32„ Številka.
Maribor, dne 7. avgusta 1919.
53. letnik.
-«p
List ljudstvu v pouk in zabav©.
r.aja vsak čeiriek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 6 K, pol leta 3 K in za četrt leta 1*50K. Naro&faa za jNcmtSto (K, a šor hodi sam po njega, plača na leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — list se dopoSlg* <fe> etigtOWMi. — <S»aštva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Uprasn&Het Ki
aarocii»!). fatserawe in refevsueaa&e.
Ra feserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 24 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 16 vin. Za večkratne oglase primer« pogasi ¥ stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 3d vin. — inserati se sprejemajo do tort» «paUMe. — Nezaprte idfta^je ao pc
Kmetski tabor w Fetrovčah.
Na Veliko Gospojnico, dne 15. avgusta se vrši v Petrovčah v Savinjski dolini kmetski tabor. Na taboru nastopijo kot govorniki najod-ličnejši slovenski kmetski poslanci. Shod naj bo manifestacija za kmetske pravice in obenem gla-aen protest zoper krivice, ki se gode kmetske-mu stanu. Kmetje cele Savinjske doline, pridite kakor eden mož na tabor, da enodušno pokaže-te svojo jekleno voljo, da ne trpite nič več, da bi se drugi stanovi mastili in zabavali na stroške žuljevih vaših rok. Vsak zavedni kmet gre zatorej 15. avgusta na kmetski tabor v Pe-trovče.
Oeželani, ne slušajte ševiških agentov 1
fcffi"'* ■	' ji-	"fi.-.- -	- — •
Kuga boljševizma ne preti ukužiti samo naše delavce po mestih in tvornicah, ampak tudi naše kmetsko ljudstvo. Povsod se naleti po deželi Oa ljudi, ki v javnih prostorih na zaničljivo hujska-joč način govorijo o naši mladi državi. Nič jim ni prav, vse bi radi po svoje predrugačili in zboljšali na — boljševiški način. Radi bi bili brez postav, brez reda in miru in brez — dela! S silo jemati, brez dela dobro živeti, to je njih evangelij. Pošteni pridni bogaboječi kmetje so jim trn v peti. „Vse je last vseh", je njihova najvišja postava. Kar pridni prideluje v potnih sragah svojega obraza in s krvavo žuljavimi rokami, bi naj bila last delamržnih potepuhov. Ti, M si marljiv, skrben in v svojih potrebah skromen, boš moral svoj pridelek deliti z lenim, zapravljivim in v svojih potrebah nenasitnim bolj-ševikom. Imaš 4 krave v hlevu, ti bodo 3 v^eli brez plačila. Ko bode pošel izkupiček teh 3 krav, prišli še bodo po zadnjo, ker ni tvoja, ampak last — vseh!
Kakih deset glav oboroženih, pijanih boljše-vikov pridrdra v avtomobilu v neko malo vas. Ko pridejo do prve hiše, je petorica izstopila in puške v rokah držeč, hodila po vasi ter zapove-daia, da morajo takoj spraviti 20 vreč pšenice
in tri sode \ina, če ne bodo najstrožje kaznovani. Kaj so mogli ukreniti ubogi kmeti? Ubogali so in s strahom nanosili, kar se je zahtevalo. Po nekod se razoroženi kmetje upirajo temu nečloveškemu nasilju, a če niso dovolj močni jih zadeneta neusmiljeni poboj in požig. A kako dolgo bo še trajalo to hajduško ropanje? Kdo bo delal, če si ni varen svojega težko zemlji izsiljenega imetka? Posledice tega divjanja so na Ogrskem že nastopile: glad, nasilje, umor in požig je zavladal in uničil vso preje tako cvetoče gospodarstvo. In njih apostol Bela Kun, prejšnji trgovski agent, seveda žid, je svojo ženo že z milijoni ukradenega denarja poslal v Švico na varno in on sam — Bog ve, če že ni tudi zginil. Isto so storili njegovi glavni pomagači. Z bogatim plenom so pobegnili in pustili ubogo zapeljano ljudstvo — večinoma delavstvo — svoji usodi. Rumuni, Francozi, Srbi in Čehi bodo uničili zadnje tolpe boljševikov in po malem, zelo po malem bode mogoče celiti rane, katere je bogati ogrski deželi prizadjala goljufiva židovska sodrga in nje pomagači.
V	Berolinu, v Monakovem itd. so socijalde-mokratje sami kar na costi postreljali te zape-Ijivce naroda in trupla vrgli v mestni kanal. — Zasluženo plačilo! — Povsod boljševizmu od-klenkava, le pri nas se še nahajajo nahujskani nevedneži, ki si zažele takih nesrečnih razmer tudi v Jugoslaviji.
Slovenci poštenjaki! Ne dajte se zapeljati po takih delamržnih, zločinskih potepuhih! Storite potrebno, da se take vrste ljudi spravi takoj na varno! Orožništvo pa naj stori svojo dolžnost tudi v tem pogledu in naj bo tako natančno in občutljivo, kakor je bilo pred vojuo. Le en migljaj anonimne sumnje je zadostoval, pa so te odvedli v Gradec, t Tistokrat so celo. slišali, kar se ni govorilo, a danes so gluhi in ne slišijo, kar zlovoljneži kriče in trobentajo kar v beli dan!
Politični pregled.
V	Beogradu je izbruhnila ministrska kriza vsled neraspozumljenja posameznih ministrov. Ministrski predsednik St. Protič je podal regentu
Aleksandru pismeno ostavko, v kateri je tudi navedel vzroke odstopa. Regent j8 sprejel demi-sijo. Nova vlada še ni sestavljena, tudi delovanje narodnega predstavništva je odgodeno začas o-stavke. Madžarska boljševiška vlada v Budimpešti je z Bela Kunom vred odstopila. Pričela je delovati nova, ki si je stavila kot glavno nalogo: poravnati spore med Ogrsko in an-tanto. Kljub novi vladi so pa rumunske čete v moči 30.000 mož zasedle Budimpešto. — Reško vprašanje bi se naj rešilo na ta način, da dobi Italija reško mesto, prosta luka bi bila postavljena pod nadzorstvo zveze narodov. V zameno za Reko je Italija pripravljena se odpovedati važnim zahtevam v Dalmaciji v prid Jugoslaviji. — Preteklo nedeljo je započelo italijansko vojaštvo v Tr3tu zopet svoje vnebovpijoče krivične izgrede napram socialistom, ki so se pa konečno raztegnili nad nedolžne Slovence. Otroci socialistov so se vračali v nedeljo zvečer v spremstvu starišev v mesto. Na razstanku otrok je prišlo iz neznanega vzroka do krvavih spopadov med stariši otrok in karabinerji, ki so streljali na izletnike. V tem vrvežu je bilo več otrok ranjenih in ubitih. Vsled teh zvečernih dogodkov so socialisti v pondeljek ustavili delo. Kot odgovor na delavsko stavko so priredili tržaški nacionalisti v družbi vojaštva protidemonstracijo proti socialistom in seve tudi Slovencem, kakor bi bili oni kaj zakrivili. Nahujskana italijanska druhal in vojaštvo je vdrlo v čitalnico in uredništvo „Edinosti", kjer so vse porazbili in izme-tali knjige ter liste skozi okna na cesto. Pri tem tolovajskem opustošenju čitalnice in slovenske tiskarne se se najbolj odlikovali tolovajski karabinerji s svojimi častniki na čelu. Zbirališče socialdemokratov, kavarno „Union", so Italijani tudi razbili in zasedli socialistični dom. Ti izgredi se gode gotovo v dogovoru z laško vlado, ki bi rada izzvala s tržaškimi do>odki od na,še strani napade na laške častnike v Ljubljani in po drugod. Njih peklenska namera pa se jim ne bo posrečila niti tokrat.
Slovenci širite naše liste!
'te grete w življenje.
Januš Goleč.
¿Nadaljevanje.)
Judje pa stoječi krog Krista pri Lazarjevem grobu in zapszivši na Gospodovem licu solze, so si na-migavali med seboj, šepetajoč:
»Glejte, kako ga je ljubil!«
Te besede: »Glejte, kako ga je ljubil«, nanašajo se na nas Jugoslovane v bridki preteklosti in žarki sedanjosti. Nismo sicer posedali prostosti in samostojno sti, ne bogastva in moči, vezala in družila nas je le najtesnejša zemeljska vez iredsebojne ljubezni. Lahko smo ponosni na to, da je Stvarnik ravno naš sicer do sedaj bedni slovanski rod oblagocfetil z največji* nebeškim darom, katerega je Kriste Gospod sam prinesel iz nebeških višav, namreč —1 z ljubeznijo. Ljubezen, ta nežnorajski pojav človeškega srca, zrcali vsakemu Slovan« že z obličja. Judje so zavidali Kristu njegovo vseljubezen do človeštva; Nemce in Madžare je bodlo v oči naše stremljenje in hrepenenje po medsebojni jugoslovanski bratski ljubavi, radi tega so nas oplazili z mečem te grozne vojne, ki bi naj potegnila v brezdno krvi, smrti "in uničenja naše zahteve v objemu Jugoslavije. Saj nimamo skoro v vsej novi kraljevini hiše «iti družine, ki bi nam ne z ala potoniti med solzami
smrtne izgube: očeta, sina ali brata. Neštete naše očetovske, bratske in sinovske žrtve, pretvarjale so ravno naše nekdanje krove medsebojne ljubezni v hiše žalosti, solz in obupa.
Hvala Bogu, da te naše stotisočere žrtve, ti pre-bridki smrtni razdori očetovske, sinovske in bratske ljubezni niso bili zamanj 1 Potok solz, ki nam je privrel iz dobe naših tlačenih očetov, narasel je v dobi svetovne vojne v mogočno reko. Ta valovita reka bridkosti se Dam ni porazgubila v pustinjo novih brezpravnosti in tlačenj, ampak nam je skozi štiri krvava leta zalivala z očetovsko, bratsko in sinovsko krvjo vrt — raj, v katerem se ie nastanila še le pred kratkim nova družina: Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pomnimo, da nam je naša svobodno samostojna Jugoslavija zalita s stoletnimi solzami naših pradedov, kateri si niti sanjati niso upali, o tem, kar smo mi dosegli in že u-živamo. Da so pa te solze naših očetov zadobile življenjsko moč, morala se je z njimi pomešati kri naših očetov, bratov in sinov. V solzah in krvi je vzklilo, pognalo, vzraslo in se bo tudi razcvetelo ter rodilo rajski sad seme naše svobodno samostojne Jugoslavije.
Kriste Gospod pa, ko si je otrl solze pri Lazarjevem grobu, je sklenil svoje roke, povzdignil oči proti nebu, usta so poslala nad oblake iskreno zahvalnico: »Oče, zehvalimTe, da si me uslišal.« Gospod torej ob
prijateljevem grobu ni samo jokal, ampak tudi goreče
molil.
Že prej omenjeno. Naša mila nam domovina je ožigosana z dalekovidnimi spomeniki nekdanjega tla-čanstva in suženjstva, z — gradovi ali njih trhljimi razvalinami. Naš hrib, dol in plan pa ne nosijo samo pošastnih znakov krivično prestalega mučeništva, z naših hribo t in gričev nam svetijo, iz dolin nas vabijo stoletne cerkve, cerkvice, kapelice, ti hrami božji, ki nam vzbujajo spomine kot skala trdne vere in ne-umahljivega zaupanja načih očetov v božjo odpomoč. Dandanes se davimo, čudimo ter občudujemo, kako je bilo sploh mogoče, ta! > in toliko veličastnih, velikih in lepih hiš božjih p zi^-ti, jih takorekoč ponesti iz dolin : na hribe in strmine. . era in zaupanje naših očetov v bo.*] ^pravičnost sta nam pritrdila na hrib, skalo in dol »kczi stoletja varna zavetišča, ki so naše prednike in nas tolažila, bodrila, molče govorila: Tudi vam vernim trpinona, se bodo prepilili okovi suženjstva, se bode vrnila dolžna pravica! In v teh veličastnih hramih božjih, s katerimi je posuta naša kraljevina, se naši očetji in mi nismo zbirali na zabavo in ples, ampak zatekali smo se v nje v živi veri in upu, da nas mora enkrat obsenčiti moč božje pravice. Ne-zabno mili prizori upanja v boljšo prihodnjost so se nam nudili za razsajanja svetovne vojne.
Dalj« r Blni®.
—

Il&fco se p&šije vino Iz Jugoslavije.
V listih se je pisalo, da je izvoz vina prost. Žal, da 13 poročilo ne odgovarja povsem htini. Če hočeš vino izvažati v Nemško Avstrijo, moraš poprej dobiti potrebne listine od „Centralne uprave za trgovački promet samostranstvom v
vice vložiti priziva proti previsoko odmerjeni dohodnini.
Sestanek odposlancev okrajnih zastopov. v
zmislu obvestila dne 8. julija t. 1., objavljenega v časopisih, se je določil sedaj rok za zbor od poslancev spodnještajerskih okrajnih zastopov in občin zaradi likvidacije bivše štajerske deželne nprave. Zbor se hna vršiti dne 11. in 12. sept.
društvo v Celju. Kovači naj naznanijo svojo potrebo predsedniku Ivanu Rebek v Celju.
Uecja množina firneža je dospela v Ljubljano' Kdor ga rabi, naj piše tovarni A. Zanki v Ljubljani.
Kr. ministrstvo za prehrano in obnovo dežei
je odseku za prehrano Slovenije nakazalo v tovarni Lukovica v Bosni večjo množino kristalne
Beogradu, podružnica v Ljubljani." Centralni ! '•> vsaki dan z začetkom ob pol 9*. uri zjutraj \ sode. Reflektanti naj javijo svojo potrebo direk-upravi morate pisati pismo, da hočete izvoziti v f v Narodnem domu v Celju. Dnevni red se pra- j tno tvrdki A nt: Krisper v Ljubljani, ki bo blago N. Avstrijo vino. Priložiti morate že izpolnjen vočasno objavi.	j razdelila in razposlala po navodilih odseka za
vozni list (tovorni list) in prepis računa z vašim i ¡rgOVCI Z manufžkturO. Nemškutarski m hbe- j prehrano.
vinskim kupcem. Ob enem morate poslati „Cen- J ralni trgovci za manufakturno blago v Celju ne ; Pr^ZHICe Z3 blago, ki SB pošilja V kraje 03 tralni uprava" 12 K kot pristojbino za izvoznico. ! poznajo res že nobenih mej pri pretiravanju. Po- progi Spi —Lju 10ITi«r. Po naročilu ljubljanske Od vsakega hektolitra vina morate plačati še tem si ,ahko kupujejo graščine in hiše, ljudstvo podružnice za trgovski promet z inozemstvom
naj pa gladuje in trpi. Ali jim res ni mogoče izdajata glavarstvi v Mariboru in Ljutomeru za nekoliko pogledati na prste?	vse v trgovino in privatni promet spadajoče bla-
Bogot petrolefski izvirek so našli v vasi Sel- \ go, izvzemši* živež in premog, prevoznice, te pa
37 K 50 v pristojbine (takse) ter Va% od skupnega izkupička, odračuniti je znesek za takso. Taksa in polodstotna pristojbina se naj pošlje v denarnem pismu ali po nakaznici „Centralni u- j nica v Srb,Jl- v dolgosti 170 metrov, kjer so j le osebam, katere stanujejo v območju glavar-pravi" V Ljubljano. Še le ko ste vse to plačali, ; vrtali v zemljo, silijo močni toki petroleja na dan. stva Maribor in Ljutomer. Za prevoz živeža iz-dobite pravilno izvoznico1 Da si beste vinograd- Inženerji sodijo, da bosta vrelca v Selhci in Li ^ daja tudi zanaprej prevoznice odsek ministrstva niki ložje izračunali, koliko vam je treba poslati j Piku dva najmočnejših petrolejskih vrelcev v 5 ~ —- — -«•	«- T " * " ? ~
denarja Centralni upravi, vam naj služi ta-le pri- i Evropi.*	..-
mera: Matjaž Koštrunček iz Polževe mlake je i W S6 OODljO dobr! poljedelski Stroji I Kme-prodal gostilničarju Jožefu Bergerju v Gradcu j tovalci cas vprašujejo, kje se dobijo v Mariboru 10 polovnjakov vina, (t. j. 30 hektolitrov). Ko- dobri poljedelski stroji? Doznali smo, da imata štrunček napravi kratko prošnjo na Centralno j vseb vrst poljedelskih strojev v zalogi tovarnar upravo in izpolni tovorni list. Pismu priloži pre- i Farič (Slovenec) na Pobrežju pri Mariboru in topiš računa z Bergerjem o prodanem vinu. Nato L Yarna J®žeIc v MeJJu
vzame poštno nakaznico in pošlje na Centralno upravo 12 K za izvoznico. Sedaj pa mora izračunati, koliko denarja še mora poslati v Ljubljano. Od hektolitra plača 37 K 50 v pristojbine t. j. 30krat 37 K 50 v = 1125 K. Če je prodal vino po 8 K liter, znaša račun za 30 kek-tolitrov 24.000 K. Od te svote odračuni svoto
Hmelj. Žatec, dne 1. julija 1919. Pri mirnem
za prehrano in obnovo zemlje v Ljubljani, za premog pa le prej imenovana podružnica centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom. Mariborsko okrajno glavarstvo izstavlja izvoznice do največje množine enega vagona, le v slučajih največje nujnosti, v katerih je vsak dvom izključen, da bi se prevoznica izkoriščala v protizakonite namene, sme okrajno glavarstvo izpostaviti prevoznice do količine treh vagonov;
razpoloženju se je minuli teden na tukajšnjem ? ljutomersko okrajno glavarstvo pa sme za blago, trgu razpečalo 20—30 bal hmelja. Kupovalo se j ki je namenjeno v notranjost naše države, iz-
je večinoma za ekspertne družbe. Cene so nespremenjene in se beležijo danes na žateški hmelj K 700—800 za 50 kg. Za izvanredno lepo blago se je zahtevalo 30—40 K več in se je v
1125 K kot pristojbino, ostane torej 22.875 K. j potrebnih slučajih tudi plačalo. Za tuj hmelj Od t§ svote računa Vi% pristojbino od računa lanskega leta se je barantalo po 600—700 K za
t. j. 114 K 37 v. V Ljubljano mora torej poslati 12 K za izvoznico, 1125 K kot izvozno takso in 114 K 37 v kot pristojbino od računa. V pismu naj vsak pošiljatelj natanko navede svoj in kupčev naslov ter naj Centralni upravi podrobno razloži, čemu je poslal gornje zneske. Ko je prodajalec prejel iz Ljubljane vrnjen tovorni list, izvoznico in potrdilo o plačanih pri
50 kg. V zateški okolici se je nekaj malega prodalo po 700—760 K za 50 kg. Konečno razpoloženje je mirno, cene vztrajajoče. Potrebno f bino treh kron, razun tega pa v onih slučajih, je, da se kmalu uresniči od trgovinskega mini- j kjer bi obstal sum, da se namerava blago vtiho
postavljati izvoznice do vsake količine. Prevoznice se izdajajo pri okrajnem glavarstvu samo za one postaje proge Špilje—Ljutomer, ki leže v našem območju, za ostale postaje pa sme prevoznice izdajati le podružnica centralne uprave. Prevoznice se izstavljajo tudi za pošiljatve na vozovih in mera imeti vsak voz posebno pre-voznico. Za vsako prevoznico je vplačati pristoj-
strstva v Pragi obljubljeno razveljavljenje sindikata za izvoz hmelja, da se more hm oljska trgovina prosto razvijati. Vreme minulega tedna bi bilo lahko ugodneje za razvoj nasadov. Nekaj
stojbinah, tedaj še le lahko pošlje vino svojemu \ dni j® biI° hladno in deževno, nekaj dni solnčno
kupcu.
Od vseh strani dobivamo pritožbe, da Centralna uprava dela zelo počasi in da naši vinogradniki po tedne in tedne, če so že tudi vplačali zahtevane svote, ne dobijo odgovora. Zahtevamo od vlade, da ostro zabiči uradnikom v
in toplo, noči so bile pa precej hladne. Potrebno bi bilo, da bi nastalo stanovitno toplo vreme, kakoršnjega rastlina v sedanjem razvoju nujno potrebuje. Hmeljska rastlina kaže obilo cvetnih popkov, je zdrava in je lepo zelene barve.
Krompir gnije. Vsled neprestanega deževja
^ , , . . . , , . , ,. : j „ t „ je začel krompir močno gniti. Strokovnjaki pn-Centralm upravi, naj delajo bolj pridno. Lenobo J	, ^ . . s, . ., ,.J , ?
*	poročajo, da se krompir, ki se izkoplje, dobro
posuši na solncu ali vetru. Klet, v katero se
in zanikrnost ven iz vseh jugoslovanskih državnih uradov!
Crospud^r^lie norice.
Pozor na tihotapce Z živino! Naši nekdaj tako sloveči živinski sejmi, ki so v dobi svetovne vojne skoro popolnoma zamrli, se pričenjajo zopet oživljati in na nje se zopet prižene dokaj lepe goveje živine. Toda komaj ko so se odprli
spravi Krompir, naj se dobro potrosi z živim apnom. Stene pa se naj pobelijo z apnenim be-ležem.
Sadja je letos maio. Naši zaupniki iz krajev, kjer je "kaj sadja, naj to naznanijo Gospodarski zvezi v Ljubljani, ki bo poskrbela za dobre kupce.
tapiti v Nemško Avstrijo še pol % do 2% pristojbine od čistega fakturnega zneska.
Tedenske novice®
Italija — ponižana, v zadevi znanih dogodkov na Reki, ko je italijapsko vojaštvo in so-drga napadala in pobijala francoske vojake, je ententa v Parizu sklenila, da mora Italija znižati število svojega vojaštva na Reki na neznatno meio. Italiji se odvzame vojaško poveljstvo na Reki in italjanski narodni svet na Reki se odstrani.
Nemčija plača 1000 milijard vojne odškodnine.
Nemški finančni minister je izvajal v zadnji seji državne zbornice, da znaiva dolg, katerega bo morala Nemčija plačati zaveznikom, 1000 mili-' jard. Dolg bo morala plačati v obrokih v 75 letih.
Neuška Avstrija rekvirira zlato, viada Nemške
^slasa. Ministrstvo za prehrano in obnovo j dežel je v sporazumu z finančnim ministrstvom \ Avstrije je izdala naredbo, s katero se določa, prepustilo odkazovanje melase iz sladkornih to- i da se mora oddati državnim blagajnam ves zlat naši sejmi, so jih že preplavili razni živinski pre- ! Varn generalnemu ravnateljstvu posrednih dav- \ denar, ki se nahaja v zasebni lasti. Oddati se kupci, ki pokupijo živino in jo spravljajo v Nem- j fc0v. Vse prošnje za odkaz melase naj se odslej j mora v 4 tednih.
ško Avstrijo. Zlasti v zadnjem času so tiho- i pošiljajo temu ravnateljstvu. Odpremne izkaznice\ OrOŽniŠtVO V Nemški Avstriji. Pariška mirov-tapci spravili preko Celovca mnogo naše pleme- j bo izdajal kot doslej odsek za prehrano, ki se i na konferenca je med drugim še tudi odločita, ne živine v Nemško Avstrijo. Hvaležno delo bi j bo iz njegovega področja pošiljala melasa. Cena da bo smela v bodoče imeti Nemška Avstrija bilo in bi se tudi bogato izplačalo, ako bi oblast j melase se bo po naredbi ministrstva za trgovino, ! samo 3590 orožnikov in ne več. Na nemški pošiljala na živinske sejme detektive ali orožni- | gt> 3243, zaračunavala s 60 K za 100 kg. Od i del Štajerske bo pripadlo 592 orožnikov. Vsi ke z naročilom, da zahtevajo od vsakega živin- j tega zneska odpade 34 K za sladkorno tovarno, \ nemški listi jadikujejo, ker je nemške Mihelne skega nakupovalca kako izkaznico, n. pr. ako j 28 K pa za invalidski sklad.	• f strah za varnost življenja.
je mesar, se naj izkaže z obrtnim listom, isto- , Sladkor Z3 vkuhavanje oddajajo okrajna g4a- j UstanOliiteU razredna loterije V JuSOSlSVlji. tako oblastveno potrjeni živinski nakupovalec, j varstva in mestne aprovizacije. Mariborski ma- , Vlada je izdala naredbo, s katero se ustanovi v
kmet z izkaznico od domačega župana, da na- i gistrat daje za osebo 1 kg sladkorja v te svrbe.
merava kupiti živino za lastno uporabo itd. Ako
pa zasači oseba, ki je na neopravičeni način ; jej0 sedaj mesarji 1 kg žive teže 7^-8 K, za nakupila živino z očividnim namenom, da jo u- j srednje debele 6—7 K, za suhe 4—5 K, za mla-
Cene za Živino- Za debele težke vole plaču-
mah konec živinski verižni kupčiji in konec uti-hotapljanja naše živine v sovražno inozemstvo!
Dohodnina in vojni davek. Davčna oblast je poslala kmetom sedaj ila tisoče in tisoče plačilnih nalogov, v katerih se jim predpisuje dohodnina in celo vojni davek «a 1. 1917 in 1918. }
(zaklana) 1 Kg tane svinje (zaklane) od 100 kg naprej 10 Kron, od 100 kg nižje 8—10 K za 1 kg.
Cene za kože, skorjo, čreslovino in razna žita, kakor jih je objavil zadnji „Slov. Gospodar", so ostale ta teden nespremenjene.
Po zaslišanju kmetijskih strokovjnakov in u
Obenem pošiljajo tudi tiskovine za dohodnirfo za 5 poštevajoč tahteve konzumentov, se je sklenilo 1. 1919. Opozarjamo naše ljudi, naj te tiskovine i določiti nakupno ceno za seno največ na K 30'— ▼ določenem roku (14 dni) izpolnijo m pošljejo ! postavljeno k trgovcu, za škopno slamo K 19'— davčni oblasti. Če tega ne storijo jim davčna ' in navadno slamo K 17'— meterski stot. Cena oblast po svoje odmeri dohodnino in vojni da- I je torej ostala ista kakor 1. 1918. Ta nakupna vek. § 205 zakona o dohodnini pravi, da je | cena jo za organizirane trgovce s senom obvez-vsak, ki tekom 14 dni po dostavitvi tiskovin ne na in ostane v veljavi do javnega preklica, vloži izpolnjenih tiskovin, t. j., da ne prizna svo- j jih dohodkov. kontu?r?nc;ran. Tak tudi nima pra- hodn
Koks za kovače in ključavničarje odda p»- j
je drsi (1—-2. vagona) Občeslnvensko obrki» '
Jugoslaviji razredna loterija, koje čisti donesek je namenjen v prid narodnemu gospodarstvu. Naredba je že stopila v veljavo.
Transport delavcev v Vojvodino ustavljen.
Drž. posredovalnica za delo v Ljubljani javlja, da je zaenkrat ustavila transport ali prevažanje .. raznovrstnih delavcev, rudarjev, rudokopov itd. 11 \ v Vojvodino.
Tabor na Koroškem. Dne 15. avgusta se vrši v Sinčivasi manifestacijski tabor, kjer bo slovenski Korotan ob navzočnosti bratov iz Štajerske in Kranjske veličastno proglasil svojo neupogljivo voljo po združitvi z Jugoslavijo. Na-I rodni svet za Koroško poživlja zato vse, ki ču-! tijo narodno, da pridejo ta dan v Sinčovas. Vsa , društva naj se pripravljajo, da svečano nastopi-1 jo na taboru, kakoršnega še ni bilo na Koro-) škem, zastave telovadnih in drugih društev naj j ponosno vihrajo in družijo rodne brate. Slovenska pesem naj mogočno doni po naših tleh, ki
so prepojena z žulji in krvjo naših najboljših mož. Vse na nsi takrat prednja vs?obiemr.?oča
niiMiTniir -_______ ■ ■ •
_
_
_
Sjubezen posebno do naših koroških bratov, ki jim je bila dozdaj usoda najbolj nemila, Na svidenje torej dne 15. avgusta v Sinčivasi. Narodni svet za Koroško.
Organizacije naže stranke, siov. Kmečka Zveza je sporazumno s Slov. Ljudsko Stranko ustanovila v Mariboru strankino tajništvo. Člani-somišljeniki Kmečke Zveze in Slov. Ljudske Stranke se lahko v vseh zadevah, posebno kar se tiče strankine organizacije, davčnih in vojaških vprašanj, obračajo na strankino pisarno. Tajništvo posluje samo za naše člane ozir. pri-pristaše in sicer brezplačno. Okrajne odbore SKZ prosimo, da pošljejo tajništvu takoj seznam odbornikov okrajnega odbora in župnijskih organizacij, da bo imela tako pisarna natančni seznam naših zaupnikov iz vseh okrajev in župnij. Tajništvo bo oskrbelo za voditelje okrajnih in kra-jevnh organizacij potrebna navodila in listine za zapisovanje udov. Ob enem prosimo, naj naši zaupniki sami pridno prirejajo organizatorične shode, da bo tako naša politična organizacija razpredena po vseh okrajih, župnijah in občinah. Na resno delo!
Slovenska žene in mladenke! Liberalci, ki pa
se sedaj kinčajo s pavovim perjem in pravijo, da so „jugoslovanski „demokrati", vam ne privoščijo volilne pravice. Sedaj lazijo tudi po deželi okoli in se kar cedijo samega prijateljstva napram nam. Vzemite burklje in jih naženite od hiše. Vaša stranka je Slovenska Kmečka Zveza, ki se po svojih poslancih poteguje za ljudske pravice in zahteva, da se da ljudstvu, tudi ženskam in kmečkim delavcem, volilna pravica. -*-Varujte se tudi „Samostojne kmetijske stranke", .za katero stojijo liberalni kolovodje. Agitatorji te stranke hočejo zapeljati naše kmečko ljudstvo na kriva pota. Pozor!
Varujte se krivih prerokov! Liberalci, ki se
sedaj imenujejo „Jugoslovanska demokratska stranka", so se sedaj vrgli z vso silo med kme-tsko ljudstvo in ga hočejo zvabiti v svoj tabor. Prirejajo shode, ustanavljajo krajevne organizacije in se hvalijo, kakor hvali žid svojo slabo robo. Liberalcem pomaga stranka nezadovoljne-žev, ki so polni skoz in skoz liberalnega duha, t. j. „Samostojna kmetijska stranka". Tretja stranka je socialdemokratska ali stranka rdeč-karjev. Vse tri so protikrščanske in hočejo v naše kraje zanesti brezverski duh. Njih narodnost pa tudi ni vredna piškavega oreha. Slovensko ljudstvo naženi krive preroke! Stranka slovenskega ljudstva je „Slov. Kmečka Zveza".
Socilalisii kot invalidi. Namen shoda „Zveza invalidov", ki se je vršil dne 20. jul. v gostilni g. Štefana Kunst na Gomilskem ali v hiši, ki nosi vabljivi napis „gostilna pri Jugoslovanu", so sklicatelji JSDS sami razkrinkali, da se njim namreč prav nič ne gre za odpomoč bednim in dela nezmožnim invalidom, marveč le za njihove volilne glasove. Resnica je potrjena, da so sklicatelji JSDS invalide !e zlorabili ter je pod krinko usmiljenja do bližnjega zvabili na svoj socialistični shod, na katerem so brezobzirno udrihali po stanovih, ki so ravno za invalide najlepše denarne prispevke darovali. Socijalisti so tukaj javno dokazali, invalidi bi njim naj bili le slepo, gluho in kruljevo orodje za okrepitev svoje stranke. Invalidi, v drugič se ne morete več odzvati sirenskim vabilom vam znanih zahrbtnih socialističnih agitatorjev, ki so na tem shodu vašo narodno zavest javno žalili. Splošno se pa vse čudi „Jugoslovanu" Kunstu, da se mož, ki bi moral vendar zreleje življ. skušnje imeti, zlasti kot kmet, že v drugič agitatorjem klanja, koje je politični preobrat iz raznih vsenemških in nemškutarskih taborov v JSDS zanesel, in ki so-cijalistični struji hlapčujejo odkar nemštvu javno več ne morejo. Štefan, večja „kunšt" nego njegovo ime je pojmovanje njegovega čudnega obnašanja v Jugoslaviji, ker v svojo hišo ljudi sprejema, ki požrtvovalna delavne slovenske sloje le izzivajo, ki zoper jugoslovansko državo le javno hujskajo, ki si potom novih organizacij svoj lastni dobrobit iščejo, odkar se njim je staro korito razsulo. Narodna zavest in slovenski značaj zahtevata, da se krajem in krogom, ki Jugoslavijo napadajo in ki se bratijo z narodu sovražnimi elementi, dosledno ognemo oziroma da pričnemo z neizprosnim odporom. (JSDS je okrajšana označba Jugoslovanske socijaldemo-kraške stranke).
Razpušceni občinski zastopi. Občinski odbor v Bocu je razpuščen, za gerenta je imenovan Mihael Veber. Občinski odbor v Janževem vrhu, gerent Luka lržečnik, prisedniki pa J. Pušnik, Rud If Sgerm, Jožef Kac, Anton Pečko, Franc Ričnik in Ivan Lampreht. Občinski odbor v Mar-
beku, gerent Etmar Golob, prisedniki dr. Julij Kuder, Miroslav Lešnik, Franc Meze, Josip Lan-geršek, Ludovik Jutraš, Vinko Drofenik in Jakob Breznik. Občinski odbor v Recenjaku, gerent Fr. Pajtler. Za gerenta v Šoštanju je imenovan Matija Zalar namesto odstopivšega dr. Fr. Mayerja, prisedniki Ivan Senica, Franc Schwarz, .Jakob Arzenšek, kaplan Viktor Lunder, župnik Josip Atteneder, Ivan Lukman, okrajni sodnik Janko Sernec, Ivan Šmigovc, župnik Josip Valenčak, Jakob Volk in Franc Vrečko. Za prisednika v mestni sosvet siovenjebistriški je imenovan odvetnik dr. Pušnik.
Prvi slovanski časopis iz Amerika. Danes je
po večletnem odmoru prejelo naše uredništvo prvi slovenski časopis iz Amerike in sicer „Glasilo K. S. K. Jedaote", ki izhaja v Čikagu in je bil tiskan 9. julija t. 1. ■
Gospodične in invalidi. Po mnogih uradih se ,še nahajajo razne gospodične v službah, katere bi lahko opravljali invalidi. Ker morajo invalidi, ki so brez sredstev, dobivati vzdrževalnino od občin, katero jim bo morala potem vlada povrniti, so s tem davkoplačevalci oškodovani in tako postopanje spominja na gospodarstvo v rajni Avstriji.
Šola za sispe invalide. V Zemunu je otvor-jena šola za oslepele invalide, v kateri se uče ti veliki reveži raznovrstnih strok za novi poklic. To je prvi zavod te vrste v Jugoslaviji. Prijave za obisk te šole je nasloviti na ministra za so-cijalno politiko, ali pa na ravnateljstvo šole.
Od Groins vale more biti oproščen od vpoklicanih letnikov le tisti, ki je ob prevratu novembra 1918 in dalje služil v jugoslovanski armadi. Vse druge prošnje so brezpredmetne.
Trčenja vlakov ne bo več. Koliko nesreč se je zgodilo dosedaj na železnicah, ker so vlaki trčili eden v drozega, kar je tirjalo tolikanj živ-ljenskih žrtev. Slovencu g. Masletu se je posrečilo rapraviti iznajdbo, ki bode vsikdar zabra-njevala z žvižgom in zavoro stroja ter vagonov trčenja, če bi tudi strojevodja prezrl železniško svarilo na „Stoj", ki je postavljeno pred vsako postajo. Železniško ministrstvo je preizkusilo uspelo iznajdbo in jo bo upeljalo. Bistroumni izumitelj, g. Masle je otel tisočerim žrtvam življenje za bodočnost.
Bopfsi.
Sv. Peter niže Maribora. Shod siov. Kmečke
Zveze v nedeljo, dne 17. avgusta po rani sveti maši. Domačini in sosedje, agitirajte za številno udeležbo!
Jarenina. Mermolja, agitator takozvane „Samostojne Kmetijske Stranke", bi rad izpodkopal tla Slovenski Kmečki Zvezi. Ustanavlja po naših krajih podružnice „Samostojne Kmetijske Stranke", ki pa ni nič drugega, nego liberalni izrodek. Saj je liberalni vodja advokat dr. Kukovec, ki agitira za svobodomiselstvo med Slovenci, izjavil dne 27. julija, da jo liberalci vzamejo pod svojo zaščito. Slovenski kmetje, mali posestniki, viničarji in vsi, ki živimo na deželi, smo bili že pred vojno in ostanemo tudi odslej zvesti pristaši Slovenske Kmečke Zveze. Šli smo v nedeljo sicer iz radovednosti poslušat v šolo Mermo-Ijo, a kljub temu ostanemo zvesti svoji katoliš-ko-slovenski politični organizaciji. V Jarenini bomo opravili tudi brez liberalnih evangelistov kot je Mermolja, če tudi sedaj pravijo, da so za vero. Slovenska Kmečka Zveza je že desetletja ščitila nas kmete, ko je še Mermolja na Goriškem delal zgago. Samo škoda, da ni bilo nikogar, ki bi Mermolju izpodbijal njegove krive nauke. Želimo, da nam naša Slovenska Kmečka Zveza priredi kmalu političen shod. Omenim še, da je list, za katerega agitira Mermolja, drugi „Štajerc."
Devica Marija v Puščavi. Dne 17.- avgusta t. j. prvo nedeljo po Marijinem Vnebovzetju, se bo vršilo romanje k Devici Mariji v Puščavi. Romarji so naprošeni, da si kupijo sveče za rimsko procesijo pri trgovcu Krepeku, tik romarske cerkve. Marijini čestilci pridite!
Šmartin pri Vurbergu. Na velikem ljudskem shodu, ki ga je priredila Slovenska Kmečka Zveza dne 3. avgusta na prostem pred cerkvijo, je govoril urednik Fr. Žebot. Predsedoval je gornje-dupleški župan Thaler. Domači pevci so zapeli vrsto narodnih pesni. Ustanovil se je krajevni odbor Kmečke Zvrze. Živeli zavedni Šmartin-čani!
Fram. Umrla je dne 29. julija po daljši in mučni bolezni gospa Neža Lešnik. Neusmiljena smrt ji jo pobrala v teku «nega leta dva sina in
edno hčerko. Blaga pokoj niča nam ostane v večnem vspominu. N. v. m. p.
Št. Lovrenc na Pahorju, shod siov. Kmečke
Zveze dne 3. avgusta se je lepo obnesel. Udeležili so se ga najuglednejši kmetje naše župnije. Govorila sta poslanca Pišek in dr. Jos. Leskovar. Sprejele so se te-le resolucije. 1. Skliče naj se čimprej pokrajinski zbor v Ljubljani. 2. Dovoli naj se prost promet in prevoz po železnicah in po Dravi v celi Jugoslaviji. 3. Carina naj se prenaredi in pravično uredi. 4. Zakon o vodnih silah se naj popravi. 5. Ljuiem, ki si ne morejo več služiti živeža, se naj da živež zastonj ali po znižani ceni na podlagi izkaznic od občine. — Izvolil se je krajevni odbor SKZ za Št. Lovrenc in Pušavo, ki bo podrobno razpredel po vseh občinah obeh župnij našo organizacijo.
Ptujska gora. Pri nas nameravajo ustanoviti konzumno društvo. Povedali bi samo toliko, da naj tisti, ki nameravajo kaj tacega storiti, dobro pasijo.
Hajdin. Od 10. do 17. t. m. bo tukaj sveti misijon. Vodili ga bodo čč. oo, lazaristi od sv. Jožefa nad Celjem.	f; 'i
Uurberg. Na shodu Kmečke Zveze dne 3. avgusta so govorili: poslanca Vesenjak in Bren-čič, ter urednik Žebot. Predsedoval je posestnik Rašl. Ljudstva je bilo toliko, da se je shod moral vršiti pod milim nebom. Krajevni odbor SKZ se bo sestavil dne 10. t. m.
Sv. !!id pri Ptuju. Večina gostilničarjev že ima slovenske napise, le nemčurja Šošterič in Pernat jih še nimata. Ta dva živita še vedno v nadi, da jima posveti neki dan nemčursko solnce. Ker se ta dva gostilničarja protivita izpolniti svoje dolžnosti, priporočam okrajnemu glavarstvu, naj jim odtegne koncesijo, saj itak zadostujejo tri gostilne.
Ptuj. Znana Hutarjeva šnopsarna stoji tiha in zaprta. Mir je tam sedaj, kjer se je nekdaj iztočilo tisoče litrov najstrašnejšega strupa za naše ljudstva, kamor je šlo za zlodjevo pijačo tisoče težko pridelanih kron. Upamo, da nikdar več ta šnopsarna ne bo izlivala strupa med naš narod. Toda za neko korist bi pa vendarle po mnenju prebivalstva se lahko porabili prostori in stroji šnopsarne. Ali se ne bi dalo v nji proizvajati špirita za kurjavo. Strašno primanjkuje te za malo gospodarstvo tako potrebne reči! Naj se vendar vodilni krogi v Ptuju zganejo in deželno vlado opozorijo na Hutarjevo žganjarno! Če je le mogoče, naj se v nji začne proizvajati špirit in država bo imela korist in dobiček ravno rako kakor ljudstvo!
Sv. Trije Kralji v Slov. gor. Veliko Gospoj-
nico bomo kot nekdaj slo vesno obhajali. Na biljo 14. avgusta bo ob 4. pop. pozdrav romarjev, ob 6. pridiga in slovesne večernice, v mraku rimska procesija. Na praznik je dvojno opravilo in večernice. Spovednikov bo dovolj. Romarji iz Slov. goric in iz Medžimurja, na veselo svidenje!
Sv. Trije Kralji v Slov. gor. Naš miadeniški
shod prihodnjo nedeljo 10. avgusta bo zbral vse zavedne mladeniče Slov. goric. Ob 10. bo pridiga za mladeniče in sv. maša. Takoj po službi božji ob 12. uri se vrši pri romarski cerkvi zborovanje mladeničev z govori in petjem. Ob 3. pridiga za miadeniče in slovesne večernice. Mladeniči, agitirajte za največjo udeležbo.
Sv. Ana na Krembergu. Slovesnost zlate sv. maše našega preč. g. kanonika dr. A. Suhača, se je ganljivo in lepo izvršila. Vse občine župnije so g. zlatomašnika izvolile za svojega častnega občana. V predvečer je napravil pevski zbor jubilantu podoknico. Drugi dan, 23. julija so prihiteli dekanijski duhovuiki in nekateri rojaki in mu poklonili lep velum. Slavnostno pridigo je govoril lenarški župnik Janžekovič. Jubilantu kličemo: Še na mnoga leta!
Negova. Naš rojak, duh. v pok. č. g. Karol Vitmajer bo v nedeljo dne 17. avgusta obhajal svojo zlato sv. mašo.
Crešfijevec- Na gostiji gospoda Henrika Mul-ler. in gsdč. Neže NovaSan se je nabralo 160 K za dijaško kuhinjo v Mariboru.
OplotniCa. Liberalna stranka (JDS) lovi na vse pretege neuke ljudi v svoj tabor. Posebno dobrodošli so liberalcem stari nemškutarji. Kar je v Oplotnici bilo nekdaj nemškutarsko, vse je tedaj že skoraj v liberalni organizaciji, Oplotni-čani in Jjftdramčanii Varujte se liberalno-nemškutarskih agentov. Ce tudi se imenujejo demo-kratarji, vendar jih že poznamo, kdo so. Branijo se razširjenju volilne pravice, narodnost imajo samo na jeziku, zavzemajo se za svobodomiselstvo in komaj čakajo, da bi ovrgli sv. zakon i* vpeljal razporoko, Noben pravi slovenski

Oplotničan naj ne gre v ta tabor. Vaša politična organizacija je Slov. Kmečka Zveza, ki bo kmalu tudi pri nas napravila zborovanje. Tudi liberalni izrodek „Samostojna kmetijska stranka" nekaj rovari v našib krajih. Katoliško slovensko ljudstvo, pozor! Tvoja politična organizacija je Kmečka Zveza.
¥> Konjice. V nedeljo, 10. avgusta, po večer-nicah se vrši velik politični in delavski shod za konjiški okraj v telpvadnici deške šole. Pridejo govorniki iz Maribora. Agitirajte za obilno udeležbo. Nobenega naših somišljenikov in somiš-Ijenic naj ne manjka, posebno delavci, pridite vsi. V nedeljo na shod v Konjice!
Družmirje- Na lepem prostoru pred Gregor-iičevo hišo, bogato okrašenem z zelenjem in 6 mlaji, je bil dne 13. p. m. ustanovni shcd Slov. Kmečke in Strokovne Zveze, ki se ga je ugele-žila tisočglava množica. V temeljitem in prepričevalnem govoru je g. dr. Ogrizek pojasnil, da je največ vredno krščansko prepričanje, ki ni nasilno in krivično do nikogar in ki hoče dobro vsemu ljudstvu. Uspeh shoda je ustanovitev obeh zvez. Zborovalci so se edino temu čudili, zakaj sta z govori nastopila dr. Majer iz Šoštanja in Kurnik iz premogovnika v Velenju, ki nista imela ničemur ugovarjati, a se tudi nista pridružila izvajanjem govornikov.?
Celje. Okrajni zastop celjski dela že več kot tri leta na Bregu pri Celju velika betonska dela, ki stanejo ogromne svote in morajo plačevati tudi občine, ki ne bodo imele od tega nikdar nobene koristi. Med tem pa zaostajajo druga bolj potrebna in splošno koristna dela. Med prebivalci občin, ki so od Celja bolj oddaljene, vlada vsled tega velika nevolja.	■
Rečica pri Laškem. Tukaj je umrl posestnik Alojz Šipek, veren invzgleden gospodar, pa tudi mož, ki se je zanimal za SloveLsko Kmečko zvezo z željo, da se čim bolj razširi in utrdi. Pogreb je bil 30. julija. Bog daj njegovi blagi duši večni mir in pokoj!
LaŠkO. V najboljših letih je morala umreti gospa Antonija Pirnat v Laškem trgu, dobra Slovenka in mati treh otrok. Žalujoči narodni hiši naše sožalje!
LaŠkO. V nedeljo, dne 10. avgusta, po rani službi božji, se vrši po občnem zboru posojilnice shod zaupnikov kmečkih zvez celega okraja. Poročal bo g. nadrevizor V. Pušenjak. Vsaka župnija pošlji nekaj mož, da se sestavi tudi okrajni odbor SKZ, Organizacija kmetovalcev je posebno pri nas krvavo potrebna.
BizeijskO- Preteklo nedeljo se je poročil Av-žerjev Jože z mladenko Amalijo Balon iz Bele-gorce. Pri tej priliki so nabrali svatje 60 K za uboge občane.
PO iZVestjU kr. vojaške realke v Mariboru je obiskovalo zavod pretečeno šolsko leto 193 učencev. K neobveznemu zrelostnemu izpitu se je priglasilo izmed 30 gojencev VII. razreda 18 gojensev odhodnikov in sicer 11 Srbohrvatov in 7 Slovencev.
Trgovski in obrtni shod, kakor smo že pretekli teden poročali, bode velike važnosti za vsakega posameznega trgovca in obrtnika. To bode prvi in največji strokovni shod cele Jugoslavije, zato se ga naj vsak posan ezni trgovec ali o-brtnik tudi zanesljivo udeleži. Shod se vrši v nedeljo dne 10. avgusta, točno ob 15, uri v veliki Gotzcvi dvorani v ¿Maribora.
Prireditve.
U nedeljo, dne 10. avgusta:
Bralno društvo »Skala« pri Sv. Petru niže Ma ribora priredi ob treh popoldne veliko ljudsko veselico z zanimivim sporedom: godba, petje, govor, šaljiva pošta itd. — Pri Sv. Marjeti niže Ptuja vprizori tamkajšnje učiteljstvo in dijaštvo popoldne v šoli gledališko igro »Trije tički.« Po končani predstavi se pa vrši prosta zabava s tamburanjem, petjem in šaljivo pošto v gostilni gospe'^Marije Horvatove. — Popoldne po večeinicah se vrši velik politični in delavski shod za cel konjiški okraj v telovadnici deške šole v Konji c a h. Pridejo govorniki iz Maribora. Agitirajte za obilno udeležbo. Nobenega naših somišljenikov naj ne manjka. Posebno delavci pridite vsi! — Na mladeniiki shod pri Sv. Treh Kraljih v Slov. gor. pričakujemo veliko število naših vrlih fantov iz Slovenskih goric. Mladeniško zborovanje se vrši takoj po službi božji pred romarsko cerkvijo ob 12. uri. — Zveza kmet. podružnic v političnem okraju ljiatomerskem priredi ob 9. uri dop. v gostilni J. Kosi pri S v. K r i ž u že napovedani shod delegatov, odbornikov in poverjenikov pripadnih kmetijskih podružnic. O tej priliki se izvoli načelstvo odbora, ev. tudi Zvezina gospodarska zadruga. K udeležbi vabi načelstvo. — Kmetijska podružnica Sv. Jurij na Pesn:c: priredi v gostilni
n.esarja Bračka ob treh popoldne podučen shod Go voril bo nadživinozdravnik g. Pirnat iz Maribora o ži vinoreji, kar bo zanimivo za vse živinorejce, člane in nečlane podružnice. Pridite torej iz vseh okoliških župnij! — V S t u d e n i c a h pri Poljčanah se vrši ob treh popoldne Vodnikova slavnost s petjem, godbo in vprizoritvijo »Županove Micike.« — Ženska podružnica Družbe sv Cirila in Metoda v Sv. Juriju ob južni žel. priredi ob 15ih Gregorčičevo slavnost na Goriškem travniku pri Osetu. Ob slabem vremenu se vrši slavnost v šolski telovadnici. — Kmetijsko bralno društvo v Domovi priredi v nedeljo dae 17. avgusta 1919 ob 15 (3.) uri v šolskih prostorih narodno igro »Županova Micika«, Med odmori igra tamburaški zbor. Po igri predavanje abaturijenta Žgeča. Po končanem sporedu prosta zabava pri Zagoršku s šaljivo pošto in licitacijami! — Dijaki kat. nar. organizacije v Mariboru priredijo v Križevcih pri Ljutomeru, dne 17. avgusta igro: »Moč uniforme«. Vse domačine in sosede vabimo k obilni udeležbi. Natančnejši spored v prihodnji številki.
INSERATI.
M. dr. Vilko Marin
zdravnik za telesne poškodbe, spolne in ženske bolezni ordinira vsak dan od 11—12. in 14.— 16. (2—4) ure v Mariboru v Elizabetini ulici št. 15 Telefon 205. 1380-m
Dva rlaloarja 8 4 delavnimi močmi, katera sia vešča vseh vino-gradllih del, kakor tudi vzgoje ali cepljenja amerikanskih trt, ter imata svojo živino, se sprejmeta pod ugodnimi pogoji v službo. Predstavita, naj se od 81. julija do 3. ^vgusta pri oskrbniku VTJDLER v Špilju. _201
JAJCA, sveža kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe ekspor-tna trgovina Ed. Supanc, v Pri-Btovi._213
Pri oskrbništvu rudniškega in fužinarskega obrata v Mežici na Koroškem se sprejme spreten
gozdar.
Prošnje s prepisi spričeval dosedanjih služb in o strokovni šoli ter zmožnosti se naj naslovijo na Drž. nadzorstvo in upravništvo v Mežici kr. SHS	214
SUKANEC
(cvirn)
1 klopčič = 366 m črn št. 24, 30, 36 bel št. 10,16, 24, 30, 36 1 klopčič ... K 6 — 1 ducat .... K 69 —
Kom. skladišča
ALOJZIJ GIIOSEI,
Maribor Glavni trg št. 6
Hiša na proda] z vrtom blizu mesta, 4 stanovanja. — Hiša z vrtom, blizu mesta, 8 stanovanj. Vpraša se Studenci pri Mariboru, Joseflnenthal št. 1.	220
Mesto oer Imenika In organists
pri cerkvi Sv. Magdalene v Mariboru se odda Vpraša se pri župnijskem predstojništvu. 219
Vdov« 30 let stara z enim 7 letnim otrokom želi službo za oskrbnico v pošteno hišo. Dopisi na poštno ležeče 28, v Ormožu. 218
¡¡ajbofšTio % ocetno esenco in staro izkušeno, najboljšo esenco za napravo mošta
priporoča medicinalna drogerija Mag- I*har.
Maks Wolfram,
Maribor, Gosposka ulica, vogal Grafske nllca. 215
Zavarovanje zoper ogenj!
Kdor je prenizko zavarovan, ali kdor hoče od kake taje zavarovalnice radi varnosti odstopiti in pristopiti k edini slovenski zava-l rovalnici t j. ,Ljubljanska Vza-v: jemna Zavarovalnica", naj se pismeno ali osobno oglasi pri zastop-* ništva Vzajemne zavarovalnice, S Loška cesta št. 10, Maribor. 199
I ---.---------:---
Suhe gobe,
kakor tudi laneno seme, kupujem IVO GBATHER, trgovina z deželnimi pridelki, Bv. Jurij ob Taboru.	221
Mline za vejati!
(čistilni stroji) se dobijo pri g. J. PUČKO, izdelovatelj čistilnih strojev, Budina, Ptuj.	222
Slikarskega pomočnika in učenca kakor tudi delavce sprejme tako; proti dobremu plačilu. Franc Kolar, slikarski mojster, Meljska cesta 12.	19S
Vsakovrstna opeka po najnižjih cenah je na razpolago v opekarni Razvanje, pošta Hoče. 186
Rdeče maline za eksport kupuje „Balkan" trgovska, špedicijska in komisijska del. dr. Ljubljana, Dunajska cesta 33, Prosi se natan-ne pismene ponudbe.	185
Spretaega vinlčarja sprejmem, ki ima poleg sebe 2—3 delavne moči Dobi 2 kravi, 2 njivi, dobra plača. Liza Mtthleisen, Metava 61, občina Št. Peter pri Mariboru. 178
Pozor p. n. posestniki!
Ivan Ha]ny, zaloga polje lelskih strojev v Mariboru, Tegetthoffova eesta 45, nasproti glavnemu kolodvoru priporoča za predstoječo mlatev žitne čistilne mline, mla-tilnice, vitelne, žitne odbiralnike ali trijerje, stiskalnice ali preše, pocinkane brzoparilnike itd. Postrežba solidna in točna. Cene zmerne.	» 218
Seno.
Kupim vsako množino sena za SHS voj. oskrbovališče Maribor ter plačam isto takoj po kakovosti od 22—25 K za 100 kg. Edm. Konjedic, veleposestnik in trgovec, Maribor, Koroška cesta št. 80.	1400—130
Vila, lepa na prodaj, solnčna lega, ob glavni cesti Kozje, šest svetlih sob, dve kuhinji, drvarnica, klet, vrt za zelenjavo in nekoliko sadnega drevja. Vpraša se Juri-čan, Lastnič p, Podčetrtek. 230
Pridnega, delazmožnega vinlčarja
s 4 delat s rimi močmi se sprejme v jesen proti ugodnimi pogoji na posestvo v izmeri 28 oralov. Naslov pove Emilija Kartin, Zgor. Polskava.	251
Za i seženj drv se da tri lepe rdeče prvovrstne odeje za dve postelji in eno mizo. Več pove M. Hrovatič, Studenci pri Maribor«, Okrajna cesta 47.	248
Ha prodaj en koleselj, en mali voz za eno kravo, ena 3-letna kobila v Dogošah št. 45. 249
Gospodinjo in deklo išče Jau-šovec Peter, Zgor. Rakič, Cmu-rek.	247
Lepa 3-letna žrebica, črne barve, katera že vozi, je na prodaj. Kje pove uredništvo lista.	244
Žične vrvi malo porabljene, 150 m 8 mm in 100 m 14 mm debele ima za oddati Simon Ver-tnik, Staritrg pri Slovenjgra^,
Župnijska cerkev v Framu iiše org-anista,
ki bi obenem opravljal službo cer-kvenika in če mogoče tudi poso-jilniškega i tajnika. Natančnejša pojasnila daje župnijski urad ▼ Framu pri Mariboru.	254
Električen dlnamo za 12 luči s parnim strojem se za 1000 kron proda. Studenci pri Mariboru, Smidova ulica 5.	265
Hiša z vrtom pripravna za gostilno se proda v Rošpahn. \ raša se v soboto, Krčevina 120, >-ata št 6, prvo nadstr., Maribor. 253
Sprejme se takoj opekarni mojBter s 6 delavskimi močmi za izdelovanje zidarske opeke. Pcnndbe na Ivana Špes, parni mlin in žaga, Maribor.	252
Lepa dvoprežna kočija se po ceni proda. Tudi se zamenja za lahek koleselj. Vpraša se v gostilni pri Pošti, Gorn. Polskava. 245
Organlst, izvežban, želi organi-stovsko in cerkovniške službe. Ponudbe na upravništvo. 241
■lin ali šaga, mali ali sredni, se išče v najem ali kup. Pavel iin-čer, Ptaj, za postajo št. 24. 238
Kostanjev in hrastov les kupi vsako množino Alojz Hajdinjak, Krčevina 162	237
Balo posestvo na prodaj. Sposobno za gostilno. Pri Sv. Križu, Iljašovci št. 24, blizu Ljutomera. Ogleda se l&hko od pondeljka do sobote.	239
Enkova la hrastova drv», vsako množino, 2a takojšno ali poznejšo odpošiljatev se kapi. Ponudbe sprejme Malenšek M. v Vfariboru. Posredovalci dobe provizijo. 229
Vila i 1 in pol oralom zemlje se proda. Selnica ob Dravi. 246
Halo posestvo v izmeri 2 in pol orala njiv in sadjnosuika, ob veliki cesti pri Sv. Emi pri Pristavi, hiša z opeko krita z gospodarskim poslopjem, deset minut od farne cerkve oddaljeno, je na prodaj za ceno 10.000 K. Vpraša se pri Alojzu Koren, Sv. Trojica pri Slatini.	233
Gospodična išče službe kot opora za gospodinjo, zna dobro šivati, ima kot taka večletno spričevalo, gre tudi k večjim otrokom od 6 let naprej, ali v trgovino s pekarno ali tobakom. Naslov pove Terezija Zorko, Zamanjci pri Mo-škanjcih.	234
ličen 1 dobrega in slikarskega in barvarskega pomočnika, kakor tudi enega učenca. Lojze Koh-nanič, slikar in barvar, Sv. Trojica v Slov. gor.	228
Izjava.
Podpisani preklicuje vse sum-ničenje nasproti gosp. Elizabeti Skočir, velepos. soprogi v Ribniei na Poh., ter prosi, da mu oprosti. Proti razširjevalcu oaake govorice postopam sodnijsko. 240 L. Jamnik, Ribnica juaJPofa^
Želim fcspiU srednje veliko posestvo z tnalo trgovino, kjer lah-J ko kaka 03eba ostane do smrti. Cena okrog 20.000—25.000 K. — Želi se priti na pomoč k šivilji. Prosi se natanke dopise. A. B. poštno ležeče Loče, Staj.
250
P. n. občinstva uljudno naznanjam, da sem otvoril
1. jugoslov. posredovalnico za nakap ia prodajo posestev ia hiš
v Sloveniji s sedežem v Celju, Benjamin Ipavčeva cesta štev. 12.
Komeri6ky Miioš. 225
uol&o
ovčjo, kupi vsako množino po najvišji ceni veletrgovina
¡LSTE1ECKI, CELJE
242
Hranilnica in posojilnica v Vuzenici,
r. z. z n. 1. vabi na
redni občni zbor
za upravno leto 1913,
ki se vrši v nedeljo dne 17. avgnsta 1919 ob 1. ari popoldne v Vnzenici št 34.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3 Odobrenje rač. zaključka za 1. 1918 ter razdelitev Čistega dobička.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Volitev načelnika.
6.	Slučajnosti.
Ako ta dan občni zbor ne bo sklepčen, vrši se teden pozneje, t j. dne 24. avgusta 1919 na ijtem mestu ob isti uri nov občni zbor, ki bo veljavno sklepal pri vsakem številu navzočih udov.
231	Načelstvo.
Rezan in okr#gel les, traiaioTe, drva« oglje
kupuje vsako množino
99
lesna trgovska in industrijska družba z o. z.,
Maribor.	202
Zahvala
za vse mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti preblage žene in matere gospe
Neže Lešnik roj. Koren
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo, prav posebno pa čast., g. župniku, pevovodju in pevkam ter mnogobrojnim u deležnikom pogreba in darovalcem vencev in cvetja. •Bog povrni vsem !
232	Žalajoči ostali.
Zahvala.
Povodom Nepričakovane smrti našega iskreno ljubljenega sina
Franca Rašl
izrekamo tem potom svojo najprisrčnejšo zalivi1 . tako ob lne dokaze globokega sočutja in za številno udeležbo pri pogrebu. Zlasti se zahvaljujemo domači č. duhovščini, pevskemu zboru, fantom in dekletam za krasne vence in cvetljice ter vsem prijateljem, znancem in sosedom, ki so rajnega v tako obilnem številu spremili k večnem počitku. Vsem Bog plati, rajnega pa priporočamo v molitev in blag spomin.
Sv. Urban pri Ptuju, dne 13. julija 1919. 266	Žalujoči ostali.
_
MuJaiefc bt	Ka Katk tift&miff irngtwh
Wignanml u«6«ahc Rra&i g-abci»
n
!3C3»fc ttoiKarna »9a DizMa z Maribor**,.
_