Št. 18. Maribor, dne 2, maja 1912, Tečaj XL VT. Ust ljudstvu v pouk in zabavo. EmK*Is vsak «etrtek ln velja s poStnino vred In v Maribora ■ pošiljanjem na dem za celo leto t K, pol leta 2 K in za Četrt leta I K, Harofalna za Nemčijo 5 K, za drage IrvenaTstrUsfc Sdlak 6 K. Kdor hodi sam poni, plaia na leto samo S K, Naročnina se požilja na: Upravništ™ Slovenskega Gospodarja- t Maribora, - List se dopožilja do odpovedlf - Udje „Ka¡2 likovnega drafitva« dobivajo list brez posebne naročnine, « Posamezni listi staneio 10 vin, Uredništvo: KoroSka cesta itor, 5, ~ Eokopisi se ne vračajo, — DpravnlStvo: KoroUv cesta Stev. 5, vsprejema naročnino, lnserate ln reklamacije, 3» !mwwte se plačuje od enostopne pettfcmrfe sa enkral iS sla» m dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primaren popust, InseraH se sprejemat da srede «iniraj, ~ 5» zaprte reklamacije so poStnine proste, Današnja številka obsega 12 strani, Cenjenim naročnikom! i. Kdor si »Slov. Gospodarja« po dopisnici naroči, a ne pošlje nič naročnine, dobi od Zdaj 13* naprej samo dve številki »Slov. Gospodarja«; potem se mu pošiljanje lista brezpogojno ustavi. Naj se torej z naročilom ob eneni pošlje tudi denar. 2. Tisti naročniki, ki še lista niso plačali do konca leta 1911, bodo dobili pri prihodnji številki na ovitek kri^ in^ker, kdor je še-dolžan za Oetrt do poi-leta 1£21, j® imel na ovitku en velik križ; kdor je še dolžan W tri četrt leta, bo imel dva križa in kdor je dolžan za celo leto, bo imel ffj križe. Križe bomo naredili na ovitek samo dvakiat, potem Pa se list brezpogojno vsak« ustavi. 3. Kdor nam dolguj^morebiti eno le! -naročnino, tistemu se list^H&oj ustavi. 4. Ako bi se komunist po, krivici ustavil, naj ga reklamira takoj; reklamacije so poštnine proste. Pri reklamaciji nam naj naznanijo, kdaj in pri kateri pošti so plačali naročnino. Mi imamo več položnic, po katerih smo dobili denar, pa im^na ni na položnicah, zato ne vemo, kdo nam je denar poslal. Upravništvo ,,Slov. Gospodarja". Krščansko socialna zmaga na Dunaju. Ob lanskih volitvah v državni zbor so krščanski socialci na Dunaju nasproti socialnim demokra/-tom in liberalcem komaj in komaj rešili tri mandate. Pretekli teden so se vršile na Dunaju občinske volitve iz četrtega volilnega razreda, kjer volijo isti volil-ci kakor za državni zbor, Protiverske stranke so se združile, da bi popolnoma premagale krščanske soci-alce, toda naskok se jim ni sdmo ponesrečil, ampak pripetilo se je, da so bili celo pošteno tepeni. Krščanski socialci si niso priborili samo treh' mandatov, ampak so vzeli še vrhu tega v osmih okrajih združenim nasprotnikom postojanke, ki so bile od zadnjih držav-nozborskib volitev sem v nasprotniških rokah. Od 21 mandatov, ki so bili zadnji teden v volilni borbi, so jih dobili krščanski socialci 11, socialni demokrat-je 9 in liberalci 1. Boj za te mandate je bil velikanski. Skozi več mesecev je bilo dan za dnevom na Dunaju vse polno liberalnih in socialističnih zborovanj. Na zborovanjih se je krščansko-socialno stranko zmerjalo, obrekovalo in z lažmi napadalo, k.akor še pri nobeni volitvi dose-daj'. Vse, kar je protiverskega: iramasoni, židje, socialisti, liberalci, vse je bilo pokoncu in vse je skupno marširalo proti krščanskim socialcem. Vse židovsko Časopisje je pomagalo v boju protijMMfeiski stranki, Volilni krik in vik v židovsko-lih^^^^ocialistiČ-nih vrstah je bil tako velik, d'a je ŠT^a ja^ost že po večini verjela zmagi protiverske mislCT^obodomiselci so že sanjali o novih časih, ko se bo začel po francoskem in portugalskem načinu brezobziren boj proti katoliški cerkvi. Toda tudi krščansko tokrat niso mirovali, Pu je malenkostne kr^jevne| nosti pripravljali, da oc to so hoteli ohraniti, k stanja pri zadnjih dr krščansko-socialni govorniki s> do zborovališča, navduševali isleČi volilci na Dunaju po večinifl|^ajev svo-^fe ter se | slogi in edi-sovražni napjla. Vsaj tal^rosestnega olitvah. Tudi hiteli ^d zborovališča e prista£e^NÉk .bijali nasprotne napade ter popHKTJali liberalio-de mokraške laži. Bog je blagoslovil njihovo delo, Hj4a-ko se je zgodilo, da so si priborili sijajno, nepričakovano zmago. In tudi v tistih okrajih', kjer Še niso zmagali, so njihove manjšine velikanske. V prvem o-kraju je-zmagfll liberalni kandidat proti krščansko-socialnemu le s 70 glasovi večine, v okraju Finfhaus socialni demokrat le s tremi glasovi veČine in v Si-meringu samo z 200 glasovi večine. Vrhu tega so si osvojili okraj Meidling, ki je bil dozdaj socialno-demo-kraška trdnjava. V vseh okrajih skupaj so dobili krščansko-socialni kandidatje 129.000 glasov, največ med vsemi dunajskimi strankami. Tudi pri teh volitvah so liberalci in socialni demokratje pokazali, da jim ni nobeno orožje preslabo, o katerem sodijo, da bi jih dovedlo do uspehov. Laži, obrekovanja, nasilstva, podkupovanja, slepar-stva, so bile njihove zaveznice. Toda dunajsko ljud-stvio se je po lanskem padcu spametovalo in streznilo ter se ni več vsedlo protivercem na limanice. Naučilo se je, da se liberalcu in socialnemu demokratu ne sme popolnoma nič verjeti. Nasprotnih govornikov ni hodilo več poslušat, nasprotnim listom ni verjelo ali pa jih sploh ni hotelo čitati.Tako se je obranilo vsake ma- lodušnosti ter šlo navdušenovboj po zmago.In zmaga je prišla k njim. KrŠčansko-socialna zmaga na Dunaju bi bila pa tokrat Še mnogo večja, ako bi ne imela stranka enega, še mnogo večjega pogreška. V prejšnjih časih je premalo skrbela za svoje Časopisje. Liberalci in socialni demokratje so imeli celo vrsto židovskih Časopisov na razpolago, ki izhajajo po dvakrat na dan, krščansko- socialci pa so imeli le dva lista, v katerih so se lahko branili in govorili k svojim volilcem, Z ozirom na časopisje si nasprotnika v volilnem boju nista bila enakomerna, krščanski socialci sio bili sla^-bejši, zato Še tudi ni bilo zmage na celi črti. Voditelji izprevidijo ta nedostatek, in zato so na zadnjih zborovanjih, kjer so slavili zmago Četrtega volilnega razreda, vspodbujali pristaše, naj storijo več za razširjenje krščanskega časopisja. Kdor dela za krščanski časopis, izvršuje apostolska dela. Razen volitev iz četrtega volilnega razreda so se vršile tudi volitve iz drugih treh razredov, ki pa. .jftàftajo toliko pomena, kakor one iz četrtega, kjer je splosna in enaka volilna pravica, Le v teh se je po-¿j^tlilo pravo mišljenje dunajskega ljudstva, ki je zopet po ogromni veČini krščansko,. O volitvah v ostalih razredih poročamo na drugem mestu, ,j4 Advokat je, notarji in zakotni pisarji. Ko se je zadnji teden prvokrat obravnavalo v poslanski zbornici o advokatskem in notarskem redu ter o zakotnih pisarjih, poslali so tudi slovenski poslanci svojega govornika posl, Hladnika v razpravo, ki je izvajal: Mali posestniki imajo velikokrat opraviti z zem-ljeknjižnim uradom, zato je razumljiva njihova želja, naj bi bilo to poslovanje čim ceneje. Vsled tega se je iz srede malih posestnikov ponovno vzdignil klic: Notariat naj se podržavi. Tudi HrvaŠko-slovenski klub je začetkom tega zasedanja stavil predlog, naj se podržavi notarijat, ker je ta naprava v tej obliki nezmi-selna. Notarji so na eni strani državni uradniki, na drugi strani so pa obrtniki, ki delajo na to, da privabijo Čim več ljudstva v svoje pisarne. Vladna predloga se pa ne ozira na to zahtevo, da bi se notarijat podržavil. Notarijat naj ostane, kakor je bil, predru-gači se le nekoliko poslovanje, uredba itd. Delovanje se celo razširi. Namerava se bolj pogosto nego dose-daj, zapuščinske obravnave prepuščati notarjem. Ho- Salezijanski zavodi. (Koneo.) 2. Vzgojni in narodnogospodarski pomen salezijanskega zavoda. Duh, ki preveva salezijanske zavode, je duh sv. Frančiška Šaleškega, duh ljubezni. Glavni smoter teh zavodov je: pomagati bližnjemu zlasti z vzgojo mladine, varovati jo in nadzorovati v najnevarnejših letih, napeljevati jQ M pouku, k delu in k poštenemu življenju. Salezijanska družba deluje zlasti za srednje in ubožnejše sloje, ki so najbolj potrebni pouka in pomoči, Splošna je sodba, da današnje ljudsko šolstvo več ne zadostuje; izmed ljudstva, iz krogov učiteljev in vzgojiteljev, kakor tudi politikov, se sliši glas, da je v ljudskem Šolstvu treba preosnove, da današnja ljudska šola ne zadošča svoji nalogi v primeri z žrtvami. A pustimo to poklicanim krogom, opozorimo le na eden veliki nedostatek sedanje šolske postavodaje, ki se najhujše čuti na deželi. Šolska postava drži mladega človeka na Šolski klopi do 14. leta, potem ga pa vrže v vrtinec sveta, prepusti ga samemu sebi, in to v najnevarnejših letih, ko se vzbujajo v mladem človeku strasti, ko ga, neizkušenega, svet od vseh strani vabi v svoje mreže. Ljudska šola zlasti na -kmetih ne poda dovolj strokovne izobrazbe, tudi ne vcepi mlademu srcu ljubezni in veselja do domače grude, m trdega pa zdravega kmetsk.ega dela. Tako precejšen del kmetške moške mladine beži od pluga v mesto in v zadimljene tovarne, kjer se navadno izgubi za kmet-ski stan, pogostoma tudi nravno spridi, v naših razmerah tudi narodno odtuji, A tudi ona mladina, ki ostane na očetovem domu, zaide le prepogostoma na kriva pota, so vtopi v alkoholu in vlačugarstvu, cerkvi in verskemu življenju se odtuji, od drugod pa iuui ne dobi višje spodbude in duševne hrane. Soli odrasli mladini manjka tisto, kar je nekdaj podajala nedeljska šola, manjka nam nadaljevalnih šol. Novejši čas se skuša ta praznina nadomestiti z društvi. A vsakc'ib uvidi, da tudi najlepše organizirano društvo ne more podati tega, kar lahko poda strokovna šola. Kakor kažejo vsa znamenja, imajo ravno strokovne šole, zlasti gospodarske, bodočnost. Neki strokovnjak celo priporoča, naj bi vsak sodnji okraj imel svojo nadaljevalno kmetijsko Šolo, ki bi podajala potreben pouk, pa tudi vcepljala veselje in ljubezen do kmet-skega dela in stanu. („Tagespost" 12. aprila 1912.) V nemški državi so to že davno izprevideli in se je tudi strokovno šolstvo že močno razvilo. Za nas Slovence zlasti veljajo v polnem obsegu besede istega pisa^ telja, da mora kmetijstvo propasti, Če se mu ne ohrani mladi naraščaj. Seveda bi bila pred vsem dolžnost dežele in države, skrbeti za take Šole,^ a z ozirom na naš politični in finančni položaj na Štajerskem ni misliti, da bi se v doglednem času v tem oziru kaj izdatnega storilo, najmanj pa na korist nam Slovencem. Pomagati si moramo sami, kakor si moremo. Zato je iz narodnogospodarskega stališča salezijanski zavod velikega pomena, ker bo vzdrževal kmetijsko Šolo. Vsled velikodušnosti raznih dobrotnikov se je dobilo zemljišče, stavi se poslopje in učne moči redovnikov bodo veliko cenejo kakor v katerikoli drugi šoli. Velikega pomena je tudi, da je šola blizu, obiskovanje zelo oddaljenih Šol stane veliko denarja in večkrat se mlad človek v tujini tudi odvadi domii. Ii» naposled se ne sme prezreti ono, kar se dandanes rado pozablja: mlad človek potrebuje ne samo pouka, ampak tudi vzgoje. Velika zmota je, Če kdo misli, da mladenič, ki je dopolnil 14. leto, ne potrebuje več vzgojo in ne vodstva. Celo pruski kralj Friderik Vel. je to sprevidel in leta 1765, zaukazal, da se morajo popisati vsi tisti, ki so zapustili začetno Šolo, pa Še niso dovršili 20. leta ter prisiliti, da gredo k župniku v nedeljsko šolo. Med 14. in 20. letom se razvija in določuje značaj. Da se pa dobi pravi značaj, je tudi treba naučiti se, premagovati samega sebe. To pa ni mogoče brez verske podlage in vspod-b u d e. Kdor količkaj pozna srce mladine, mora pritrditi slavnemu vzgojitelju Forsterju: Zanesljiv osebni značaj tvori le krščanska vest, ki jo varuje in neguje cerkev (Autorität und Freiheit 109). Cerkev je ravna po tem, da vzgaja osebno vest ter vedno in vedno povdarja višji, duhovni namen človekov, največja moč, ki tvori in ohranjuje države in — narode. (Str. 108.) Da se človek vzgoji za dobrega državljana, je pred vsem potrebno, da izolika svojo notranjost, svojo vest, to pa .ni mogoče brez vzvišenih, verskih skrivnosti. Življenje brez vere je telo brez duše. (Schule und Charakter 206.) Seveda se dobe dandanes ljudje, ki se silno boje, da ne bi duhovnik opominjal človeka dolžnosti do Bog;;, in svoje neumrjoče duše, in v svoji zaslepljenosti skušajo uničiti vsak vpliv duhovnikov in redovnikov, sploh vsak sled krščanstva. Ali bodo ti osrečili človeštvo? Zgodovina in vsakdanja izkušnja uči ravno nasprotno. Naj torej prične salezijanska družba izvrševati pri nas isto, kar si je postavil don Bosko za cilj svojega življenja: „Vzgojeval bom dečke, da postanejo dobri državljani tu na zemlji in enkrat srečni prebivalci v nebesih." Da se pa to omogoči, naj dobi važno podjetje iskrenih prijateljev in dobrotnikov. Blagovoljna darila sprejema kot udnino družba „MarijaniŠče" v VerŽeju, p. Križevci na Sp.1 Štajerskem. TU- "i led s< 1 S Če se bolj strogo nastopati proti zakotnemu pisaštvu. To bode le več ljudi privedlo v pisarne notarjev. Priprosfci kmetovalci se ne ukvarjajo radi s pi-sarjenjem. Kadar imajo kako prošnjo ali sklepajo kako pogodbo, prihajajo k občinskemu tajniku, domaČemu učitelju ali pa duhovniku, da jim sestavi vlogo. Od kmetovalcev se pač ne sme zahtevati, da bi morali zaradi vsake vloge, zaradi vsake malenkostne pogodbe hiteti pet ali celo več ur na sedež c, kr. notarja, Tudi za kmeta velja pregovor: „Cas je denar", in to posebno v sedanjih, za kmetovalca tako težkih Časih. Ako pa postane vladna predloga o zakotnem pisaštvu zakon, potem bode skoraj onemogočeno, pomagati ljudem o izdelovanju prošenj in pogodb, kajti v načrtu stoji: „Kdor spisuje neopravičeno in na način obrta vloge ali pa listine za sodnije in upravne obla-sti, naj se kaznuje z zaporom od treh dni do treh" mesecev. Z zaporom se pa še lahko sklene kazen v denarju do 1000 K." Reklo se pa bode, da bodo samo tisti kaznovani, ki bi po načinu obrta spisovali vloge in listine. V zakonu ni prav nič določeno, kaj je „obrtno" izdelovanje vlog. Prepuščeno je to popolnoma razsodbi sodnikov. Ako bi bili sodniki res vedno tako nepristranski] Žalibog smo večkrat primorani dvomiti nad to nepristranostjo. Ako je n. pr. kdo veliko sto vlog spisal za ljudi, Četudi ni dobil za to nobene koristi, bode sodnik lahko razsodil, da je njegovo delovanje podobno obrti, in kaznovan bode z zaporom in Še plačati bode moral povrhu. Ali vzemimo slučaj: Pri hranilnici dobiva poslovodja neko nagrado in naročeno mu je, da mora tudi zemljiško-knjižne vloge izdelovati. Lahko se mu bode očitalo, da izdeluje pogodbe proti plačilu in kaznovan bode. Vlada kaže veliko skrb za advokate in notarje. Vse te predloge so narejene z oziriom na to, da bi se jim izboljšalo njihovo, že tako ugodno stanje. Ali bi ne bilo treba skrbeti tudi za občinske tajnike, ki so tudi državljani! Ravno občinski tajniki si izboljšajo svoje pičle dohodke s tem, da izdelujejo za stranke razne prošnje in pogodbe, za kar dobivajo navadno malo darilo. In če vzamemo zakotne pisače same, ni zadeva tako strašna, kakor jo slika vladna predloga, v kateri je rečeno, da pospešujejo zakotni pisači propad svojih varovancev. Meni ni znano, da bi vsi zakotnih pisačev propadla posestva, pač pa so znane mnoge pritožbe kmetovalcev zoper velike rai ne advokatov in notarjev. Ker bi nasvetovani zakon o zakotnem pisaštvu e pomnožil stroške kmetovalcem in ker ne upošteva vladna predloga naše zahteve, da bi se notarijat po-državil, zato izjavljam, da bodemo poslanci iz Hrva-Ško-slovenskega kluba glasovali proti predlogom, ki so sedaj pri prvem Čitanju, Tako je torej stališče naših poslancev! Upamo, da je v popolnem soglasju z mnenjem. slovenskega ljudstva. Zanimivo je bilo, ko je prišel predlog o zakotnih pisarjih v pravni odsek. Nihče ni hotel postati poročevalec za ta vladni predlog, ki vsled tega niti v odseku ne more priti v pretres. _ Politični ogled. — V državnem zboru so se vršila zadnji teden prva Čitanja zaradi službenega napredovanja uradnikov, potem zaradi novega advokatskega in notarskega reda, zaradi zakotnega pisarstva, ter drugo in tretje čitanje zaradi določitve nerubljenih dohodkov, in zaradi službenega napredovanja državnih kanelij-skih uradnikov. Ta teden bosta le dve seji; prva je bila v torek, druga bo v petek. Sreda in Četrtek sta prihranjeni za razprave v delegacijah. Več pozornosti kakor prva čitanja, pri katerih se samo sklepa, kateremu odseku se naj predlog izroči, so vzbujale razprave v vojnem in proračunskem odseku. V vojnem odseku traja Še glavna razprava o novem vpojnem zakonu, v kateri je izmed Slovencev že govoril dr. Žitnik. Tudi naš štajerski poslanec Pišek pride do besede. HrvaŠki zastopnik dr, Tresič je dve seji ob-struiral, potem pa ustavil nenadoma obstrukcijo. Ako obstrukcija ni resna in uspešna, boljše, da je ni. V proračunskem odseku se je izročil predlog o italijanskih pravnih stolicah, ki je delal vladam in parlamentu že toliko preglavic, pododseku, to se pravi, spravil se je na postranski tir. Po glavnem tiru pa se bodo vozili zdaj drugi preplogi, kakor računski zaključki, proračun itd. — Delegacije se vršijo tokrat na Dunaju in so se zopet začele v torek, dne 30. aprila. Zanimive bodo iz več razlogov. Prvič pridejo brezdvomno v razgovor madžarska nasilja na Hrvaškem, Slovanski delegati gotovo ne bodo mirovali in molčali ob takem škandalu, Slovenci imamo tokrat samo enega zastopnika v delegacijah, dr. SusterŠiča, ki odvaga seveda več drugih. Pri Ogrih pa bode zanimivo, kako se bodo gledali z vojnim ministrom Aulenbergom, kateri jim je prekrižal račune, ko je hotel Kuen cesarju izsiliti nekaj njegovih predpravic v vojaških zadevah. Pred tokratnimi delegacijami nastopita prvikrat zunanji minister groi Berhtold in skupni finančni minister vitez Bilinski, — Na Ogrskem imajo torej sedaj novo ministrstvo z Lukačem na Čelu, ki pa se bo prej predstavil delegacijam kakor ogrskemu državnemu zboru. Lu-kač se pridno pogaja z J ustom in KoŠutom ter ju skuša pridobiti, da pripustita mirno posvetovanje državnega zbora. Justovi stranki obljublja razširjenje volilne pravice, a Just Še z dosedanjimi privolitvami ni zadovoljen, LukaČu bo j ako ljubo, da pridejo vmes delegacije, ker dobi s tem Čas za pogajanja. — Hrvaška še vedno vzdihuje pod kom i šari ja-tom Cuvajevim. Novoimenovani ogrski ministrski predsednik Lukac in njegov minister za Hrvaško, Josipo-viČ, sicer zatrjujeta, da se bodo kmalu uredile hrvaške razmere, a zgodilo se do danes Še ni nič. Le to je res, da se minister JosipoviČ pogaja s hrvaško liberalno stranko (koalicija se imenuje), da prevzame vla-do. Izpod komisarijata pridejo torej Hrvatje pod vlado liberalcev, ki bodo gotovo služili Madžaronom bolj kot svoji domovini. — Češko. Spravna pogajanja med Cehi in Nemci so se baje popolnoma razbila. Češki earodni soci-alci so odpoklicali svoje zastopnike iz vseh spravnih odsekov. — Sv. Oče. Zdravje sv. Očeta PijaX. vzbuja resne skrbi, a sv. Oče sam noče verjeti zdravnikom, da je resno bolan in noče poslušati njih nasvetov. Silno je želel, slišati zvonove z novega stolpa sv. Marka v Benetkah, katerega so postavili namesto starega stolpa, ki se je pred leti podrl. Po tem mestu, kjer je toliko let deloval kot višji pastir, se mu sploh močno toži. — Rusija. V zlatih rudnikih ruskega carja v zgornji dolini sibirske reke Lene so pričeli stavkati delavci. Ker so nekaj delavcev zaprli, so ostali delavci priredili mali nemir; nenadoma pa jim je zastavilo pot vojaštvo, ki je brez povoda takoj ustrelilo v, množico. Bilo je 270 delavcev mrtvih, 250 pa je bilo ranjenih; izmed teh jih je še mnogo umrlo. — Italij.-turška vojska. Nastop italijanske vojne mornarice v Egejskem morju in zaprtje Dardanel zelo škoduje trgovini. Prizadeti so zlasti tudi Angleži; poroča s^^^a je Anglija resno zapretila Italiji, da si bo saöSa %|krbela varstvo angleške trgovine. Menda je »daj išalijansko vojno brodovje zapustilo Egejsko moB^a^FTluski zunanji minister Sasonow je dne 27. aprila govoril v dumi (ruskem državnem zboru) o političnem položaju v Evropi, Povdarjal je, da vstraja Rusija v zvezi s Francijo, da se na ta način ohrani toli potrebni svetovni mir, Sasonov je tudi o-menil, da je prijateljsko rjmnerje med Rusijo in Avstrijo vedno, ptisrčneje. Minister je tudi povdarjal, da. so vesti glede itapovedbe tajske s Turčijo neresnične. eravno zaprtjlDardaneU&koc1 —— — ar Rusija nuna uanujcal nac mpak zahteva, da se dlvi vhod skozi Dardfoele, Minister je tudi izjavil, da. se ropske velfev lasti zopet potrudile, da se dose-Italijo in Tiffeijo mir. — V Tripolisu zadnji kaj posebno novega. Vrše se navadni manjši me CE boji. Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna.: 5. nedelja, Pij, V. papež. 6. pondeljek, Janez Ev. 7. torek, Stanislav, škof. 8. sreda. Pr kazen Mihaela. 9. četrtek, Gregor, Nac. 10. petek, Izidor, kmet 11, sobota, Mamert, škof. * Iz šole. V začasni pokoj je stopila učiteljica Terezija AliČ, Učiteljski suplent Ludbvik Muzek v Središču je imenovan za učitelja; začasni učitelj Iv. Jordan na Prevorju za stalnega učitelja. * Iz pošte. Upravnica Marija Krel je imenovana za olicijantinjo na poŠti v Celju. * Uradni dnevi okrajnih glavarstev na Spod. Štajerskem se bodo vršili meseča maja v sledečih krajih: dne 7. v Št. Lovrencu nad Mariborom; 8. v Gornji Radgoni, Kozjem, Šoštanju in Velenju; 0. V St. Lenartu v Slov. gor in Arvežu; 15. ob Sevnici ob Savi; 23, v Rogatcu; 29. v Ormožu in Ljubnem; 30, v Trbovljah in Solčavi. * Škofa Kahiia zadel mrtvoud. V torek, dne 23, aprila, je bivšega krškega Škofa Kahna v drugič zadel mrtvoud. Njegovo zdravstveno stanje je zelo nevarno. * Odlikovan Slovenec. Cesar je kovaškemu pomočniku Alojziju Mencingerju, ki je že 50 let v službi pri enem in istem kovaškem mojstru v St. Petru na Srednjem Štajerskem, podelil srebrni zaslužni križec. Marljivost slovenskih rokodelcev se povsod spoštuje. * Nadrevizor g. Pušenjak je že toliko okreval, da lahko izvršuje najnujnejše posle. .Nevarna rana na glavi, ki jo je zadobil pri nesrečnem padcu, že celi. Upanje je, da bo vrli naš organizator v kratkem času popolnoma okreval in bo zopet nadaljeval svoje organizatorično zadružno delo. * Slovenski mladeniči, posnemajte! Pri ožjih volitvah v dunajski mestni svet za 4. skupino dne 25. aprila, so k zmagi krščanske stranke posebno mnogo pripomogli Člani katoliških mladeniškili organizacij. Telovadci, rokodelski pomočniki, katoliški clijaki, delavci itd, so v najnevarnejših okrajih neumorno agi-tirali za krščanske kandidate. Kjer je bil boj najbolj vroč, nasprotniki najbolj divji, ravno tam so krščanski mladeniči kot jegulje smukali o ! volilca do volilca, zaostale volilce spravljali na volišče in tako pripomogli, da je krščanska stranka v sedmih okrajih sijajno zmagala. Res je, kar je zapisal dunajski krščanski list „Reichspost" po dobljeni zmagi: „Stranka, ki ima tako navdušeno in vrlo mladino, mora zmagati!" Slovenski mladeniči, posnemajte v vseli volilnih bojih dunajske tovariše! * „Zivcl jugoslovanski kralj!" Dijaki hrvaškega vseučilišča v Zagrebu so naredili poufcni izlet v je ruski trgovini, ven-jivedatt jTurčiji vojske, govskim ladjam prosti Belgrad. Tam so si ogledovali vse, kar je ogledovanja vredno. Samoumevno je, da so si ogledali tudi palačo srbskega kralja Petra. Kralj Peter pa je smatral za potrebno in umestno, da se pokaže dijakom pri oknu. Ti so ga seveda pozdravili, in nekdo izmed drugih gledalcev — ni bil dijak, ampak srbski državljan — zakliče: „Živel jugoslovanski kralj,!" Ko se je to izvedelo, so se nemški časniki hlastno polotili tega klica ter trdili, da so naši hrvaški dijaki tako izdajalski klicali. Toda avstrijski poslanik v Belgradu sam je potrdil, da je to laž, in veČina nemških časnikov je svojo zmoto popravila. Zdaj pa prihaja zadnji teden ptujski šnopsar „Stajerc", pobere že drugod preklicano laž — in siromak dobi vsled tega božjast, da se slini in krči pesti tudi proti Slovencem, Češ, da so v svojem srcu tudi protiavstrijski, Bog daj norcem in šnopsarjem pamet! „Stajerc" pa je popolnoma miren, ako so mu vsenemški Ptujčani krstili ulico, v kateri vali svoje laži, po velikem avstrijskem sovražniku Bismarku! * Cenitve in zapuščinska zapisovanja. Na naše uredništvo prihajajo od kmetovalcev pritožbe, da povodom zapuščin izvršujejo zapisovanje istih sodnijski uradniki VIII., VIL in celo VI. činovnega razreda, Vsled dnevnin (dijet) teh plačilnih razredov, so kmetovalci primorani, plačati tem uradnikom velike komi-sijonelne stroške. Ker je naše ljudstvo revno in ima vsled slučaja smrti itak ogromne stroške ter desetek, se javno prosi pristojna oblast, da naj izvršujejo za-pušČnino ali nižji sodnijski uradniki, katerim pristoja-jo male dnevnine, ali pa, da si za zapuščinska zapisovanja in cenitve, če jih vodijo uradniki višfih činov-nih razredov, le-ti smejo zaračuniti dijete od XL do I X. činovnega razreda. — Prizadeti kmetovalec, * Nerubljivi dohodki. V državni zbornici se je sprejel zakon, v katerem se zviša mera za nerublji-ve dohodke. Pri državnih in zasebnih uslužbencih se zviša od 1600 K na 2000 K, pridBfeijonistih od 1000 na 1600 K, in pri onih, ki imaj^Riodke od zavarovalnin, od 1000 na 1200 K. * Velikanski dobički zavarovalnih družba V le-so dosegle nekatere zavarovalne družbe zelo iobičke in izplačujejo letos mastne dobičke svo lelnjčaji^ii. Družba „Assicurajoni Generali" ff ii^elai 7% milijonajcron doniČka in je izplačala delničč^^m 35% doMfca. Družba „Anker" in dobička 1/4 milijona kije ter plača 24% dobička delničarjem; „Riunione Adriatila" plača 20%, „Donau" 13%, „Securitas" 13°/o^..Allianz" 10%, zavarovalnica proti toči „Meridionale" 8'% dobička svojim, večinoma židovskim delničarjem. Cela vrsta zavarovalnih družb je, ki doijjo dobička 5 do 8 %, Na stotine milijonov K dohodkov bi lahko dobila država, Če bi se bilo zavarovanje kedaj podržavilo. Učni načrt za verski pouk na ljudskih' in meščanskih šolah v lavantinski Škofiji» Ponatis iz sino dalne knjige leta 1912, Založila kn. šk. lavantinska konzistorijalna pisarna. Pod tem naslovom je zdaj izšla knjižica, ki bo zanimala ne le vse katehete, temveč tudi druge vzgojitelje nežne mladine. Tukaj najdemo namreč višepastirske določbe, kaj in koliko se naj terja pri versko-nravni vzgoji v lavantinskih ljudskih in meščanskih šolah. Novi učni načrt stopi takoj ali vsaj z začetkom prihodnjega šolskega leta t veljavo, med tem ko je dozdanji iz 1. 1899 s tem razveljavljen. Z novim učnim načrtom dobijo katehetje ne le modrih navodil, temveč tudi dobrih pripomočkov za svoje trudapolno delo. Po vsebini ga lahko razdelimo v tri glavne dele, V prvem sprejmejo katehetje občna navodila o pripravi, o začetku, nadaljevanju in sklepu verstvenega pouka. V drugem delu je določena za. posamezne razrede raznovrstnih ljudskih in meščanskih šol učna snov, ki se naj: vsako leto obdela. V tretjem delu pa najdemo podrobni učni načrt ali razvrstitev učne snovi na ljudskih šolah za posamezne ure kaiehetičnega poučevanja. Ni naš namen, da bi tukaj obširno govorili o posameznih delih, saj se bodo katehetje sami lahko prepričali, kako spretno je vse sestavljeno. Zato le splošno povdarjamo, da bodo katehetje veseli tega vestno sestavljenega načrta. Saj vidijo v njem tudi sadove svojega lastnega marljivega delovanja. Zato pa tudi lahko z mirno vestjo rečemo: Novi učni načrt je v naravnih razmerah lahko izvedljiv, zmeren v svojih terjatvah in omogoči slehernemu, ki je blage volje, v vsakem oziru dobro in temeljito versko-nravno vzgojo. * Slovensko dekle je knjižica, katero je spisala mladenka Pepica Senica za slovenska dekleta. Izšla je ravnokar v tiskarni sv. Cirila, in sicer že v drugi izdaji. Knjižica je jako poučna in jo toplo priporočamo vsem slovenskim dekletom. Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 1 komad s poštnino vred 35 vin.; 10 komadov pa stane s poštnino vred 3 K 20 vin, * Šmarnice arskega župnika so ravnokar izšle v Katoliški Bukvami v Ljubljani in se dobe vezane za ceno 2 K. Šmarnice, ki so ene najkrasnejših in najbolj razširjenih šmarnic pri vseh tujih narodih, obsegajo razlago lavretanskih litanij z zelo zanimivim življenjepisom arskega župnika blaženega Janeza Vi-anej. Prepričani ¿sme, da bodo po Šmariiicali, ki zaslužijo po svoji vsebini tudi prvo mesto med slovenskimi šmarnicami, posegli pridno vsi Marijini Častilci. * Knjigovodski tečaj za kmečke posestnike se vrši Čez binkoštne praznike na deželni kmetijski šoli v St. Jurju ob juž. žel. Manj premožni udeleženci dobijo podporo po 10 K. Tečaj traja 4 dni. Natančneje v inseratu. * Sllnovka ali kuga na gobcu in parkljih se Siri po celi Evropi; tudi v Indiji je jako razširjena. Lansko leto v avgustu je bilo na Nemškem 37.337 lu-ajev okuženih, na Holandskem 12.385 krajev, v Belgiji 4.079 in na Francoskem 16,027 krajev. Skoda, ki je nastala v teh deželah po tej kugi, se ceni na 370 milijonov frankov. * Konjereja na Ogrskem, Država je dala za leto 1912 ogrskim konjerojcem 3452 žrebcev na razpolago, za 158 več kot prejšnja leta. Konjereja vrže Madžarom vsako leto lep dobiček. * Letošnje velike vojaške vaje. Iz Budimpešte poročajo, da se prično letos velike zborne vaje dne 20. avgusta in da jih" bodo končali Še-le sredi septembra, Vadili bodo napad in obrambo reke Tise na Ogrskem. Vaj se udeležita tudi nadvojvoda Franc Ferdinand in nemški cesar. * Fotografija s pomočjo brzojava. Dolgo so poskušali učenjaki najti sredstvo, kako fotografirati na daljaMo. Sedaj se jim je menda to posrečilo. Iz Bero-lina so poslali brzojavnim potom fotografijo na Južno Francosko, to je 1500 kilometrov daleč. To je velik napredek! * Vinogradi v Porenju v Nemčiji uničeni vsled mraza. Iz vinorodnih krajev Nemčije se poroča, da je bil tam zadnje tedne še hujši mraz kot pri nas. V Porenju, kjer se prideluje svetovno znano vino, je trta poiJolnoma pozebla. Izključeno je, da bi bilo letos kaj vinskega pridelka, Portugalka in silvanec sta pomrz-nila tako močno, da je postal ves lanski les črn.Vsled tega je uničen vinski pridelek celo za več let in bo morala trta poganjati samo iz starike iz zemlje. Močnejše in poznejše vrste sicer niso tako močno trpele, a ocesca so tijdi popolnoma uničena. Vinorejci so obupani, ker ne bodo ne letos, ne prihodnje leto, imeli skoraj nobenega pridelka. Vinotržci so zvišali cene vinu» Tudi sadno cvetje je mraz uničil. * Zavarovalnico za Škodo, ki jo povzroči štrajk, so ustanovili tovarnarji in lastniki velikih rudniških ter enakih obratnih (industrijskih) podjetij v Nemčiji. Na ta način bo delavcem v bodoče težje izvojeva-ti zmago pri Štrajkih, ker bo zavarovalnica tovarnarjem vsaj delno Škodo povrnila. Židovski bogataši si pač vedo pomagati. * Novi bankovci. Ker se pojavlja zadnji Čas v { "ometu vedno več ponarejenih 20kronskih bankovcev, Hxlo sedanje bankovce nadomestili z novimi. Nove i. , ikovce po 20 K bodo izdali Že z novim letom 1913. Tudi lOkronske bankovce ponarejalci zelo ponarejajo, avstro-ogrska banka namerava tudi te tekom časa nadomestiti z novimi. * Koliko stane zemljišče na Dunaju. Naše bralce bo gotovo zanimala neprimerno visoka cena zemljišč na Dunaju in kako so iste tekom zadnjih 20 let poskočile, 1 meter zemljišča na „grabnu" je stal leta 1910 1800 K, leta 1890 pa. le 1300 K, na Koroški cesti leta 1910 2700 K, leta 1890 pa le 1250 K, na „železnem trgu' je poskočila cena od 1440 celo na 2890 K, v bližini cerkve sv. Štefana se je prodajal meter zemljišča leta 1910 za 2700 K. * 200.000 2 at h frank ¡v zamore zadeti dne 1. junija t. 1., kdor v korist „Slovenski Sttaži" kupi tur ko srečko na mesečne obroke po 4 K 7> vin. I — Opozarjamo na današnji oglas „Srečke v korist Slovenski Straži". O rešenih in ponesrečencih parnika „Titaaik". Preiskovalna komisija v \Vaširigtonu v Severni Ameriki nadaljuje svoje delo in še ni prišla do konca. Od dne do dne naraščajo dokazi za to, da nosi celo krivdo grda dobičkaželjnost v zvezi z brezmejno ne-čimernostjo. Parobrodna družba White-Star-Line se je hotela pokazati pred celim svetom z najlepšo ladjo, ki se je kakor našopirjena novodobna ženska zibala po morskih valovih. Za zabavo in kirič je bilo vse preskrbljeno kakor v predpustu, najpotrebnejša obrambna sredstva za človeško Življenje pa so manjkala. Na ladji je bila sicer razkošna novodobna gostilna, gledališče, igrišče, ni pa bilo prepotrebnih rešilnih čolnov, in celo tako daleč ni segalaskrb za življenje potr nikov, da bi se bilo tistemu mornarju, ki je moral paziti na ledenike, dalo kak daljnogled; moral je gledati s prostim očesom ter je opazil nevarnost prepozno. Vrhu tega pa je plula ladja z nenavadno brzino. Rešeni kurjač, ki leži z zlomljeno nogo v bolnišnici v Novem Jorku, je izpovedal, da je imel povelje, naj se razvija kolikor mogoče veliko pare. Na prvi vožnji „Titanika" se je hotelo prekositi naglost vseh drugih parnikov. Db žsi potniV. Rešeni medkrovni potniki „Titanika" pripovedujejo, da je vladala med njimi velika groza, ko se je zgodila nesreča. Moški so drli brezobzirno k čolnom, kljub temu, da so jih skušali zadrževati Častniki. Vsekakor pa se je začelo misliti na rešitev teh potnikov Še-le takrat, ko je že kakih 18 Čolnov odplulo od ladje. Ko so spustili zadnje Čolne v vodo, je stalo na stotine žensk in otrok na krovu ladje. Samo nekateri so imeli rešilne pasove, katerih pa je bilo tudi premalo na razpolago. Dva mošia se rešila v ženskih oblekah. Znana goljufna igralca Omen in Homer, ki sta bila na parniku „Titanik", sta pred nesrečo igrala hazard. Ko se je zgodila nesreča, sta podkupila nekega mornarja, da jima je dal žensko obleko. Na ta način sta prišla v rešilni čoln. Nato sta slekla žensko obleko in pomagala veslati. Reženi otroci Med rešenimi ponesrečenci se nahaja v bolnišnicah tudi več otrok, ki ne vedo, Čegavi so. Otroke so metali v prvi zmešnjavi v čolne, ne oziraje se na to, ali so starši, oziroma sorodniki v Čolnih. Več otrok je popolnoma osamelih. Te dni se je zglasila brzojavno soproga nekega krojaškega mojstra v Niči. Njen mož rodom Ceh, ona je Francozinja, jo je zapustil in šel z otrokoma Luisom in Lolo v Ameriko. Peljal se je na „Titaniku". Žena ni vedela, kam je mož pobegnil. Ko pa je brala v listih o potopu „Titanika" in natančen popis osamelih otrok, med katerimi sta tudi Luis in Lolo, je našla svoje otroke in odpotuje s prvim parni-kom po nje v Novi jork. Mož se ni rešil in tudi nje govega trupla dosedaj Še niso našli, ¡Otroke ki so brez staršev in sorodnikov, so vzele v oskrbo novojor Ške gospe in jih oskrbujejo deloma v bolnici deloma so jih vzele k sebi na dom. Duhovniki na „Titaniru'. Na „Titaniku" sta se peljala v Ameriko tuli dva duhovnika kot potnika. Ostala sta oba na krovu, dasi so jima ponudili rešilni Čoln, in utonila. Tolažila sta ob-upajoče in potapljajoče se potnike in pripravila na smrt stotine z vesoljno odvezo. Eden je bil Tomaž By-les iz Essexa, ki je pred kratkim prestopil od prote-stantizma h katoličanstvu; peljal se je obiskat svojega brata; drugi je hil J. Montrilla, ki je pastiroval v Londonu in se je peljal v Ameriko na misijone; bil je star komaj 32 let. Plavajoči min dvor. Dne 20. aprila je plu! Lloydov parnik „Bremen" mimo mesta, kjer se je potopil „Titanik", Potniki pripovedujejo, da so v soboto popoldne med 4. in 5. uro srečali mogočen ledenik, na katerem so izpočetka' opazili številne temne točke, ki so jih spoznali pozneje za človeška trupla. Potniki so videli posamezna trupla tako natančno, da so spoznali njihovo obleko ter ločili moške od žepsk* Opazili so med drugim plavati na morju neko žensko truplo z razpletenimi lasmi. Držala je na svojih prsih malega otiioka. Nadalje so videli v valovih tudi truplo neke popolnoma oblečene gospe, ki je držala v naročju mrtvega psa. Na morju je plavalo več Človeških trupel, V daljavi so videli potniki plavati skupaj trupli neke ženske in nekega moškega. Tri trupla so.se držala krčevito za kos razbitega Čolna, Ti prizori so bili tako pretresljivi, da so mnoge ženske na „Bremenu" padle v nezavest in da so bili vsi moški močno ganjeni. Mnogi so se jokali. Plavajoči mirodvor se je med njimi izgubil in vsi so šli tiho na svoje prostore. Umrlo je bilo med njimi vse veselje, zakaj strašna usoda ponesrečenih „Titanika" jih je pretresla do dna srca. Mariborski okraj. m Maribor. Za mestni svet se bodo vršile letos nove občinske volitve. Nemce je tako s4trah pred Slovenci, jia so se začeli že z mrzlično naglostjo pripravljati na volilno borbo, kajti to bi bil baje smrten greli, če bi prišel v mariborski občinski svet kak Slovenec. m Maribor. Strašna nesreča se je to dni tukaj pripetila. Nek hlapec je peljal po Jožefovi ulici težko obložen voz drv. Pod voz je padel po nesreči 81etni učenec Franc Leks. Kolo mu je Šlo več glavo in mu jo popolnoma zdrobilo. Bil je na mestu mrtev. Truplo so spravili v mrtvašnico v Pobrežju. m Št. Jakob v Slov. gor. Žalostno so peli zvonovi dne 24. aprila. Umrla je mlada cvetka iz naše Marijine družbe, Marija Weingerl, v Spodnjem Dolu, v 18, letu svoje starosti. Bila je pridna in poštena deklica, Naj počiva v miru! m Sv. Trojica v Slov. gor. Kakor poročajo nemški časniki, ustanovili so si trojiški posilinemci Jerb na tihem svojo podružnico nemškega šulferajna, Predsednik je baje usnjar Kirbisch. Ta ustanovitev je žalitev in izzivanje za naš kraj, kjer nimamo niti enega pristnega Nemca. Potem se bo pa zopet reklo, da Slovenci izzivamo in delamo nemir. Slovenci dosedaj nalašč nismo ustanovili nobenega obrambnega društva, da bi se nam ne moglo ničesar očitati. A sedaj je naša dolžnost, da tudi tukaj kaj storimo. Na delo torej! Ustanovimo za središče Slovenskih goric podružnico Slovenske Straže! m Sv. Trojica v Slov. gor. Na vaš dopis o prireditvi Šulferajnskih otrok, so naši posilinemci odgovorili v ptujski cunji, ker gliha vkup Štriha, Opravičujejo se in lažejo, da bodo poslušalci le majhni otroci. Pa ti otročeki morajo biti že jako bogati, ker so zložili večji znesek za Sulferajn, ki ga je L. Kirbisch temu odposlala. Pa kako lepe sadove je obrodil ta „teater", pokazalo se je pri oni gruči lenarških' posili-nemcev, ki so se vračali jako veseli domov in je nesel eden tablo z napisom: Žene, pozor! m Trotkova. Dne 28. aprila so bili častni občani občine Trotkova odlikovani s krasnimi Častnimi diplomami, katerih besedila je izdelal Župan z lastno roko. Končno je napil Župan' vsem častnim občanom, na kar so v bližini občinske pisarne zagromeli topi-či in pred vrati je začela svirati godba. Častnim občanom je podeljena pravica, sodelovati v občinskem odboru. Ostane jim vedno v isti občini volilna pravica; so tam posestniki ali ne; pristoja jim tudi pravica do podpore. Imajo pravico, tudi biti voljeni ter predsedovati vsaki seii ali komisiji. Občinski odlior Trotkova je s tem pokazal, da starčkov ne zaničuje. Podoba Četrte božje zapovedi, ki pravi: Spoštuj svoje stariŠe! m Selnica ob Dravi. Stibler nam pojasnjuje, da je na znanem tukajšnjem občnem zboru posojilnice govoril strogo stvarno brez najmanjšega napada na katerokoli stran. V „Slov. Narodu"; pa izjavlja celjski Lesničar, da je on spisal ono „resnično" poročilo o Selnici, ki je mora sedaj g. Stibler popravljati. m Selnica ob Dravi. Tukaj so imeli v pedeljp, dne 28. aprila, naši liberalci shod, kateri je bil pa zelo slabo obiskan, ker ni bilo več kakor 47 mož, kateri bi si radi ustanovili skupno neko kmetijsko družin) z Rušani. Na shod je prišel kot govornik tudi celjski „zamudi-tvlak", ali, ojoj, prišel je zastonj, kajti njegovi najboljši „kolegi" mu niso dfdi niii besede, pač Škoda, da nismo imeli časti, slišati slavnega celjskega politika. Govor o ustanovitvi gospodarske podružnice je imel Stibler iz Fala, Rekel je tudi, da „cajtnge" dandanes samo obrekujejo kmete ter nobenemu kaj koristnega in poučljivega ne priporočajo; vse skup so za nič, Nek kmet pa vstane in reče: „Prosim, ptujski „Stajerc" je izjema, on Čez kmeta nič ne „Šinile". Imel ga je tudi pri sebi ter ga skrbno stiskal na prsi, češ, da se mi ne prehladi. Več kmetov iz Ruš in Selnice se je začelo posmehovati in takrat smo Še-le izprevideli, da so se selniški liberalci združili s štajerčijanci, katerih je bilo tudi nekaj na shodu ter je edep izmed njih rekel tudi Sagaju, ko je začel svoj govor: „Vi pa le tiho bodite, Vas nič ne za~ stopimo, Vi niste naš domačin, naj le prejšnji govior-nik' govori," Kaj ne, Sagaj, vedno smola in blamaža. m Ruše. Tukaj je začelo goreti dne. 28. aprila ob polnoči veliko gospodarsko poslopje gospoda Frid-richa. Požar so takoj zapazili. Se predno je bila ruška požarna bramba telefonično poklicana, je že odrinila na pomoč ter gasila in branila do belega dneva. Prišli sta tudi na pimja vstopnic v uredništvu rMira", Celovec, Pavličeva ulica 7. m Studmlce. V pondeljek p> četrti vedelji po Veliki noči, t. j. dne 6. maja, so vrši tukaj živinski sejem Kupci se vabijo. Sejmarina se ne pobira. m Sv Martin pod Vurbergom. Veselica, o kateri smo poročali, da se vrši dne 28. aprila, se n;. vršila. Kedaj se vrši, bomo poročali. m Slivnlcfl. Or;i v Hočah in Slivnici imajo v nedeljo 6. maja po večernicab skupni sestanek Govori dr. Šiška iz Maribora m Ruše. „Jugoslovanska ftro^iocna zveza" skupina Ruše priredi dne B. majnika v gostilniških prostorih Iv. Juga. oizr. Repoluska velik shod; vabljen je vsak prijatelj krščansko socialnega mišljenja. Možje iz Ruš, Bczene, Bistrice, Laznice, Lembaba iu Srlnice pridite polno-številno! Na shodu bodo govorili posl. gg Benkovič, Pišek in dr. Les-kovar. M pokažite svojo mišljenje in srce. m Si. J~k.«b v Slov. gor. Naša poslanca dr Korošec in Rošksr imata prihodnjo nedeljo, dne 5. maja takoj po večernicah shod na •Takobshofa" pri g. Roškarju Poročala bo.ta o svojem delovanju. Š ntjakobčani, pridite * obilnem številu! Si mišljen ki, agitirajte. m Hoče Zahvala ¿a no o zastavo Mladeniške Marijine družbe v H'čab so darovali sledeči veleč gg.: Franc Kcrošfc, k>n svetnik djakovski in nadžupnik pri Sv. Križu tik Slatine in kaplan gg. Franc Cerjak in Anton Penič, skupaj 2'i K V imenu vseh mladeniče? in ce-fare se Vam izreka prisrfna zahvala. Za naše »Orle" pa so darovali: veleč, g duh s^eV.valec in župnik pri Sv Vidu n» Planini, ki so nekdaj bili dušni pastir v naši prelepi fari, 9 K; veleč g. Fr. Gartner, župnik na Planini, ki so tudi tukaj pastirovali, 3 K ter veleč. gosp. Franc Stimšek, kaplan pri 8v. Vidn na Planini, 1 K. Vsem blagim dobrotnikom še enkrat: Bog platil Dal Bog, da bi se pokazalo še veliko takih dobrotnikov! Vse za blagor, proipeh ter fasno in večno srečo naše ljube mladi e. Ptujski okraj. li Ptuj. Prireditev, katero je priredila Krčevin-sko bralno društvo, je vrlo dobro izpadla. Pogojeni sto bili dobro prvi dve pesmi, pa tudi igra se ]e prav dobro obnesla. Marsikoga izmed inteligence je menda ustrašil naslov, a nobenemu, ki je prišel gledat, ni bilo žal. Igra ima namreč lepo vsebino. Ljudi je bilo kakih 400, kar je za ptujske prireditve nekaj izvan-rednega. Posetili so nas celo gostje iz daljnega Sv. Lovrenca in Sv, Marka. Hvala pa tudi igralkam Dekliške zveze, ki so se res potrudile. Živole! Pripravite nam zopet kmalu kaj sličnega! — Ustrelil, oziroma obstrelil, se je bojda zopet neki častnik. Radovedni smo, Če se bo to natančneje preiskovalo ip kaj je bilo temu vzrok! p Ptuj. Posestniški sin Mihael Kureš v ptujski okolici je v nekem prepiru tako hudo pretepel svojega očeta, da je bal oče smrtno nevarno ranjen. Očetui se je vsled ran zastrupila kri. Dobili smo poročilo, da je oče v Četrtek bolečinam podlegel in umrl. p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Pretekli mesec je priredilo Bralno društvo dVa shoda. Dne 14. aprila je bil splošni shod Bralnega društva, ki se ga je udeležilo lepo število zlasti mladeničev in mladenk. Ter. Pišek je govorila o potrebi boja zoper alkohol, predsednik je razpravljal o vzrokih slabega stanja kmečkega in delavskega stanu in o nekaterih dpev-nih zadevah. Dne 28. aprila je imela Dekliška zveza svoj mesečni poučni shtod, ki so se ga Članice udeležile v velikem Številu. Prvi govornik je govoril o važnosti, potrebi in načinu vzgoje volje, značaja v dekliških letih, v kaiterih se odloči boj med dobrim in slabim. M, Peršuh pa je navedla v svojem govoru 10 zapovedi slovenske mladenke. Srečna mladenka, srečna družina in blagor domovini, Če bi se vse mladenke po njih ravnale! Pri obeh zborovanjih je lepo zapel dekliški pevski zbor mične pesmice. Dne 12. maj-nika ima Mladeniška zveza svoj poučni shod, katerega so obljubili obiskati tudi mladeniči-zastopniki ptujskega Orla in Bralnega društva! Na svidenje! Zapored sta se zgodila tu dva slučaja nagle smrti. Dne 17. aprila so zjutraj našli mrtvo Eliz, Jurič, 771etno prevžitkarico v Pleterjah; srčna slabost ji je naglo končala življenje. Dne 23. aprila pa< je vrglo 371etna M. Murko v Apačah v hlevu, Ido je šla pokladat živini. Padla je ravno na usta in se je zaidušila, ker ni bilo nikogar blizu, zapustivši poleg drugih pet tednov starega otroka. Človek res ne ve ne ure ne dneva! — Na Markovo nas je zopet prestrašil klic: „Ogenj!" ravno med sveto mašo. Zgorela je hiša posestnika VindiŠ v Pleterjah, zanetil je otrok. Sv. Bolfenk pri Središču, Veliki liberalni „ekonom" je šel s svojo ženo „na špancir". Na polju so se pasle svinje. Žena jih gleda in gleda ter reče: „Vidiš, dragi, ti se vedno kregaš, da so naše svinje najslabše v celi fari. Tote si zdaj poglej!" On pa jezno zamrmra: „Kaj, če ne poznaš naših svinj?!" Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Deželni šolski svet je izrekel gosp, Antonu Božiču, Članu ljutomerskega okrajnega Šolskega sveta, zahvalo in priznanje za njegovo delovanje v okrajnem Šolskem svetu, 1 Mala Nedelja. Naše Katoliško izobraževalno društvo kljub nasprotnemu liberalnemu društvu dobro napreduje. Glejte, tako v kratkem času, pa imamo že 80 udov, in kakor kaže, bo Še precejšnje Število udov pristopilo. Čeravno je naša župnija v primeri s sosednjimi župnijami majhna, vendar bo sčasoma Število udov naraslo precej visoko. Žalibog, veliko, veliklo je še mladeničev in deklet, ki mislijo, da ni treba kmečki mladini nikake izobrazbe. Nekateri celo mislijo, če v nedeljo med božjo službo posedajo po gostilnah, zalivajo z vinom ali Šnopsom svoja grla do večera, da je s tem izobrazba gotova. Mladina, ne posnemaj „medvedovega spanja"! Zbudi se vendar enkrat, zdaj, ko imamo naročenih toliko dobrih časopisov, Poskusi se jih poprijeti in privadila se jih boš, da potem ne boš mogla biti brez njih. Društvo ima za sedaj naročene sledeče časopise: „Slov. Gospodar" 3 iztise; „Domoljub" 2 iztisa; „„Straža", „Naš Dom", „Novi Cas", „Kmetovalec", „Dom in Svet", „Bogoljub", „Cvetje" in „Glasnik najsvetejših Src" po 1 iztis. G. župnik dajo društvu tudi vse svoje časopise, kakor: „Slovenca", „Stražo", „Domoljuba" itd., za kar jim izrekamo najsrčnejšo zahvalo.. Zdaj pa udje Izobraževalnem društvu prav pridno segajmo po poštenem berilu in nabirajmo znanja iz navedenih časopisov, ki so pisani v katoliškem duhu in se tudi po njihravnaj-mo, da nam bodo v duševno in telesno korist. 1 lz Murskega polja. Požar za požarom se vrsti po raznih vaseh na Murskem polju ter uničuje ljudem domovja in gospodarska poslopja. Tu zažgejo otroci, tam izbruhne požar po neprevidnosti večjih, , zopet drugod pripisujejo izbruh tega hudobnega sovražnika hudobni roki. Nespametna govorica je seveda, da bi bila vzrok teh nezgod obilica opekarn na Murskem polju. Pač pa utegnejo imeti prav tisti, ki pravijo, da so ljudje postali zaradi tega manj previdni z ognjem, ker je toliko zavarovalnih družb, ki se kar trgajo za mnogoštevilne zavarovance. Želeti bi bfilo, da ljudje zopet bolj pazijo na izbruh ognja, pred vsem zato, da; jim vest nikakor ne more očitati, da so si kakorkoli sami krivi požara, potem pa tudi zaradi svojih sosedov, ki morebiti niso tako visoko zavarovani, ka-koršna škoda se jim utegne zgoditi. Popolne odškodnine za prestani strah, za trud pri novi stavbi in za morebitno izgubo človeškega življenja pa itak nikdo ne more dati. Se druge zle posledice imajo mnogoštevilni požari .m našem polju. Pred vsem je skoro v vsaki vasi postalo potrebno gasilno društvo. Radi jih sicer podpiramo, čeravno jih je veliko, ker lahko store mnogo dobrega, le žalostno je slišati, da se najdejo celo pogOrelci, ki so nevoljpi, ako jim pridejo gasit. Po požaru pa se kar vsujejo v vasi razni, večkrat nepoznani nabiralci za nesrečne pogorelce, tako, dri. sd hišne kljuke skoro ne utegnejo ohraditi od enega do drugega. Kjer je potreba resnična in nezakrivljena, vsakdo rad pomaga iz krščanske ljubezni do bližnjega. Nelepo pri tem je pa to, da si večkrat po- goreloi z denarjem, ki šo ga dobili pri slovenskih simnoiTi !9lovftX .eitDirijocprei oer n firao-iiNo .liioilsU ! oson-v-te ju* if!wn> kmetih, gredo kupit opeke v tuje opekarne. Zato so prav storili nekateri člani slovenske „Križevske o-pekarne", ki je znano kmečko domaČe podjetje, da so takim pogorelcem pokazali vrata. Kot zavarovalno družbo pa priporočamo našim ljudem edino slovensko zavarovalnico Vzajemno zavarovalnico v) Ljubljani, ki je po vsem Slovenskem zadnji čas najbolj razširjena. 1 M.la Nedelj«. Kmet podružnica priredi v nedeljo, 12. maja po rani maši v šoli važno gospodarsko zborovanje s sledečim vipore-dom: 1 Strok vno predavanje g. Belleta o boleznih in škodljivcih sadjarstva in vinarstva in zatiranje istih. 2. P> ročilo o razdelitvi podruž ničnega orodja za uporabo med člani K udeležbi se pozivajo pred vsem podružnični člani, vabljeni so pa k predavanju vsi domači in sosednji kmetovalci. Slovenjgraški okraj. s St. Martin pri Slov. Gradcu, Kako so nekateri liberalci olikani, so pokazali pred kratkim v neki pošteni dovžanski gostilni. Res, prav Čast za nje, da .hujskajo uboge Žagarje proti mirnim pravomislečim gostom. Posebno nekemu mlademu hujskaču bi bolj pristojala še stekleničica z mlekom, kakor da dela nemir v poštenih gostilnah'. Oče mora že itak drago plačevati njegove neumnosti, pa Še vendar ne da miru. s Gorenje na Paki. Dne 14. aprila smo obhajar li pri nas nenavadno cerkveno slavnost, namreč slav-nost blagoslovljenja novih orgelj v podružni cerkvi sv. Janeza v Gorenjah. Že nekaj let sem se ta cerkvica neprestano popravlja in olepšuje. Prenovili so se vsi trije oltarji. Cela cerkev se je preslikala, na-bavil se je novi tlak, krasne sohe presv. Srca Jezusovega in Marijinega, prenovil križev pot, z eno besedo: popolnoma vse je novo, oziroma prenovljeno. Samo orgije so bile Še zelo slabe. Sprožila se je misel, še te kupiti nove, in res, sedaj že pojejo veličastno v čast božjo. Nevenljivih zaslug za vse to sta si pridobila cerkvena ključarja Ivan Poduratnik in Vinko Ajdič ter Janez Košelnik, posestnik v Skornem.Ti možje se niso strašili nobenega truda ter so res z občudovanja vredno gorečnostjo delali za olepšanje hiše božje. Hvala gre pa tudi vrlemu, za čast božjo vnetemu ljudstvu, katero je rado žrtvovalo velike svo-te za olepšavo cerkve. Posebno so se izkazali vrli Skorljani, kateri so največji dobrotniki te podružnice. Bog bo gotovo obilo to poplačal. Orgije je zares moj-stersko izvršil orglarski mojster Ivan Naraks iz Pet-rovč. Že omara sama napravi na gledalca lep vtis, milina glasov pa poslušalca naravnost gine. Upamo, da bo kakšen strokovnjak to delo pregledal in opisal. Orgije so sestavljene po najnovejšem, „pnevmatičnem" načinu. Blagoslovili so orgije vlč. g. Jakob Hribernik, dekan v Braslovčah, ob asistenci č. g, J. Musi-ja ter p. Frane-a iz Nazareta. Velikansko število ljudstva je bilo priča, kako je isto še vneto za čast božjo ter še globokoverno. Bil je ta dan za celo paškq faro res dan veselja in ga ne bomo nikdar pozabili. s Sušt«nj. Bralno društvo priredi dne o. maja po večernicah predstavo v hotelu .Avstrija". Sodelujeta Mladeniška in Dekliška zveza. Na vsporedu je „Krčmar pri zvitem rogu" burka v enem dejanju in „Prisiljen stan je zaničevan", veseloigra v treh dejanjih. Vstopnina znaša za sedeže 1. vrste f-0 vin., z' sedeže 2. vrste B i vin, za st- jišče in galerijo 20 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Konjiški okraj.- Prihova. V torek, dne 22. aprila zjutraj proti 2. uri je popolnoma pogorel posestnik Grifič, p. dom. Vinter, v Kacepeku. S hlevom sta mu pogorela tudi krava in tele. Od hleva se je naglo širil ogenj proti hiši, v kateri je vse počivalo, tako, da so ljudje komaj rešili svoje življenje. Sumi se, da je zažgala hudobna roka, k Cadram. Spoštuj očeta! Na te božje besede je pozabil Franc Muc, po domače Mlakarjev iz Ugov-ca, ki je pred enim mesecem v prepiru hudobno zgra-bil svojega očeta, ga porival sem in tje ter ga celo vrgel na tla. Pri padcu je bil oče poškodovan, ip pretečem teden mu je sodnija v celju prisodila 14 dni zapora. k Sv. Kunigimda. Pred 6. leti je umrl po celem okraju dobro znani Jurij Potnik, po domaČe Levičnik. Minulo soboto pa smo do hladnega groba spremili njegovo soprogo, vdovo Jožeio. Sprevod je vodil msgr. Bezenšek, Ta je pri grobu oba hvalil kot velika dobrotnika ubožcev, pa tudi domače cerkve ip one v Ca-dramljah. Blagima dušicama svetila večna luč! k Zreče. Videčnik Marija je zbolela. Telesnega zdravja je Šla iskat v Celje, potem v Gradec, pa brezuspešno. Dne 25. aprila je v Lankovici umrla. Bila je prednica Marijine družbe. In ker se družbe-nice niso mogle v tujini udeležit, pogreba, so pa primerno pobožnost oskrbele v domaČi cerkvi. Celjski okraj. c Celje. Umrla je včeraj, dne 1. maja, hišna posestnica gospa Avgusta Kranjc, Pogreb bo v petek, dne 3. maja, ob 4, uri popoldne. Naj v miru počiva! Rodbini naše iskreno sožalje! c Celje. Stavbeni mojster Lindauer v Celju, o katerem se je po mestu govorilo, da je vsled dolgov izginil, se ]e po 2dnevnem odhodu zopet vrnil. S tem tudi mi našo vest popravljamo. c Teharje. Dne 28. t. m. v nedeljo v jutro so našli v Voglajni ne daleč od železničnega mostu vto.i-Ijeno Marijo Gašparič. Obleka je bila ne daleč od nje obešena v grmovju. Nesrečnici se je oteinnil um in je storila v tem stanu ta. nesrečni korak. Bratu Č. g. župniku GašpariČu iskreno sožalje. c Svetina pri Celju. Na belo nedeljo smo imel. gospodarsko predavanje. Poučni govor je imel potovalni učitelj g. Goričan in se je vršil v šoli. Navzo- či poslušalci so z zanimanjem sledili predavanju in so hvaležni za prireditev tega shoda» Drugi shod se vrši na binkoštni ponedeljek, ko bode pri tukajšnji podružni cerkvi sv. opravilo. o Dramlje. Nevednež bi rad v.„Nar. Listu" z dne 18. aprila modro precenjeval pridige in ravnanje duhovnikov. Nevednež, nespametni, kam si zašel? Liberalizem je nevera; nevera je greh proti prvi božji zapovedi. Vsak trdovraten liberalec hoče ostati v grehu nevero in ga noče zapustiti. Nauka si ni izmislil pridigar v „svoji neumnosti", ampak nauk' ne gre v neumno liberalno butico. Primero med piščetom iz jajčje lupine in med Kristusom iz groba je vzel govornik iz cerkveno potrjene knjige „Goffine" na strani 343, v pojasnilo dogodka, da je Kristus vstal iz zaprtega groba. Tudi za to razlaganje nedostojno zmerja nevednež župnika po svoji navadi. V svojem „inteligentnem" srcu nevednež tudi veselo pričakuje, da so zveze med domačim in sosednjimi duhovniki pretrga, ne, ker ni prišel nobeden za praznike pomagat. So bili pač preveč z delom obloženi. Kam bo Šlo zanaprej kaplanovo plačilo? Na davkarijo pojdi vprašat, če res misliš, da pade vse „v nenasitno župnikovo mavho". c Polzela. Dne 27. aprila je umrl Franc Ter-glav, posestnik v Založah. Umrli je bil več let občinski odbornik, načelnik hranilnice in posojilnice, član krajnega Šolskega sveta, predsednik Bralnega društva in vnet pristaš Slovenske kmečke zveze. Rajni je brat našega deželnega poslanca g. Alojzija Terg-lav. Pri pogrebu se je nabralo za Slovensko Stražo 32 kron 10 vinarjev, povod k nabiranju je dal g. dr. V, Cervinko, ki je svojo mrliče-ogledno dnino 2 K prepustil Slovenski Straži. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi ljudstva. Zastopana je bila docela vsa Sa-vinjska dolina. Sprevod so vodili Č. g, dekan braslov-Ški ob asistenci 5. g. dr. Ivana Jančiča ter domačega č. g, župnika in sorodnika Č. g. Leber. Blag mu spomin! c St. Jur ob Taboru. Na diopis „Narodnega Lista" Št. 17 iz St. Jurja ob Taboru radi razdelitve podpore po suši toliko v pojasnilo, da se pred takimi laž-njivimi dopisniki ne bom nikdar opravičeval. Da me pa taka cunja graja, mi je le v Čast, nasprotno bi me bilo sram, ako bi me hvalila. Imena odŠkodovanih liberalcev so pa na razpolago. Na dopise brez podpisa ne bom več odgovarjal. — Franc Lesjak, župan, St. Jurij ob Taboru. c Sv. Frančišek na Stražah, Tukajšnje Katoliško bralno in izobraževalno društvo je priredilo na velikonočni ponedeljek in na belo nedeljo gledališki predstavi „Za križ in svobodo" in „Prisiljen stan je zaničevan". Igralci in igralke so rešili svoje vloge v splošno zadovoljnost ljudstva, katerega je bilo obakrat veliko. Hvala domačim laranom, kakor tudi našim vrlim sosedom iz Ljubnega in Gornjega Grada, da celo iz daljnih Luč so nas posetili, kar kaže, da se ne menijo za nesramne dopise v celjski cunji, v kateri se je že letos večkrat nam znani Južek zglasil. Nesreče ni bilo nobene, še liberalec se ni nobeden pohujšal pri teh predstavah, Čeravno pravijo liberalci, da so igre» katere prireja društvo, pohujšljive, c Loka pri Zidanem mostu. Kaj se je neki zgodilo, da dobro znani hujskač s tako vnemo in veseljem nekaj pripoveduje možem, zbranim na trgu, Čar-kajočim na popoldansko službo božjo? V „Narodnem Listu" je zopet našel nek' dopis o nekem duhovnu, ip to je hotel povedati strmečemu svetu. Mi ti pa povemo, čeprav zajemaš svojo modrost iz „Narodnega Lista" in „Štajerca", nas tvoje hujskarije ne bodo premotile in bodo pri nas še v bodoče vživali dušni pastirji globoko spoštovanje, — Na belo nedeljo se jo igrala v župnijskih prostorih lepa igra „Mati svetega veselja". Vloge so vsi igralci dobro rešili. Udeležba je bila sijajna. Okrog 150 gledalcev je z veseljem in navdušenjem sledilo igri. Cisti dohodek (66 K) se je obrnil za K. s. i. društvo. Od mnogih se sliši želja, naj se igra ponovi, kar se bode najbrže tudi zgodilo. c Ceije. Obe-m zb r Sloversfeega trgovskega drašsva v Olju se vrši v soboto dne 4 ma niša ob 8. uri »večer v knjižnifti v Narodnem Doma c Pitrovfie. Dekliška zveza priredi dne 5. maja igro .Mala pevka" v Društvenem domu ob četrt na 4. uro popoldne. Prijatelji in prijateljice, pridite. c St Jur ob Tebo'11. Poslanec dr. Kor. šec ima v nedeljo, dne 12. maja po rani masi shod v društr.eni sobi. Somišljeniki, pridite! c Zg. Ponikva. N»še bralno in pevsko društvo priredi v nedeljo, dne 12. ma:a ob 3. cri pop. veselico. Na vsporedu bode petje, igri: „Zupanova Micika' ter .Rudeči nosovi", pot m podučni govor in nazadnje prosta zabava Veleč, g dekan iz Skal nam pridejo blagoslovit novo lepo kapelo lurške M. B žje katero so postavili farani blizu cerkve Tudi bodemo ta dan cbbajali ¡-hod našega farnega patrona Pan-kracija, zi to prijatelji in s 'Sedi pridit« j:as v obilrem številu obiskat. c Šmorje, Vabilo na občni zbor društva za otroško varstvo in mladinsko oskrb v šuars» em sodnem okraju, ki se vrši dne 9. maja 191? popoldne ob 2. uri v S' bi št. 16. c. kr. okrajne sodnije v Šmarju če bi ta-le občni zbor bil po § 1*3 društvenih pravil nesklepčen, se vrši občni zbor e o uro pozneje, to je ob 3 uri popoldne Le ta je skl-pčen pri vsakim - tevilu udeležencev. Dnevni red: Poročilo društvenega odbora o d-lo*anju v letu 1 »11. Poročilo društvenega odbora o goBpi.darstvn z dru t»enim imetjem v letu 19j 1. Volitev odbora. Volitev ¡¿regledovalcev računov. Slučajnosti. Odbor. c Olj»". Prihodnjo sredo t. j 8. maja ob 8. uri zjutraj se vrši v opatiji občni zbor „Kutol podpornega društva". Na dnevnem redu je tudi volitev novega odbora K obilni ud>:l žbi vabi uljudno vse Hde in pi;jate'je društva odbor. c St. Jur ob Tab'tru. Anton Habj&n, p. d Zuperl, je daroval tukajšnjemu Branemu društvu 5 K, za kar mu izreka javno zahvalo odbor. c Čebelarska p»družiica pri N.':vi cerkvi priredi v nedeljo, dne 12. maja ob 3. uri čebelarsko predavanje na Dobrni pri g. Matevžu Redili.k pod. Plačan Poučevat pride g potovalni uMtelj Iv Jurančič. Brežiški okraj. b Brežice. V nedeljo, dne 28. aprila, je priredilo tukajšnje Katoliško slovensko izobraževalno društvo igro s petjem: „Fabijola in Neža".. Ker je ob istem ¿asu zborovala tudi Kmečka zveza, se je bilo bati, da bo udeležba slaba. A glej, naši ljudje so si znali pomagati, Možakarji, na kmečko zborovanje, a Ženske in dekleta pa k predstavi. Zato se ima Izobraževalno društvo zahvaliti za Še precej povoljno udeležbo v prvi vrsti našemu ženstvu. Kaj pa igra? Je li dobro uspela? Izvrstno, ne le dilelantsko, sta igrali Fabjjola in Neža. Mislili smo, da imamo velikomestne gledališČ-ne igralke pred očmi. Tudi Lucina je dobro pogodila plemenito Rimljanko, Izmed služabnic moramo posebno Siro pohvalno omeniti; ta Še mnogo obeta. Tudi Graja in Afra sta se bili uglobili v vlogo sužnjic. E-merencijana, Metela in Cecilija, sicer male vloge, a so bile v dobrih rokah. In zbor deklic, naši angelčki, ti so bili posebno ljubki, in kako krasno in precizno so zapeli. Skratka: vsestransko je igra dobro vspe-la. Zasluga tega vspeha pa in sploh procvit» našega Izobraževalnega društva pa £re v prvi vrsti našemu neutruclljivemu in vsestransko delavnemu č. g. podpredsedniku! Prisrčna mu zahvala! b Zakot pri Brežicah, Tatinske družbe se klatijo zopet tu okoli. Nedavno so vse pokradli kmetu Ger-jeviču, ki mu je bil lani razen konj, vse uničil ogenj. b Artiče. V frančiškanski cerkvi v Brežicah u-kradeni oltarni križ se je našel v artiŠki župniji, kjer ga je prodala neka ženska za 2 K, Stal je 30 kron. b Videm. V zadnjem „Narodnem Listu" imenuje dopisnik iz \idma mojo nesrečo, ki se mi je pripetila dne 4. aprila, čudno zagonetko. Zak.aj? Iz same jeze, ker je cele tri tedne brezuspešno preiskoval, povpraševal in tuhtal, kako bi se dalo o moji nesreči napisati krvavo povest, v kateri bi bilo vsaj jedro resnično, da bi bil „Narodni List" zopet enkrat malo bolj kratkočasen. Ker mu pa praiva resnica ni prijala, si je Čez tri tedne pomagal z zagonetko, da bi vsaj deloma dosegel svoj namen, spraviti me ob dobro ime. Obrekljivi dopisnik, imenuj mi tiste, ki trdijo, Česar me sumničiš v zadnjem ^Bfarodnem Listu", pa bomo takoj rešili zagonetko na pristojnem mestu, da dobim zadoščenje! Dokler pa tega ne Storiš, te javno imenujem nesramnega ob reko vale a, Ce ti je kaj na tvoji časti, operi se! — Anton Lasbacher, kaplan. Vestnik mlad. organizacij e» Sv. Trojica v Slov, gor. Izredne lepo se je izvršila slavnost obeh Marijinih družb v nedeljo, dne 28, aprila. Veleč. g. prof. dr. J. Hohnjec je dvakrat vznešeno govoril v cerkvi, služil slovesno sveto mašo ter vrhu tega še neumorno deloval v spovedni-ci. Posebno slovesno se je ob.hajala 151etnica dosedanje Mladeniške družbe sv. Jožefa, ki se je prelevila ta dan v pravo Marijino družbo pod varstvom sv. Jožefa. Med drugimi so počastili našo družbo s svojo udeležbo tudi zastopniki mladeniške Marijine družbe iz Maribora in celo iz daljnega Nazareta pri Mozirju. Po slovesnem vhodu v cerkev je mladeničem ognjevito govoril preč. g. p. Salezij Vodošek, Med slovesno sveto mašo so mladeniči v nepričakovano obilnem številu prejeli svetio obhajilo, Po večernicah je vlč. g. dr, Hohnjec zopet nagovoril mladeniče ter jih spodbujal k stanovitnosti v dobrem in k „zvestobi do milega nam slovenskega naroda, Makole. Krasne* je uspela ustanovna slavnost makolskega Orla v nedeljo, dne 28. aprila po večernicah, Društvena dvorana je bila polna mladine, pa tudi očetov in mater. Shod je otvoril kaplan Geratič, ki je podal j>oročilo o delovanju Bralnega društva. Nato se je izvolil novi odbor. Sedaj nastopi Orei Jan. Mlakar in razloži pomen telovadbe in izobrazoe v odseku. Štefan Fideršek deklamuje pismo Orlov. Slavnostni govornik, poslanec dr. Verstovšek, predsednik štajerske podzveze Orlov,, v navdušenem govoru pojasni pomen orlovske organizacije, priporoča mladeničem vernost, rodoljubnost, kmečko samozavest, varčnost, zmernost in korajžo, čednosti, potrebne vsakemu Orlu. Krasnemu govoru je sledilo viharno odobravanje, Matija Hajnšek deklamuje: „Pesem Orlov", nato je bil odseku izvoljen odbor: Iv. Geratič, predsednik; Jan. Mlakar, podpredsednik; Stef. Fideršek, tajnik; Jož. Krošelj, blagajnik; MesariČ Jurij in Jak. Kro-Šelj, odbornika. Župnik Gomilšek\ ki je pridi goval v cerkvi o krščanski srčnosti mladeničem, še navdušuje Orle za požrtvovalnost in stanovitnost in znamenita slavnost je bila dovršena. Pevski zbor jo je poveličal z lepim petjem. Dravinjski Orel je razpel svoje peruti. Želimo krasnega procvita najmlajšemu Orlu, ma-kolskim mladeničem pa, da se ga vsi oklenejo z največjim navdušenjem. Griže. V nedeljo, dne 28. aprila, se je vršil tukaj ustanovni sh'od Savinjskega okrožja Orlov. Udeležili so se ustanovitve telovadni odseki: Št. Pavel pri Preboldu, Št. Peter v Savinjski dolini, Trbovlje, St. Jurij ob Taboru in Petrovče, v krojih. Na zborovanje je došlo tudi večje število mladeničev iz domače in sosednjih župnij; prišli so pa tudi očetje na ta shod. Takoj po večernicah je brat Stuper iz Št. Pavla otvoril zborovanje. Kot začasni okrožni tajnik je poročal o delovanju in ciljih okrožja, Z vsklikom se je nato izvolil sledeči odbor Savinjskega okrožja: Al. btuper iz Št. Pavla, predsednik; Ivan Dimec iz St. Petra, podpredsednik; Josip LonČariČ, Št. Jurij ob Taboru, tajnik; Rajm. Bratanič, Št. Pavel pri Preboldu tajnikov namestnik; K. Pečovnik, Št. Pavel,blagajnik; I. Črne, Trbovlje, načelnik; K. Culk, St, Jurij ob taboru, podnačelnik. Na splošno željo se imenuje novo okrožje „Savinjsko okrožje". /Za sedež se določi Št Pavel. Seje odbora in vaditeljske vaje pa se naj \n>e v Št, Jurju ob Taboru. Letna članarina za posamezne odseke se določi na 5 K. Besedlo dobi nato Fr. Že-bot iz Maribora, ki oriše cilje in namene izobraževalne in orlovske organizacije. Mladenič Orel mora imeti veselje do dela in veselje do boja. Brat Črne iz Trbovelj navdušuje nato brate Orle z geslom: „Telesna moč, duha krepost, to vzor je lepi tvoj, mladost." Častiti gospodi župnik Krančič se zahvali udeležencem in govornikom, na kar se lepa prireditev zaključi. Najnovejše. Župnijski izpit se je vršil dne 30. aprila ter 1. in 2. majnika in so se ga udeležili naslednji čč. gg,-Ivan Bosina, kaplan pri Sv, Juriju v Slov. goricah" Ivan JelŠnik, kaplan v Cadramu; Ivan Lah. kaplan pri Sv, Petru pod Sv. Gorami; Franc Letonja, kaplan pri Sv, Ani na Krembergu; Anton Pučnik, kaplan v Šmarju, Sejmi na Sp. Štajerskem, Za S. K, Z. so zopet posredovali v ministrstvu poslanci Roškar, Pišek, Brenčič in dr. Verstovšek glede sejmov. Na Dunaj je bil pozvan poročevalec namestnije v Gradcu, Poslanci so zahtevali, da se takoj dovolijo sejmi med raznimi okraji in se pri tem sklicevali na dejstvo, da ni več kuge na Spodnjem Štajerskem. Ministrstvo je obljubilo, da tej zahtevi ugodi še v teku enega tedna. Nadalje so zahtevali poslanci, da odpade popolnoma določitev glede opazke na potnih listih, ali je bila živina delj časa, kakor je bilo to določeno od početka na 4 tedne, zdaj na 14 dni. Tudi v tej stvari je obljubil zastopnik ministrstva olajšave. Nadalje so poslanci zahtevali, da se prenehajo razne Šikane občinskih predstojnikov in občinskih ogledov radi potnih listov. Ce ni kuge, morajo vse te strogosti odpasti. Dvorni svetnik Binder je podal izjavo, da htfče iti na roko ljudstvu, samo eno določitev hočejo vzdržati, da se klavna živina, katero kupujejo za mesarje, ne sme postaviti več na semenj. Vse te določbe izidejo v kratkem. Luče. Naše Izobraževalno društvo napravi dne 5, in 12. maja 1912 ob 1. uri popoldne pošteno veselico v nalašč za to pripravljenem prostoru na KoČevar-! jevein vrtu. Veselo petje bo in ganljiva igra „Lurška pastarica". Sosedje in prijatelji poštene zabave, nar pravite izlet v Luče! jM Delegacije so zborovale v torek in sredo. V avstrijski delegaciji je takoj v začetku seje prišlo na dnevni red hrvaško vprašanje. Jugoslovanski delegati dr. Šusteršie, SpinčiČ in cfr. Cingrija so se|Z got vori in z interpelacijami zavzeli za brate Hrvate in zahtevali, da se Hrvatom da zopet ustava. Dr. Šuster-šič je izjavil, da je ogrska delegacija nepostavno sestavljena, ker niso v njej zastopani Hrvatje. Občinske volitve na Dunaju, Še lepše kot v IV. volilnem razredu, so zmagali krščanski socialci v III. razredu, ki je volil v petek, dne 26. aprila. V okrajih Leopoldstadt in Josefstadt so brez ožje volitve zmagali krščanski socialci, le v okraju Ottakring je prišlo do ožje volitve, pri kateri je s pomočjo liberalcev zmagal z neznatno večino 22 glasov socialni demokrat. Izvanredno ugodno pa so izpadle volitve II. razreda, v katerem volijo izobraženci in drugi večji davkoplačevalci. V tem razredu se je bil boj za 48 mandatov, Liberalno Časopisje je vpilo pred volitvijo, da dobijo krščanski socialci v tem razredu v najboljšem slučaju samo par mandatov. Liberalci so obračali, vo-lilci pa so obrnili. Pri volitvah v ponedeljek so kršč, socialci dobili pri prvem naskoku 32 mandatov, liberalci pa samo 2. V torek, dne 30. aprila, se je vršil pri ožji volitvi hud boj. S podkupovanjem, silo in lažmi so nastopili združeni liberalci, židje in socialni de-mokratje, a krščanski socialci so si zopet priborili 12 mandatov, židovski liberalci pa samo 2. Tako so krščanski socialci sijajno zmagali na Dunaju» in bodo imeli v novem občinskem svetu veliko veČino. Obenem so popravili poraz pri zadnji državnozborski volitvi. Dunaj ostane krščanski. Tako imajo do sedaj v občinskem svetu krščanski socialci 126 glasov, liberalci 20, so cialni demokratje 10, odpadniki 2 glasova. Danes se vršijo nadomestne volitve v 1. razredu, in sicer za pet mandatov.__ Z dinamitora na roparje. Na Francoskem se pojemanje vere posebno kaže v naraščanju zločinov. Ljudje, pred vsem mladina, nimajo več strahu pred Bogom, v katerega ne verujejo, in ker jim tudi mrzi vsako pošteno delo, si pridobivajo na nepošten način svoj kruh s tatvino, z ropanjem in z umori. Pariz se komaj ohranjuje mladostnih zločincev, ki se imenujejo apaši in kojih število že prekaša 50.000. Ker so ti drzni roparji postali v zadnjem Času ne samo jako sitni, temveč tudi silno nevarni, je policija sklenila, jih z vsemi sredstvi zasledovati in zajeti pred vsem njihovega poveljnika nekega Bon nota. Pa to je bilo zelo nevarno dejo. Podnačelnik pariške policije, Jonin, je pri tem izgubil svoje življenje, in policijski nadzornik Colmar je bil nevarno ranjen; Bonnot pa je ubežal. Kmalu pa je policija izvedela, da se skriva Bonnot v neki lopi za avtomobile v predmestju Choisy le roi. Policija se je v velikem številu približala hiši, a apaši, ki so bili v njej, so začeli močno streljati. Ranili so manj ali bolj težko več policajev in orožnikov. Ker drugače ni bilo mogoče, je pozvala policija vojaštvo na pomoč. 200 že-nijskih vojakov ¡e nato obkolilo hišo, Apaši pa se vseeno niso hoteli udati, Končno je policijski prefekt Le-pine ukazal, naj vojaštvo bombardira hišo, kar se jo tudi zgodilo. Poveljnik Fontane je z nevarnostjo živ- ljenja položil v hišo tri bpmbe, ki so jo popolnoma razdejale. Streli iz hiše so ponehali, in ko so Šli policijski uradniki z drugimi policaji gledat učinek bombardiranja, našli so Bonpota z več streli v glavi v popolni nezavesti. Ko so ga odpeljali v bolnišnico, jo kmalu nato umrl. Tndi njegov tovariš apaŠ Dubois je imel prestreljeno glavo in je bil mrtev. Preiskava je dognala, da sta se Dubois in Bonpot ustrelila, predno sta prišla pravici v roke. Da je vse polno občinstva gledalo ta nenavaden prizor, je samoobsebi umevno. — Nek list pa poroča, da pravega Bonnota še vedno niso vjeli. Za otroke s šibkimi kostmi. Nebrojnokrat dognano dejstvo je, da S c o t t-ova emulzija bolj kot katero koli drugo sredstvo pripomore k temu, da se ojačijo otroške kosti, da se začno otroci, ki se nočejo učiti stati in hoditi, že po kratki uporabi pristne Scott-ove emulzije postavljati po koncu, sami stati in v veselje svojih starišev tudi hoditi. Naj bi torej vsi stariši, ka tenh otroci vsled slabih kosti dobro ne napredujejo segli po SCOtt-OVi emulziji, ki je že nad 35 let vpeljana ter vživa svetovni sloves kot izborno sredstvo za ojačenje otrok. Pri nakupu naj se zahteva izključno SCOtt"@¥a emulzija. Znamka Scott, ki je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2 50. — Dobi se vseh lekarnah. Pristna samo s to znamko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravno nja. 0' Zdravniki radi krepčilnega in razkuževalnega upliva pristno Levovo francosko žganje z mentolom, kateri ne upliva samo pri protinu in rev-matizmu, ampak tudi pri glavo in zobo-bolu, nervoznosti in otrujenosti, bolezni v kfižu in hrbtenici, trganja po udih hitro, osvežujoče in olajšujoče. Originalna steklenica stane samo % 44 vin. Velika steklenica K 1'10, naj ečja K 2*20 in se dobi v vseh lekarnah in trgovinah. Pošiljanje po pošti od K 4'40 naprej po poštnem povzetju. ALEKSANDER KALMAR, Dunaj D/2. Severni kolodvor. VABILO na BCNI OJsrajne posojilnice v Ljutomero ki se bode vršil na Križevo v četrtek 16. nuja t. 1. ob 8. nri zjutraj v Fran-Jožefovi ioli v Ljutomeru. DNEVNI RED: 1. Poročilo nsčelstva. 2. Poročilo nadzorstva o r.\čunn za I. 1911 in odubrenje istega 3. Izl čitev udov. 4 Vtil t'v nadzornega svetovalca in cenilne komisije. 5. Stečajni predlogi. Ako bi ta na 8. uro sklicani občni zbor ce bil sklepčen, se vrši ob 9. nri i«tega dne z istim dnevnim redom in v igfrh prostorih dragi občni »bor, kateii bode v smislu § 38 pravil k'epal veljavno tudi ne oziraje se na število navzočih zadružoikov. V Ljutomeru, dne 30. aprila 1912. 524 LJUDVIK BABNIK, načelnik. Listnica uredništva. Gornja Ponikva: Brez podpisa! Sicer pa dopis preoseben; take stvari se naj razpravljajo v domači hiši, ne v časopisja. — Zagorje pri Pilštanju: Ako imate priče javite zadevo šolski oblasti. Takim liberalnim gospodičem je treba čvrsto stopiti na prste. Pozdravljeni! — Vinski vrh pri Hv. Miklavžu Pr>i dopis je preoseben, d ugi pa tožljiv. — Rog> za pri Hočab: Se ne splača, kregati se s takimi nemškutarski-mi pr palicami. Pozdravljeni! — Šmartno na Paki (požarna bramba): Zdaj pa segate že na toliko oseb, da bi imeli potemjlist poln samih odgovorov. Pr sim i, uredite st<-ar d ma, javnosti je sedaj že itak nekoliko znana. — Oomilsko: Ali imate dokaz, da je sel plačan? — Ptuj: Hvala lepa! Smo imeli stavljeno notico, ki nam je do&la od druge strani. Pozdravljeni! — Polzela: O smrti g. Terglava smo imeli že stavljen drug dopis, ko je d šel Vaš. Oprostite! — Dobrna: Izročili Straži. — Čermlenšak, Slivnica: Prepozno. Kar ni zastarelo, prihodnjič! Pojasnila o inseratih fiij« m* ÜÄ $ piüsfi& »s^ m i?. Loterijske Številke: Dne 27 april» 1912. Gradec . 57 1 22 67 9 Dnnaj . 51 88 43 20 46 Proda se takoj 11 zelo lepih stav-bonih prostoro» med okrajno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezu pri Mariboru, zraven cerkve in šole: sestnjijo iz 2 parcel n::v, krog 12.960 □ metrov velik«. Vpraša se v upravništvu. 3'4 Golšo in d-beli vrat se lahko trajao ozdravi brez zdravil in bolečin. Piše se na „Pava-celEUs", chem laboratooj, Bremberg Moravsko Priložiti se m>ra znanka za odgovor. 228 Išče se v najem dobro idoča pe-karija. Ponudbe na F. Sotošek, po d te restaote, Zatieina na Kranjskem. 391 Uiiienca, Bi ima veselje do čevljarske ebrti sprejme Anton Trost, če.ljur, Stolua ulica, Maribor. 439 Išče se varhinfa k dvoma deklicama, ki ima izobrazbo in spretnost v d matih delih, v starosti 25 do 35 let. Piača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: „Varhinja", Ljnb-ljaca, poštroležeče, glavna posta. 457 Učanec, slovenščine in nemščine znosen, se sprejme takoj pri g. Koarad Zamolo. trgovina z m.>ša nim blag im v Frarau. 429 Cepiči: Laški rizling in gutedel, KOrt'rine več tisoč ima na pr daj, Jernej Mikclič, Žetale pri K ga'cu. Tik pri p ljčanskem kolodvoru ob okrajni cesti se p^oda radi družinskih rs z m er zelo dobro idoča mata trgovina z mešanim blagom, iz-o( vi a. piva in žganja. Vprašanja naj se vpošlje;o na uprav ništvo list» pod „Orion". 410 Učarec z dobrimi šolskimi izpri fevsli se sprejma v večjo trgovino z mešanim blagem. Nislov pove up-aniatvo. 4';0 Lepo posestvo na je produj, tik okrtjne ce.-.te, lepo poslopie, lep? njive, sadni vrt, travniki in gozd. Vpr»ša se pri A, Pita ur, posest, in g stilniča^ju p. Šmarje pri Jelšah. Ra>-no t, m se da žilo dobra gostilna v najem sli na račun. 455 Posestvo na prodaj v bi žini Dobrne, z stalno dobro vodco močjo; v bližini se bi zidal« železnica; pripravno za povečanje mi na in nove zag-?; močno zidana in dobro ohranjena hiša, z lepo kletjo, sadnim vrtom, travnikom i:i njivami se tak.j proda. Vp~aša se: Celje Gosposka ulica 17, drugo nadstropje 447 D-.klica močna in zdrava pridna in zane Ijiva, ki zna dobro pri-prosto kuhari, se za dobro p ač lo epTeime takoj na večjem posesfvu na deželi. Vprašanja pod „zvesto in zanesljivo" na upravništvo. 498 Naznanilo. C'pl ene trn na prodaj. Seznan trt: mosl-r, burgu/jdec. b, gu'edel, laški rizling, silvaier. Ona po do govoru. Janez Werbrjak, Brt g pri Ptuju. 497 Učenca sprejme ščetar (kitačir) Andrej Hudina v Št. Lenartu pri Brežicah ob Savi. 474 Iščem ptkarijo v najem. Vpraša se pri g. Franc Kogler, pekarija v Gornji Polskavi pu Pmgurakem 472 Oznanilo. Hrastov les. Za strešje, rušte, tr*me, vsake dolgosti ia debelosti, les za preše, mostove, sploh za tesirje in mizarje, d ge za sode, posebno z» da» vja ke velikosti, ve3 sodarski les, drve bukove, hrasto te in h jkove ima na prodaj Franc Vogrinec, posest. S7. Andraž v Slov. gor. žel. pust. Poj. 486 Na prodaj 1 po m postavi tako kolje v vinograd ima g.itovo *ez 20 let rrir zaradi kolja; kdor kaj razume temo n- treba dilje govoriti, ker morimo v prvi vrsti gledati na trppžnost blaga. One franko d j postaje Ptuj z*. tiseč komadov (2 m dolgo) 8 kron, m 2 30 dolgo 90 kron. Kdor vzams 10.000 kom. f-sinko na vsako postajo. Fracc Vogricec, posestn k S . Andraž v Slov. gor. žel. postaji Ptuj. 487 ' \ ¿v i i" I .. , y " vsake vrste ' K a K ti E .. ,. CRAYER A.i Kupci posestev pozor. Kdor želi krasno posestvo ali gostilno malo ali veliko, kjerkoli hitro dobro in po ceni kupiti, naj se bi govoli na Franc Peteline» na Zgor. Polska 'o obrniti, kateri vsakemu natančneja, brezplačna po-jasnla daje. Prosi se samo znamka za odgovor. Pohištvo razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom Kari JPjr^eis? Maribor, Stolni trg 6, lepe postelje na valjar, nastavne postelje 16 K, kuhinjska oprava predalčne omare 28 K mize 9 K. stoli K 2'60, trde, polirane po stelje 24 K, polirane mize K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, ot- mmi, -¡0 K, jedilno mize na poteg 3v K, u njati s oli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek p-ihištva iz železa in medenine. Filmi štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 8 K. matraoe 6 K, že lezne postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine 68 K, emaj- lirane postelja 40 K. Slobodno na ogled. Sloboden nakup. Ceniki zastonj in franko. Dober kolarski prostor se išče za samos ojtiost, ali pa v k»,ki tovarni. Naslovi se nai blagovolijo poslati na gosp. I' bi^a s? samo v lekaroi Aaottieke „zur gold-nen Sonne-1 Grad«c, Jakmiiiiplalz 24. 168 Gla^ovir dobro ohranjen, proda organist pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 471 D^bro ohraiyen čevljarski Stroj, ši! s koraj nov, se proda pod i god rimi pogoji Izve se pr< Igoacu Škodič, krčmar u v Sv. Petru na Jstertve iovem sf-lu. 521 H ša v Marifcorii (Meje) pri pr v na za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo, se p d jako ugodnimi» pogoji takoj pri da. Več so izve fin lastniku, Maribor, KhUl^assa S pr.o nad stropje. 191 Prodai@§ka mešane stroke, riemik g» in slo venskfga je.ika vešča, želi s ojo službo v kratk»rn sp;emeniri. Na si ? pore up avništvo tega lista 519 Učenca za če 1, i;; rs k o ob.-r, sprejmi? Fraic Lorger^reča i.ri Koojicih 532 i Franc Štampar, pos. na Vitanu pri Sv B^lfenlru na Koga ima na pro-dsj 600 litrov pristnega domačega jabolčnega rcošts, liter po 25 vinarjev. 517 Ririi smrti sorodnikov želim stopiti v pošteno službo, v gospodinjstvo v župnišče ali v kako drogo slovensko hišo. Iiučen sem v gespo-dinjst.u in v kuhinji. Naslov po*e uprar iiftvio tega lista. 609 Iščem p idreg» krojaškega pomoč- ni'*a, ki je zmožen neuškega in slovenskega jez k». Mora biti iz-uden na mero in prirezovanje. Starost od 20 do 3.o let. Se takoj sprejme pri g. Francu Rami?, krojaču v Slov. Bistrici 5 ti KoUrski učenec se takoj sprejme v nk kateri ima veselje do ko-larst-a pri Franc Lenart, kolaiski mojster v Ivniku (E biswald). 212 Išče se Elzabeia Rozman, rojena in stanujoča pri Sv. Raperta v Slov. g-ir., (ojpo oče je bil učitelj P- ter Rozman). Stara je n»d 70 let. Og>asi se ni j piscnsno v uprav-ništvu. 513 Kr»jaškegt uSenca sprejme takoj Jakob Siar.a k-(.j&ški mojster, Kovačavao p:: Slov. Bistrici. 514 Odvetnik Dr. Ferdo Lašic javlja slavnemu občinstvu, da je otvoril s 1 majem svojo pisarno v hiši Ormoške Posojilnice v je lahka, ka jti kakovost odloča Slast pravega zagrebškega „Francka", nje-govajakostm krasna barva usposob-Ija ta izdelek najboljšim kavinim pridatkom, kateri bodetudi Vas trajno zadovoljil. 1234 Na prod «j je gostilna in bf3. Križan. 601 Pozor kovači! V Šegi pri M) koh h se icp^t dobi dobro kovaško oglje vsake množine. S spoštovanjem Matij* Babiek 5 4 eeeeeo 3oeooeooee-aeooeo0ooeeeooe€> Blagosr let. lasti Žsmtiia ponudba. Hrfton trrzd gifr, „G1U :k" 34 Postlagernd Graz, Sii Jbahnh.f 616 Naznapiio preselitve. Uljudno naznau ajn vsem cenjenim odjemalcem, da sem se preselil z mojo obrtjo iz Tegethoffove uKce št. 28 v Tegethoffovo ulico 16 via Kokošinek. Priporočam svojo bogato zalogo raznovrstnih oblek in površnikov iz najboljšega, trpežnega blaga po izredno nizkih cenah. Poskusite kupiti pri meni, zagotavljam Vas, da b< ste zadovoljili. Ob.eka na moro se pod jamstvom najboljši; in najhitreje izvrši. Hcibert lfrezniEk i ISaribar trgovina z modnim blagom in oblekami za možke» TegetthofFova cesta 16. oeeeoeeeoooooooooooooooooooooooe Z globoko užaljenim srcem naznanjava vsem so odnikom, prijateljem in znancem pretužno vest da je najina nepozabna soproga osir. teta, gospa Avgusta Kranjc, roj. Hratanič, hišna pos9s!;nica v Celju, danes v sredo, dne 1. maja 1912 ob l.uri po polnoči po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 50. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnke bode v petek, dne 3 majnika ob 4. uri popoldne od hiše žalosti na okoliško pokopališke. Sv. maša zadušnica se bode brala v s b< to dne 4. majnika ob 8. uri dopo'dne v opatijski cerkvi v Celju. Predrag» rajuko prip ročava v blag spomin in molitev. Celje, dne 1. majnika 1912. Oljjt M«tko, Ivan Kranje, 526 nečakinja Boprc g. ■M ¡Sili /,: vvv. o. v ■ «»is TOii?' r'1 •. ' rti remztfovana z neomejeno zm^zo. Uradni cSnevi so: vsako srodo in vsak petek od 8.—12. ure in vsako nedeljo od 8.—10. are dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo oh uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopeldno f Uradni prostori nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptujn Braraitf3e vloge obrestuje se po 4 /,% od 1. oziroma 16. v mesen po vložitvi in do 15. oziroma zadnjega pred dvigom No-vzdignjene obresti se koncem jnnija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno roštno-hranilne položnice f>«4 st. 118(160 in dom uči nabiralniki. ^©sošlla ;>;' se dajejo na vknjižbo po b—b1/^/^ na vknjižbo in poroštvo po 5'/.%, na osebno poroštvo po 6"/«, na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih ; prošnje z» vknjižbo se delajo brezplačno EK Vsako kurivo porabljivo. 70 odst kuriva se prihrani. Zastopniki se iščejo „Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se pr dene zato posebna priprava. , »Titania-Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijsko. Največja specialna tovarna za parilnike na Avstro-Ogrskem. Glavno zastopstvo FfSIIC Asen, Gradec, Mariengasse 22. Nenavadno hiter razvoj pare. Pošilja se na po skušnjo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte cenike. narejeni iz kovanega železa in kovrnaste pinčevine, torej nepokverljivi. Srečke v korist „Slovenski Straži"! TllNh Qpflpl/Q žrebanj vsako lUIDna Olcb&a. leto. Glavni dobitek 400.000 In 200.000 frankov. Prihodnje žrebanje 1. junija 1912. Izredno ugodna skupina s 15 žrebanji vsako leto : 1 turška srečka. 1 srbska srečka Iz leta 1888. Glavni dobitek 100.000, 75.000 in 20.000 frank. 1 dobitoi list 37, zemlj. sreik iz leta 1880. Glavni dobitek 90.000 kron. 1 srečke dobrega srca. Glavni dobitek 30.000 in 20 000 kron. | Mesečni ubrek 4 krone 75 ¥ln. | Vsaka srečka m«ra zadeti najmanj 230 K. Ze po Tplačilu prrega obroka ima kupec izključno pravico do dobitkov. Mesečni ebrok za t» skupin« 6 K 25 v. | Razlii ne droge skupine srečk s 7 do 18 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po K 3 25., K 5 60, K ll-—, K 15 25 in K 23-—. Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Straže" gosp Valentin Drbančifc, Ljubljana, Kongresni trg 19. 116! aWWOTllumi I i.iuii lO-JM»«... Silsviici za ppmrili avii nosilce, okovje, strešno lepenko, črpaljke, vodovodne cevi, štedilnike, stavbene po -tiebšcine, poljedeljske stroje in orodje, vozne plahte najboljše kakovosti, kose znamka „Merkur" in „Trigav", žič-aato mrežo in ograje, trnjevo žico in vse drug predmete železninske stroke pri veletrgovini z ieleznino 473 Mmkw* gelie. »isa S CO es ca es O Ä. O £=J ieflka ar, drago««* .^stlsfsäniina In opti&tffe sivari na - § ipeoeríjskim blagom i viví Točna In solidna postrežba. Na debelo! Veletrgovina s papirjem. Na drobno ! Goričar & LeskovšekUZvezna trgovina Celje : Graika ulica itev. 7. |j Celje, SlotovSka ulica (Boričar 8 Lesborfeii) itev. 2. Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. < Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade. M stajers. narodna steklarska trgovina na deb@lo in na drobno Sin Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah Isi pHw. stavbah. i^lsolidnejša In točna ¡^strežba. 63 Anton Kocuvan v Celju, Ring št« 2 Glavni zastop in zaloga pravih Švicarskih vezenin (Slinga-rij) za posteljno in telesno perilo in vetano robo za cele obleke. Bele vezane obtekce za feirmance. Vzorci na vse strani so na razpolago pe&tnine prosto. Cene izvirne tovarniške! — Priporoča tndi svojo veliko zalogo najboljšega perila za dame in gospode, klobuke, čepice, dežnike, naramnice, nogavice, rokavice, žepne rute, svilnate robce in Serpe, predpasnike, bitne ovratnike in manšete najboljSe kakovosti, kravate, Sapote, moderc», preproge, parfnma itd. Raznovrstne predtiskovine in drag« ženska ročna dela. Nagrobne vence in trakove Za mnogobrojen obisk prosi 405 __Anton Kocuvan. Sanatorij „Mir»i Dom" priporočan od zdravnikov, sprejema bolnike na živcih, 259 tndi nevarne slučaje, histerične, bolne na srcn, želodca, pa take, ki so samo okrepčanja potrebni. — Celo leto odprt Cene so zmerne. - Prospekti na zahtevo zastonj. Dr. Franc Ceh, Gornja Sv. Kungota pri Mariboru. Trgovina z moko in dež. pridelki Ivan Ravnikar I preblavska M. Graška cesta 21. Glavna slov. zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor: štrang, nji d, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in otroSke postelje itd — Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopiče v, firneža in lakov. Zaloga na grobnih in voščenih sveč itd. 93 lodni in modne letne obleke dopošilja 242 KarIKocian tovarna sukna v Hupolcu (Češko). Tovarniške cene. V prospeh D. Mat. Šk. S/ .aggk. ^fus h? m. za moSke in volneno za ženske obleke 83 zadnje mode, razpoSilja najceneje Jngoslovanska razposiljalna R. Stermecki v Celju št. 300> Vzorci na zahtevo poštnine prosto. Kmetje, pozor! Za praznike kupujte kmetje klobuke pri vitanjskem klobučarju V. Jankovič. Tam dobite ne samo lepe, ampak tudi zelo trpežne klobuke po nizki ceni. Slivovko v sodih od 60 do 400 litrov Ia vrste, franko tod ea liter K 130 prodaja Anton Stromaver, velika žganjarna v Lučanah pri Emovsu (Leuteehach bei Ehrenhausen). Vzorci na zahtevo brezplačno. 459 «M»»» M>#M X l Preblavska mineral, voda j t t t X X t X t ♦ ♦ Visoko cenjena, staroznana natroosks kislina z izvrstnim okusom, nedoseženo čistostjo in veliko ogljenčeve kisline. Zaloga VBskovrstnih semen Na drobno na debelo. Zaloga rudninskih vodâ. Protin in trganje po udih pozna marsikateri a le malokateri ve, kako si pomagati. Vzrok je preveč takozv. „Harn"-kisline v organizmn; pomagati se more le, če se ta kislina odstrani. Da to kakSno los žilo ali drus;o odrgnjenje ne pomaga, je jasno. NaS čaj za protin upliva najhitreje in zmanjša bolečine ter gotovo poniaga. Zavoj 3 K 50 vin. in 5 K. Kari Illek, Sternberg, Mtravsko. 259 X l i t čista, alkaliČna mineralna voda, zdravilna pri pomanjkljivi prebavi in spremembi hr»ne, katarih, želodčnih, mehurskih in ledvičnih boleznih. preblavski vodni i^vir vsebujoč mnogo ogljikove kisline, naravna natronska k slin s, je pripravna radi prijetnega okusa posebno za brizganje vina, za meSanje z sadnimi soki in je tudi brez vsake pr mesi zelo izvrstna, okrepčilna pijača 361 C.A v v8e^ tr80V'Ba') z mineralno J/OPIVa 5C vedo, lekarnah, Špecerijskih trgovinah, kakor tudi po nskrbni&tTn studenca v Preblavi, KOroško. : i s t X t t I : % V najstarejši narodni manufaktumi trgovini se vsled smrti gospoda Karola Vanic, Celje Narodni dom prodaja vsakovrstno blago, kakor: možko in žensko sukno, druki, oksforti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd. ^ po zelo znižani ceni! ^ Velika množina različnih ostankov pod lastno ceno. [XXXXXXK_ Franc Kampuš, Zg. PoSjskava pri Pragarskem priporoma vsem kmetom najnovejše rodne mlatilnice. vitle ali geplne, mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnike in oeipal-nike, stroje za košnjo, za Beno obračat in grabit, najnovejše se-jalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrna sesalke za Btudeuce in gnojnico, mline za sadje in grozdje, stiskalnice ali preše, teht niče vsake vrste, tndi mostne tehtnice vsake vrste motorje in lokomobile na bencin in sesalni plin, stroje za lončarje in ope-karje, tndi opreme za opekarne, najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma melje vsakovrstno £3 nje, na roko, na viti, tudi vodno in parno moč. domači izdelek. Vsa popravila se tndi sprejemajo in po nizki ceni zaračunijo. V zalogi imam vedno okoli 2- do 300 strojev. Imam tadi najnovejše kotle brzoparilnike „Alfa-Separator". Zmerne, nizke cene, ugodni plačilni pogoji na več let. Na zahtevanje pridem na svoje stroške k vsakemu kmetu na dom, da se dogovorimo 428 Redka priložnost V neki župniji slovenske Koroške, blizu cerkve se proda hiša z gostilno, trgovino z mešanim blagom, tobačmo prodajo, ekonomijo itd., poŠta v hiši. Poleg tega posestvo z velikim Skednjem, mlatilni škopni stroji in stroj za drobljenje žita na vodo, travniki, njive in gozd, hiša nova. Naplačati ni treba veliko. Zaradi družinskih razmer se proda za nizko ceno. Pisma pod šifro „98" Galicija, poste restante. Koroško. 483 ppfi SÉ i GOSPODARSKE NOVICI Izhajajo kot priloga Slovenskega Gospodarja r. vsako drugo številko. Št. 9. Dae 2. maja 1912. LetoV. Brej ost krav in telic. Krava kakor telica je povprek breja 40 tednov in 5 dni ali 285 dni. Večina telet pride na svet med 280. in 296. dnevom po oplemenitvi; jako malo krav so oteli po 250 dneh, ctočim je število onih, ki nosijo 300 dni, že precej večje. Telice se navadno telijo par dni pozneje, nego starejše kVave, isto-tako nosijo samice junčke 1 do 3 dni dalje, nego teličiče. Prvih 20 tednov po pripustu se ne da z gotovostjo spoznati, ali je žival breja ali ne. Ako se po pripustu ni več gonila, ako je ves ta čas zelo rada jedla, ako se je množina mleka zmanjšala in se trebuh nekoliko povečal, je bržkone breja; toda to velja le o kravi, ki se je vsikdar obrejila že po prvem pripustu, ne pa o kravah, ki se obrejijo težko, in o telicah. Pri teh je treba iskati drugih znakov; pri telicah se iz seskov, Če se je stisne, prikaže tekočina, ki je smolasta, ako se jo med prsti menca (Če je ta tekočina vodena, telica ni breja), bri kravah pa teče iz sramnice neka temnosiva. vleč-ljiva tekočina; ako pa je ta-le bela in kaplja iz sramnice, tedaj žival ali ni breja, ali pa nosi že umorjen sad. Za mnogo gotoveje, dasi tudi ne popolmoma zanesljive znake brejosti, smatra Dular naslednje: „Telna krava hodi počasi in previdno, je lena ter pogosteje leži, nego navadno. Nadalje postane zelo ješča, ali vendar se ne debeli primerno s použito klajo, zakaj zarodek ji odteguje precej hraniva. Bika se po možnosti ogiblje; če pa pride slučajno v njegovo bližino, stisne rep med noge ter se izmuzne od njega. V zadnjem delu telesa je precej občutljiva, zaradi tega se ne pusti rada na križu ali na tre- buhu otipati, Mleko se začne pomanjševati, toda glede kakovosti postaja od dne do dne boljše, to se pravi mastnej-še. V Štirih mesecih po uspešnem ple-menjenju počne trebuh vidno rasti ter se večati." In končno se brejost baje lahko že v prvi polovici spozna na ta-le način: „Pripravi si čašo sveže in čiste vode. Namolzi nekoliko mleka od tiste krave, o kateri se hočeš prepričati, je li breja ali ne, ter ga vlivaj po kapljicah v vodo. Cesse mlečne kapljice raz-dele in vodo pobelijo, je krava jalova, Če pa padejo cele na dno čaše ter tam obleže, tedaj je samica breja." V drugi polovici devetmesečne dobe je spoznati brejost brez dvoma. V 5. mesecu postane desna stran breje živali bolj vampasta od leve, po 6. pa moremo na desni strani trebuha ravno pod lakotnico, ako tu nastavimo uho, že slišati, kako teletu utripa srce. Tudi moremo v zadnjih treh mesecih Čutiti in celo videti, kako se tele v materinem telesu giblje, ako z roko polagoma pritisnemo pod lakotniclo na trebuh; posebno močno pa je to Čutiti takrat, kadar smo napojili kravo s hladno vodo. Končno krava v drugi polovici brejosti od dne do dne manje molze in naposled popolnoma usuši.. Toda nekatere krave ostanejo pri mleku celo do zadnjih dni pred otelitvijo. Z brejo živaljo je ravnati s pomnoženo skrbjo, in sicer je obračati skrb na več strani. Pred vsem je treba brejo kravo v obče dobro krmiti: glede kakovosti kakor glede kolikosti; kajti krava rabi hranilnih snovi ne le za svoje telo in za tvorbo mleka, ampak tudi za tele, ki se hrani zgolj iz mar terine krvi, . Toda omenjeno zahtevo glede krmljenja je od časa obrejitve višati le prav polagoma, tako, da se bo- lje uveljavi Še-le v drugi polovici bre-josti. Kar se tiče kakovosti krmili je gledati, da dobiva žival zlasti dovolj beljakovin, iz kojih se tvarja teletu vse, kar je mesnega, in dovolj loslorno-ki-slega apna, iz kojega se delajo kosti. Mnogo beljakovin imajo: sladko seno, otrobi,, oljne prge, zdrobljeno žito, v prvi vrsti oves (pred ržjo pa je svariti) in sladne kali. Po leti pa se breja žival najboljše prehranjuje z dobro pašo; predno se jo izpusti na pa£o, ji je pa vsikdar dati nekoliko suhe krme. Tvorbo kosti pospešuje sladko seno, sol in klajno apno. Breji živali je tudi polagati nekoliko močneje nego nebreji; vendar ne tako obilno, da bi žival debelela; ako krava preveč debeli, ostane razvoj teleta pogosto nepopoln in je porod težek. Zadnjih 14 dni pred porodom je manje polagati, debele krave pa naj celo nekoliko stradajo, sicer se jih rada poloti porodna bolezen. Kar se tiče napoja, je pomniti, da je najboljši Čista, zdrava voda, ki pa ne sme biti nikdar mrzla; zelo nevarno bi bilo 11, pr., brejo kravo napajati po zimi pri studencu. Nekateri gospodarji brejih krav vsaj v zadnjem Času ne pustijo več iz hleva, ker se bojijo, da I ' se kaj zao-dilo. Ti gospodarji nimajo popolnoma prav, ker krave, ki zadnji Čas nič ne hodijo, težko rodijo, Bolfše je, takšno kravo včasih na vrvi malo okoli voditi, ali jo samo izpustiti na pašo, ali pa jo zapeljati v zgrajen prostor, kjer druga živina ne more do nje. Kako je nadalje ravnati z brejo kravo, hočemo pa pogovoriti v zvezi z ono boleznijo, ki se je boji živinorejec najbolje in koje posledica je, da žival „izvrže"; to je: tele pride prezgodaj na svet, in je ali že mrtvo ali pa tako negodno, da ne more ostati pri življenju. Vzroki, da žival izvrže, so mnogoteri, včasih celo neznani. Tu hočemo navesti one, katerih je mogoče obvarovati živino. Najbolje je paziti zastran krme. Krma mora biti stanju ŽivinČeta pri- merna; neprimerna je, ako je težko prebavna (kislo seno, detelja, rž, debe-lača, to je debela zrnata koruza, so-Čivje i. dr.); zato spadajo tudi sem vsa močna krmila, razven onih, ki smo jih prej priporočali, torej pivske tropine in drugi industrijski ostanki. Silno nevarna je skvarjena ali nesnažna, skratka nezdrava krma: zaduhlo ali plesnivo seno ali otava, gnila repa, zmrzel krompir, blatno seno ali otava-, trava, ki je padla na-njo slana, zelenje, ki je napadeno od glivic, zelenje, na kojem se Še drži bakrena galica, snetljivo zrnje in slično. Istotako breje krave ni izpustiti na pašo, dokler je trava rosna ali zmrzla; in tudi v deževnem vremenu naj se jo krmi le v hlevu. Pred mrzlim napojem smo že svarili; tudi on povzroča, da živali izvržejo. Voda, ki služi v napoj, pa mora biti tudi čista, zdrava; če pijejo krave snežnico, ali iz luž in mlak, rade iz-vržejo; najboljša je nekoliko prestana studenčnica. Brejo žival je seveda tudi zelo skrbno varovati vsake zunanje poškodbe (udarca, padca, sunka), kateri je izpostavljena pri vožnji, na paši, z drugo živino vred, na ledenem potu itd, Z brejimi kravami se tudi ne sme težko voziti; lahke vožnje, pri katerih se zelo pazi, cla se n. pr. z ojem ne udarijo, pa nič ne škodujejo; zmerno in počasno kretanje je celo prav zdravo. Zelo pogosto izvrže krava zato, ker se jo predolgo molze. S predolgo molžnjo se odtegne mladiču toliko hrane, da se njegov razvoj ustavi, in posledica je, da krava izvrže. Dva meseca, najmanj pa eden mesec pred porodom, se ne sme več molzti. Nekatere krave ne izvržejo tako lahko, druge pa izvržejo zopet vsled najmanjšega pogreška; take je najbolje opitati in prodati mesarju. Najpogosteje izvržejo krave v 2., v 3. in v 7. mesecu. Da izvržejo, pa se opazuje ne le posamez, ampak tudi kot kuga, in je danes popolnoma gotovo, da povzročajo to kugo bakteriji, ki je prenašajo biki od krave na kravo. Kadar je kra- va izvrgla, je zato najprej dognati, ali je slučaj posamezen ali pa je kužen; kajti Če je kužen, potem je treba silno previdno postopati, da se bakteriji ne raznesejo. Pred vsem je kravo od druge živine odločiti, ali Še bolje, Če je mogoče, drugo živino prestaviti. Potem je izvrženi sad in posteljico z onesnaženo steljo vred spraviti iz hleva in dobro zakopati. Hlevska tla je z raztopljeno bakreno galico (40 gnali vode) umiti in s kakim razkužilom razkužiti. Kravo pa se sme še-le tedaj zopet pripustiti, ko je tok iz sramnice popolnoma nehal, in se je sramnica najprej s %% kreolinovo ali bacilolovo raztopino, naslednji dan pa s čisto vodo, izplainila. Se varneje je, ako se vsa zadnja stran krave z repom vred umije s kakim razkužilom, Istotako se ne sme bika, ki je bil pripuŠČen k sumljivi kravi, zopet pripustiti prej, da se mu ni desinficiralo spolovil. Končno opozarjamo, da se bakteriji morejo prenašati tudi po osebah, ki imajo z okuženo živino opraviti. Govorečim o brejosti krave, nam je konično še nekaj omeniti. Tuintam je navada., ali bolje razvada, da brejim kravam pred porodom puščajo krv, ker namreč mislijo, da se krave vsled tega ložje telijo. Ta je pa popolnoma prazna; treba je le pomisliti, da se z jemanjem krvi slabi starko in mladiča, kajti kri je ono, ob Čemer neposredno živita oba; pač pa je puščanje krvi prelahko in res prepogosto vzrok, da krava izvrže. Kmatski gozd. Borov zalubnik,* V borovem gozdu se pasejo mnogovrstni mrče-si, nobeden pa bora tako neusmiljeno ne obdelava kakor zalubnik, ki mu pravimo borov zalubnik. V mladosti ga zajeda pod lulx>m, pozneje mu k\*ri vrh in mladike ter ga časi takt) obre- • Nuslednji opisi p sameznih vrst zalubnikov kakor gozdu škodljiv mrčes:v sploh so posneti iz knjge „F. Erj>vec: Naše škodljive Šivali v podobi in besedi. Na svitlo dala ia založila Družba »v. Muktrja v Celovcu. 188«". že in oklesti, da dobi drevo vso drugo podobo. Oglejmo si najprej Hrošča, Trupla je valjastega in glave skoro ni nič videti izpod ovratnika, samo betičasteali kijaste tipalnice strče izpod njega. Pokrovke so pikčasto progaste, med progo in progo je pa vrsta predrobnih gr-bic. Mladi hrošček je rumen, pozneje porujavi ali tudi počrni, samo tipalnice in stopala osltanejo rjaste. Ves je tenko dlakav. Zgodaj spomladi, pri lepem vremenu že prve dni meseca marca, prihajalo hToŠčki iz zimskih stanov in pohajajo po novih štorih, po posekanem lesu in po deblih, katera je podrl veter ali polomil sneg. Tu se zaplode in samioe se zavrtajo v lub. Stara debela z debelim in raskavim lubom so jim ljubša, negio mlada z gladko skorjo. Ako so se pa zalubniki močno razpasli in razmnožili, ne ostanejo na posekanih in bolehavih drevesih, temveč se polotijo tudi stoječih ip zdravih. Samica prevrtavši se pod lub, dolbe tu navpične, po prst dolge rove in napravi nad vsakim dva ali tri okenca, skozi katera prihaja zrak.. Ob vsaki strani rova izdolbe kakih 20 plitvih jamic in v vsako položi po eno jajce. Za nekaj časa izvale se bledorumenkastim črvi-čem podobne ličinke, in te si dolbejo postranske, semtertje zvite rove, ki postajajo z rastočo ličinko vedno širši, in naposled se v prostornem koncu rova, v takozvani zibelki, zabubijo. Te zibeli so navadno v lubu, ne pa v belini. Meseca julija, časi pa> tudi še-le avgusta, so hroščki razviti, pregrizejo se iz zibeli in izlete. kJa lubu je potem vse polno drobnih luknjic, in deblo je videti, kakor bi bilo s svincem (šprihom, Šibrami) štev. 9 obstreljeno. Precej potem, ko je hrošček prišel iz legla in malo pogledal v svet, loti se drugega malopridnega dela. Blizu svojega rojstvenega kraja poišče Žive bore, stari 90 mu ljubši od mladih, in jih začne kvariti. Izbere si namreč mladiko, navrta jo do strdena, in gre žroč aa njim navzgor, Časi pa tudi na^ vzdol. Iz luknjice teče smola in se str-di «koli nje, toda tako, (fa ostane jami- ca odprta. Ko je požrt v mladiki str-žen, pride ven in se poloti druge miar dike, včasi pa tudi starše, s storži obložene vejice, Take mladike potem polomi veter, in kjer je mnogo teh škodljivcev, leži jeseni vse polno vejic po tleh, in drevo je videti, kakor bi bilo obrezano in se nptem rado posuši. Ako mladika ni prav do popka izvrtana, zaceli rana časi, posebno na mladem drevesu, mladika pa nekam 6ud.no oteče, in drugo leto zažene goste Šope kratkih iglic. Tako gospodari do zime. Zdajosta-vi vrhove in mladike ter gre v dno star rib dreves, kjer si tik nad koreninami dolbe do ličja segajoče rove, v katerih ždi cío pomladi. Iz zalubnikovega življenja si lahko vsak sam posname nauk, kako je treba grdega kvarljivca prijeti v strah. Pred vsem je gledati v gozdu, da po njem ne leže odsekani vrhovi in veje, niti drevesa, ki jih ¿evih'ar izruval ali podrl sneg. To velja v prvi vrsti za bore, potem pa tudi za druge "iglavce. Tudi napravljena drva in Štore je treba za Časa, namreč do marca, spraviti iz gozda. Les, ki bi se vozil iz gozda pozneje, ko se je zalubnik že za-plodil, treba je obeliti in lub sežgali. Takisto se mora storiti z lesom, ki leži v gozdu, pa se ne more za Časa • pospraviti. Olupiti pa je drevesa naj<-dalje do kresa (Sentjanževega). Nekateri gozdarji puščajo tuintam po gozdu kak.o polomljeno dre\io, ali če ni takih, posekajo navlašč nekoliko debel in jih puste ležati. Zalubniki prihajajo in odlagajo na nje svojo zar lego. Samoobsebi se razumeva, da je tudi take nastave treba za časa obeliti in lub z zalego vred sežgati. Smrekov zalubnik. Se večja beda, nego je borov zalubnik borovim, je smrekov zalubnik smrekovim gozdom. Leta 1,783 usušil je na nemškem Harzu nad dva milijona debel, pred nekoliko leti uničil na Češkem prostrane lesove (samo na Krumlovski graščini 1100 oralov), in tudi pri nas je tuintam grdo gospodaril. Smrekov zalubnik je borovemu v velikosti in tudi drugače močno podo- ben; a pokrovke so nad zadkom vdrte, kakor bi bile uščipnjene, in ob robu tega uščipka stoje na vsaki strani štirje zobci, od katerih je tretji najirioč-nejši. Rujav je, časi bledejši, časi temnejši, a ves obrastel z rumenimi dlačicami. Spomladi, navadno meseca aprila in maja, prihaja zalubnik iz zimskega stana, ki je navadno tudi njegovo leglo, in leta okol. Roji so Časi tako velikanski, da so videti kakor meglice, in veter jih Časi zanese daleč od njih rojstvenega kraja. Iščejo si pripravnega mesta, kamor bi položili s\t>-jo zalego. Najljubša je zalubniku smreka, poredkoma ga je najti na boru ali na kakem drugem lesu. Ravnokar podrta debla so mu najljubša; ako ni takih, gre tudi na stojišča, toda na bolehava rajši nego na povsem zdrava, takisto rajši na stara, nego na mlada. Ako mu je na izbiro, izvoli si v gozdu solnčno in suho stran, in gora mu je ljubša od ravnine. Ko si je visoko kje na deblu dobil mestece po vŠeČi, zavrta se pod lub do beline, tu si samec in samica izdolbeta najprej malo večjo iz-bico, in od tod začne oplojena samica dolbsti navzgor glavni rov, in ob njegovih straneh na vsaka dva milimetra polagati po eno jajce, torej prav tako, kakor smo to že prej omenili pri borovem zalubniku. PcTtem se samica povrne zopet v izbico in od nje navzdol začne vrtati drug enak' rov in tudi vanj todloži po nekoliko jajec, vsega vkup do sto. Ličinke, izvalivše se iz njih, dolbejo v stran vsaka svoj rov in se na razširjenem koncu naposled zabubijo,. V 8 do 12 tednih, kakor je namreč vreme, je vsa preobrazba dovršena, in hrošči se pregrizejo skoz lub in pridejo na dan. Navadno se zaplodijo kmalu potem, in Če je vreme ugodno, pride pred jesenjo že drug zarod, kar terega hrošči prezimijo v leglu ali pa tudi zunaj v štorih, pod rask.avo skorjo itd. Ako se je pa drugi zarod zakasnil, prezimijo ličinke oziroma bube, iz katerih še-le drugega poletja pridejo hrošči. Bube in hrošči so jako trdnega življenja, tudi najhujša zima jih ne umori. Iz plavljenega lesa ki je ležal tri tedne zamrznjen v vodi, prišli so hrošči vendar o pravem času na dan. Zategadelj je poleti na enem in istem deblu pod lubom najti hkrati ličinke, bube in hrošče. In ker vsak zarod svojo zalego, ako je le mogoče, izroča najrajši tistemu deblu, na katerem se je sam izlegel in zredil, zato se ne bomo čudili, ako je časi drevo pod lubom vse razorano in razjedeno. Ni čudo, cla smreka, katero zajeda na tisoče in tisoče zalubnikov na najobčutljivejšem mestu, začne bolehati. Od vrha navzdol rumene iglice in s časom porudeče, lub pa sivi in se rad lupi. Ako potrkaš na deblo, pade iz premnogih luknjic bela., črvojedina. Smrečje je treba imeti zmerom pod pazko, ker smreka ima največ nepri-jateljev in je zelo občutljiva, Paziti in zatirati je treba vsakovrsten mrčes, tudi tak, ki samoobsebi toliko ne škoduje, ali je vendar zategadelj nevaren, ker s svojim zajedanjem slabi drevesa in jih pripravlja zalubniku v žrtje. Tudi drugače se mora v gozdu umno gospodariti. Pri podiranju ni puščati visokih Štorov. Les, ki so ga polomili viharji, nagnili ali podrli, je treba hitro spraviti iz gozda, ali Če to ni mogoče, ga vsaj olupiti. Obeliti je tudi vse štore, ki so se iz kakoršnega koli vzroka naredili visoki. Kadar se pod olup-Ijeno skorjo nahaja zalega, sežge naj se skorja na mestu. Tudi odpeljani les se mora preiskati in, ako treba, obeliti, ker izkušnja uči, da v vaseh" in mestih iz takega lesa izlezli hrošči večkrat prav daleč najdejo pot v smrečje. Kadar se z debel lupi skorja, razgrne naj se pod njimi kaka plahta, da padajo hrošči in bube na njo in se tem gotoveje pokončajo, Ako pri vsem tem zalubiiika ni mogoče ustrahovati, ako se celo opazuje, da se še vendar razširja, potem ga je treba loviti v nastave. Tri tedne ali mesec dni, predno hroŠČek roji, poseka se pO gozdu nekoliko slabšili smrek, katerim se oklestijo veje, in potem se polože na kamene, na Štore ali na druge podklade, tako, da jih zalub-nik od vseh strani lahko jiavrta. Kjer se nahajajo v gozdu rovi, lomi ali po-drtine, služi lahko to drevje v nastave ter ni treba sekati novih. Veje naj se pa oklestijo tudi tem; samo na pol podrte smreke, ki imajo nekoliko korenin še v zemlji, naj se puste, kakorš-ne so. Ker sq zalubnikj ne razvijajo vsi nakrat, temveč rojijo vse poletje, je tudi nastave pregledovati vse poletje, ia kakor hitro opaziš, da so matični rovi že dodelani in se ličinke razvijajo v njih, oguli debla in sežgi lub. Poleg vsega tega imej oči zmirom odprte tudi Še za stoječa, zdrava drevesa, kajti tudi teh se poloti zalubnik, ako se je močno zapasel. Ako je dospela stvar tako daleč, takrat je treba sekati vse vprek, kar je napadenega. Toda razumen gospodar tu ne bode sekal mr-lik (usahlih debel), iz katerih so hrošči že izleteli, temveč prva skrb mu bode, da zatre zalego v zelenih deblih, da se iz teh ne Širi dalje. Tako so delali tudi v Sumavi na Češkem in naposled vendar zmagali zalubnika. H o j e v zalubnik je za polovico manjši od smrekovega, kateremu je drugače podoben. Razen velikosti razločuje se v tem, da ima samec za-dej na vdrtih pokrovkah ob strani 6 do 7 zobcev, od katerih sta drugi in peti največja in nekoliko zakrivljena. Nahaja se prav pogosto v hojki, tuin-tam tudi v macesnu. Živi se in vede kakor smrekov zalubnik, toda rovi so mu vodoravni. Zatirati ga je prav tako, kakor smrekovega. B e 1 i n a r (ali lesni zalubnik). Vsi dozdaj opisani in Še mnogi drugi za-lubniki, imajo svoja legla pod skorjo med lubom in ličjem. Tukaj pa imamo še enega, ki se od vseh drugih' loči v tem, da vrta naravnost v belino, tedaj v les. V obče je mnogim zalubnikom podoben, pokrovke pa so po sredi ob šivu in na vnanjem robu temnejše in imajo večkrat Še po sredi temno progo. Belipar roji zgodaj spomladi in samica vrta rove naravnost v les, bolj ali manj globoko. V tankih raklah(rov-cih) privrta do stržena. Potem poklada ob straneh v izdolbene jamice svoja jaj- ca, vseh skupaj kakih trideset. Ličinke dolbejo potem navpik na matični rov ravne postranske rove, ki pa niso nič daljši, nego je ličinka, ki se potem ondi tudi zabubi. Leglo ima precej podobo lestve, napravljene iz enega droga, v kojega so v dveh nasprotnih si vrstah zabiti klini, ki pa ne stoje nasproti. Daljni razvitek fe kakor pri drugih zalubpikih._ Na leto ima beli-nar ali samo enega, ali tudi dva zaroda, napada pa vse iglavce. Les, ki je bil posekan po zimi, bodi si olupljen ali ne, in se ni za časa spravil iz gozda, trpi najve& od belinarja. Časi so debla kakor sito preluknjana in tak les hitro izgubi na vrednosti. Debelejši les za stavbe se mora v takih gozdih, kjer gospodari belinar, sekati spomladi, ko stopa mezga v drevje, ali malo prej, in se mora potem olupiti. Izkušnja uči, da se belinar takega lesa ne loti. Kakor druge zalubnike, treba je tudi belinarja loviti v nastave,. a ker nima pod lubom zalege, temveč v lesu, ne zadostuje, ako drevesa, ki so ti rabila v nastave, samo lupiš, temveč vsa moraš sežgati ali pa prekuhati v oglje. C. kr. kmetijska družba. (Konec.) Poročilo nam dalje pravi: Deželni nadzornik za živinorejo, g. JelovŠek, je ustanovil doslej biko-rejskih zadrug na Spodnjem Štajerskem 25 (prvo leta 1899, zadnjo ieta 1910), na Srednjem Štajerskem 54 (prvo leta 1898, zadnjo leta 1911). Kakor vidimo, vedo Nemci to napravo bolje uvaževati nego mi. Kje tiči vzrok? Slišali smo že od te in orsj> strani, da zadružni biki baje ne uzadovoljujejo; izprva so dobri, postajajo pa Čimdalje slabejši, in sicer zato, ker se Živinorejce, kojimso se izročili, premalo nadzira. Take izjave vsebujejo očitek g. Jelovšeku. Mi pa pravimo: Izkaz, ki ga daje g. JelovŠek o uporabi časa skozi vse leto v ppročilu Kmetijske družbe, nas mora poučiti, da g. JelovŠek niti enega dne ne more več uporabiti v nadziranje, nego jih v to žrt- vuje. In gotovo je, da srednještajer-skih bikorejskih zadrug ne nadzira pogosteje nego naše. Vzroka, da naši ljudje z zadružnimi biki niso zadovoljni, torej ni 'tiščati na g. Jelovšeka, ampak je iskati drugod, in sicer pri onih, ki imajo bike v reji. Z vsako izročeno stvarjo je ravnati vestno, ali naj pride potem nadzornik v letu stokrat, ali samo enkrat ali pa čelo no-benkrat. O kmetijskem pouku izvemo letos proti lanskemu letu tako malo novega, da smo primorani, besede, ki smo je že lani izustili, z bridkostjo ponoviti. Kmetijskemu pouku služijo raznovrstni tečaji, ki se prirejajo na strokovnih šolah in v posameznih pjodružnicah, predavanja s praktičnimi vajami in razkazovanji in tudi brez njih, in končno poučni spisi , deželnih strokovnjakov. Z ozirom na vsa tri sredstva nam: je izjaviti, da smo jih" bili Spodnješta-jerci v minolem letu razmeroma premalo deležni, Krivda leži v tem, da sta deželni odbor kakor osrednji odbor Kmetijske družbe nastavila mnogo premalo slovenščine zmožnih raznovrstnih strokovnjakov, ki bi imeli skrbeti za ta pouk, V nemškem Stajerju so se vršili n. pr. gospodinjski tečaji, tečaji za kmetice, 'tečaji za kmetske hčere, tečaji za vkuhavanje sadja in zele-njadi, živinorejski tečaji, tečaji za kmete, tečaji za kmetijsko knjigovodstvo, tečaji za strežbo sadnemu drevju, sadjarski tečaji sploh, tečaji za uporabo sadja, tečaji za zatiranje škodljivcev v sadonosnikih in vinogradih, tečaji za ravnanje s sadnim drevjem poleti, tečaji za ravnanje s sadonosniki in vinogradi, pobitimi po toči, tečaji za vi-nogradno rez, tečaji za požlahtnjeva-nje vinske trte, tečaji za napravo sa^ donosnikov, vinogradov in trtnic, tečaji za sajenje drevja ob cestah, tečaji za ravnanje z vinsko trto po leti, tečaji za cepljenje sadnega drevja, tečaji za zatiranje krtic, tečaji za uporabo zelenjadi, tečaji za napravo sadjevca — sifratka, ne manjka niti enega količkaj važnejšega kmetijskega opravila, o kojem bi nemško prebivalstvo ne dbbilo posebnega praktičnega pouka; ^iUuilv/.,.!, Ulj I I f-; I / I i * L I L' n D 1J in to v onem delu dežele, v kojem že itak veliko Število raznovrstnih kmetijskih Šol skrbi za strokovno izobrazbo. Ce pomislimo, da smo Spodnješta-jerci s takimi šolami pač mačehovsko obdarovani, je brezdvomno, da bi zato bilo poučnih tečajev pri nas veliko več treba in da se bo moralo v tem oziru kaj ukreniti. Dajte nam duševnega kruha! Gladujemo po njem. Edino, kar smo doživeli v minolem letu novega, je, da se je predavalo o živino-zdravilstvu in začelo učiti kmetijsko knjigovodstvo. Knjigovodske tečaje so priredile kmetijske podružnice St, Jur ob Ščavnici, Mala Nedelja in Ormož, Četrti pa se je vršil na kmetijski Šoli pri Št. Jurju ob juž. žel.; obiskovalcev je bilo po vrsti navedenih krajev: 10, 12, 19 in 20. Iz poročila o pospeševanju govedoreje posnamemo to-le: Okraj Hartberg si je za vzrejo bikov naredil bikarno, ki je stala 65.500 kron. Polovico tega zneska je dobil po e. kr. poljedelskem ministrstvu iz izven-rednega zaklada za pospeševanje živinoreje. To bodi nam v posnemo! Bikov je kmetijska družba v letu 1911 za polovično kupno ceno oddala v Spodnji Štajer 84, v Srednji Štajer 192, telic v Spodnji Štajer 26, v Srednji Štajer 71. To pa služi v primerjavo. Istotako podatki o svinjereji. Merjascev je dobil za polovično kupno ceno Spodnji Štajer 93, Gornji 62, Srednji pa 230. Zdaj pa pridemo do najtehtnejše stvari, ki jo ima osrednji odbor od zadnjih let sem v rokah'; to je uporaba tekočega državnega zaklada ali kredita, dovoljenega zakona z dne 20. 12. 1909 v povzdigo živinoreje. Za leto 191f dovoljena vsota 377.893 K se je zopet porazdelila po istih pravičnih načelih kot prejšnji leti in se je določilo: 1. Za povzdigo planšarstva in pašni- štva 100.000 K 2. Za uvedbo Šote kot nastilj 4.500 K 3; Za povzdigo živinoreje, in sicer: a. Za napup bikov in telic 30.000 K ovce- in. kozoreje 20.000 K c. Za živinozdravniški po- tovalni pouk 4.000 K Č. Zvezi zadrug za rejo muropoljske govedi 21.300 K d. Zvezi zadrug za rejo pincgavske govedi 10.000 K e. Zvezi zadrug za rejo gorskih liscev (Berg-schecken) 6.000 K !. Bikorejskim zadrugam v Spodnjem in Srednjem Štajerju 12.000 K g. Za pospeševanje reje vzhodnještajerske ma-roga-ste govedi (Oät-steirisches Fleckvieh) 9.000 K h. Za stavbo hlevov in napravo gnojišč 20,000 K i. Za napravo stalnih travnikov 5.000 K 4. Za pospeševanje organiza- cije zadružnega nakupovanja krmil in gnojil 10.000 K 5. Za povzdigo mlekarstva 20.000 K 6. V zaklad za zavarovanje živine 100.000 K 7. Za napravo tehtnic 5-000 K Pojasnila k posameznim točkam. K točki 1. Med prošnjami, ki so o-srednjemu odboru došle in se nanašajo na to-le vsoto, so bile tudi takšne, ki so iskale podpore za izboljšavo dol-skih pašuikov. Te prošnje je odstopil osrednji odbor komisiji za agrarne operacije. Bilo jih je iz Spodnjega Štajer-ja 24. iz Srednjega 12 in iz Gornjega 10. Mnogo večji del te vsote pa se je obrnil v povzdigo planšarstva in gorskega pašništva ter stekel v žep Gor-nještajereem, K točki 2. Vsota se je hotela porabiti tako, da bi se onim, ki bi želeli šote za nastilj, dalo 25% popusta. Toda priglasilo se jih je tako malo, da se je porabilo le 138 K. Vsled tega se je določil ostanek kot reaerva, ki naj služi povzdigi pridelovanja, krme. K točki 3. a. Za to vsoto, pomnoženo še iz drugih virov, je nakupil osrednji odbor bikov in telic. (Glej spredi!) b. Vsoto je obrnil osrednji odbor v nakup plemenskih1 živali. (Deloma spre-di razvidno.) c. ŽivinozdravniŠkih potovalnih predavanj je bilo v Spodnjem in Srednjem Stajerju po 31, v Gornjem 6. č, d, e. Te vsote so Šle na Gornji Stajer. f Koliko se je porabilo za Spodnji» koliko za Srednji Stajer, ni razvidno. g. Ta denar so dobili izključno Nemci, bivajoči ob ogrski meji, in tvar-jajoči Zvezo za rejo vzhodnještajerske marogaste govedi. h, i. Uporaba v podrobnem ni razvidna. K točki 4. Porabilo se je od te vsote za Spodnji Stajer nekaj čez 2y2, za Srednji Stajer nekaj Čez 4 ip za Gornji Stajer nekaj Čez 3 tisoč kron; napravili pa so se stalni travniki, začasni travniki in travnata deteljišča, K točki Ta denar je do malega namenjem Gornjemu Stajerju. K točki 6. Vsako leto se je iz drž. kredita doslej založilo 100.000 kron, da se ustvari zaklad, s kojim se lioče čez nekoliko let ustanoviti deželno zavarovalnico zoper nezgode pri živini. K točki 7, Osrednji odbor je sporazumno z deželnim odborom c. kr. poljedelskemu ministrstvu priporočal, da dobodo za napravo tehtnic podpore pto 500 K: v Gornjem Stajerju 6, v Sr. Stajerju 5 kmetijskih podružnic, in v Spodnjem Stajerju podružnice: Kozje za Podčetrtek, Sv, Jurij ob Sčavnici za Radence, Sv, Jurij ob Sčavnici za Ivanjce, VuČja vas, Sv, Jurij ob juž. žel., Ivankovci, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Ljutomer za Veržej, Ljutomer za Cezanjevce in Ribnica. To torej na kratko o uporabi one državne podpore, v kojo smo največ stavili svoje nade, ki pa izvečjega teče gornje- in spodnještajerskim Nemcem v žep. Ti si iz tega zaklada nosijo domov bankovce, zlato in srebro, nam pa ostaja nikel in baker. Iz naslednjega poročila ni posneti nič več posebnega, k večjemu, da je z raznim kmetijskim orodjem, kakor a brizgalnicamr, žvepljalniki, travniškimi branami, trierji, požirajnikovimi cevmi, trokarji in sličnim bil Spodnji Sta. jer razmeroma prav dobro obdarovan. No, pa ta drobnjav v denarju ne iznaša mnogo in ta edina naklonjenost naše sodbe o nepristranosti osrednjega odbora nikakor ne izpremeni. Grosoodarske drobtinice. ■ Da ne bo detelja napenjala govedi, se priporoča naslednje ravnanje: 1. Naj se ne seje same detelje, ampak ž njo vred tudi sladke trave (travnato deteljiŠČe), ker tako mešana piča govedi bolj ugaja, in če se je tudi na-žre v večji meri, ji ne škoduje, je ne napenja tako, kakor sama detelja. 2. Dokler imaš Še čisto deteljo, ne pokladaj nikdar detelje same, ampak pomešaj jo s slamo, oziroma napravi iz nje in slame rezanico! 3. Mlajša detelja je manj tečna in bolje nevarna od starejše. Najbolj tečna in najmanj nevarna je detelja, ko se razcvita. 4. Ne pokladaj rosne detelje! Zato ne hodi po deteljo za ranega jutra, ko je Še rosna; če pa ne moreš drugače, pazi vsaj, da je ne pustiš nakupičene na vozu, ampak razgrni jo bolj natanko, da se osuši! 5. Tudi ovenele ali celo sčrnele detelje ne pokladaj nikdar! Takšna zar čne v vampu vreti in povzi-oča napenjanje. 6. Po krmljenju z deteljo ne dajaj govedu mnogo vode. 7. Posebno pazi na vse povedano spomladi, ko začneš pokladati zeleno pičo! Od kraja naj je v mešanici več suhe krme nego zelene, in še-le polagoma zvišaj množino zelene krme! Kako dolgo naj mladiči sesajo, a-ko se je lioče rediti doma? Žrebeta 12 do 16, teleta 10 do 12, praseta, jag-njeta in kozleta, po 8 tednov. Tako dela tisti, ki hoče imeti lepo Živino. idajatelj: Kat. tiskovno društvo v Mariboru. Odgovorni urednik: Lav. Kcmperle.