšem redu samo po sebi se je motalo vse od konca do kraja — ne enega policaja, ne enega žandarja ni bilo treba, če tudi se je sukalo na 30.000 ljudi in na stotine vozov na enem prostoru! Odbor „Slovenije" je vodil sam vse in vsak izmed teh 30.000 ljudi, če tudi so bili veseli, bil je skrbnik za mir in red. Tisti strah, ki smo ga culi: „wir stehen an einem Vulkan", skazal se je kot jalova pošast, in videlo se je danes preočitno, zakaj se je pripetila ona žalostna dogodba na Jezici. — Vse taborovanje od konca do kraja, noter do tega, ko so rodoljubne Slovenke ovenčale zastave, popišemo drugo pot; danes omenimo le še to, da, razen pričujočih v Vižmarjih, obhajalo je v duhu ta dan z nami brezštevilno Slovencev in južnih in severnih bratov Slovanov, kajti došlo je na tabor deputacij , dopisov 9, telegramov 16, na čelu njim srčni pozdrav Palackega in Rieger-a iz Prage.
In tako za danes sklenemo v naglici spisano sporočilo o Vižmarskem taboru, o kterem bode po svetu veliko govorice in kterega tudi Dunaj ne bode prezrl. Vižmarska zemlja pa je na letošnji bin-koštni pondeljek postala zgodovinska zemlja.
— Ravnokar nam je došel „Tagblattov" popis tabora. Skor vsaka beseda je laž; vidi se, da je nesramnega pisača prav božjast lomila, ko je videl slavni dan naroda slovenskega. Kaj tacega škilave oči niso še nikoli videle in dolge ušesa njegove še nikoli cula!
— (K volitvi deželnega poslanca v Trebnem 24. dne t. m.) je „Laib. Ztg." prinesla naznanilo c. k. deželnega predsednika gospoda Konrada pl. Eybes-feldskega, ki se tako glasi: „Izvedel sem, da pri volitvi v Trebnem mnogoteri gospodje volilci hočejo za me glasovati. To zaupanje mi je ravno tako veselo kakor častno; vendar se odpovedujem njihovi blagovolj-nosti s prisrčno zahvalo, ter jih prosim, naj brez ozira na-me soglasno volijo moža, kterega za najbolj poštenega, skušenega in najboljega prijatelja in zastopnika svojega okraja priznavajo". — Ker se je gospod deželni predsednik odpovedal volitvi, „konšt. društvo" si spet ni upalo nobenega svojega kandidata priporočati, se nadjamo, da po priporočilu ^Slovenije" bode gosp. dr. Zamik, častni srenjčan v Begnjah, zelo soglasno voljen.
—• (Poberki iz časnikov.) „Tagblatt", kteremu skor nič prav ni, kar je domače, se je spravil unidan celo na naše kuharice. „Triglav" je predrznega rogovi-leža izvrstno dobro dal na rešeto tako-le:
„Mislili smo, da je „Tagblatt" na dan izvlekel že vse blato iz slovenskih luž; toda motili smo se; kajti še ga je našel in menda mnogo, ker je začel na svetlo dajati „stanovske pridige". Prva je namenjena našim kuharicam in sploh kranjskim poslom.
V resnici se nam smilijo Tagblatt-ovi očetje, kumi in vsi, ki so v zvezi ž njim, če pomislimo, da so
prisiljeni živeti v deželi in v mestu, kjer je vse sto- in stokrat slabejše, kakor drugod! Smili se nam na pr. isti zdravnik, ki je v nekem laškem mestu da pleše svojo umetnost ponujal bolnikom, kteri pa niso marali za-nj o; smilijo se nam mladi pravdoznanski doktorji, da morajo prav v Ljubljani čakati advokacije; smilijo se nam finančni uradniki, ki so le v Ljubljani tako srečni, da imajo prizanašljive predstojnike, kteri jim pripuščajo zraven uradnih opravil vredovati časnik; smili se nam uradnik, ki ga dunajska banka sili prav v Ljubljani bivati, uradnik, ki mora s svojo mastna službo biti navezan na Ljubljano, da-si tudi ga drugam vabijo mikalne ponudbe. Vrh teh se nam smilijo še drugi, kajti vsi so res pravi mučenci, pa tudi mučenke so med njimi, kajti prav teh gospodov gospe najbolj zadeva nesreča, da, o joj! ima Ljubljana tako spridene posle! Čudno, prav čudno je pa pri teh okoliščinah ven-dar-le, da si te „žlahtne" gospe ne vedo pomagati s-tem, da bi si iz Gradca, Celovca, Dunaja in od drugod poklicale poslov, kakor jih štajarske in koroške gospodinje jemljo iz Kranjskega, kjer se ta nesreča nahaja le — v grdivnih časnikih. Ta stvar bi imela še drugo korist, namreč to, da ne bi vsak dan imeli prilike, mladiče pravih nemškutarjev slišati slovenski govoriti, mladiče, ki se čez 7 ali 8 let prelivijo v nem-škutarčeke ali nemškutarice. Nemška inteligencija in kultura bi bila na gotovem dobičku, ako namesto neumnih slovenskih poslov", ki se duhovščini dajo voditi,, dobimo srborite Korošice ali druge poskočne Nemke* Morda bi se te dale tudi voliti za predstojnice in profesorice v „poslovskih društvih". Njihovi poduki> vzeti iz lastne skušnje in raznih barv, bili bi mikavni in gotovo brez vsega duhovskega strupa.
Jako ginljivo bi bilo gledati, v kakov red bi dolžnosti svesti posli, izrejeni po načelih „Tagblatt-ovih"> spravili mršavo gospodinjstvo marsiktere gospe nove šege, kteri je naloga, zanemarjati gospodinjstvo.
Konec teh besedi še kratko, a resnično prigodbo*. Nepozabljivi nadvojvoda Joan je bil precej visoko nagrado razpisal najboljšemu odgovoru na vprašanje: „kaka bi se dali izrediti boljši posli?" Nagrada (premija) je bila prisojena spisu, v kterem so stale samo te-le besede t ^Gospodarji, gospodinje, poboljšajte se sami!"
Nagrada je bila tedaj razpisana na Stajarskem. Mi smo tega prepričanja, da tega ni bilo treba na Kranjskem. Kranjski posli so dobri; dokaz temu je pač to, da se z zdatnimi stroški kličejo v sosednje dežele. Vendar mnogim gospodarjem in gospodinjam zlasti ,/Tag-blattovske" baze ne bi bil od več opomin: „Ne pačite in ne pridite sami naših poslov; ne dajajte jim izgleda, kako se dajo zanemarjati dolžnosti; ovirajte razuzdane navade, ki jih večidel sami donašate iz tujih dežel". Ako ima gospodar in gospodinja voliti med uro, ki jo p6sel prebije v cerkvi, in med popoldnem, ki jo posel v krčmi pri vincu prepleše, morala bi pač po „Tagblatt-ovo" biti zagrizena, da bi le za trenutek omahovala pri tej volitvi".