LETO
ZVEZEK

Vsebina £ zvezka:
1.	Goräzd: GJdtevu balada. . . . . . . ... . . .	I
2.	Fr. Gestrin: Iz arhiva. Povest. . ... . . . . n. .	2
3.	Jožef Stari: Pisma iz Zagreba. XXI. . . . . . . . .	11
4.	Jožef Rakež: Otrovne ali nalezljive bolezni in njih pravi vzroki.	17
5.	Velimir: Ccrkovnica.\?o\zst. ...........24
6.	Jož. Ant. Klemenčič: Planinar...............30
7.	Simon Rutar: Na gosposv/tskem polji.........31
8.	Janko Kersnik: JKmetskd smrt. Slika. '. ; . . . . .	41
9.	Književna poročila:
I. L. P.: Jezik v Mat. Ravnikarja „Sgodf/ah. fvetiga piftna
$a mlade l/udi) . . . '. ...........46
10.	Dr. JM. Murko: • Preičre* pri_ Rusih.'. • • •	47,
11.	And. Fekonja: Ant. Vramcza Predechtva i Postilla. ...	49
12.	V- Holz: Ivana Kobilca iti nje Hike.......	54
13.	Dr. Jakob Sket: Odgovor na J. I^ndovlkove opazke. ...	57
14.	Listek: Slovenska beseda. — Nova slika Valentinu Vodnika.
— „Popotnikoz>" koledar. — Nemški spisi slovenskih pisatelja. -i—. Šolska poročila. — Razpis častnega darila. — Dr.
Anton Kovačic f. — Matica Hrvatska. — Popravek. . .	60
• v V- i	.-r ft. ■;•.'.'..' ••. - 'j ■ -'-S
Listnica upravništva.
Leta 1889. plačali so preveč naročnine: g. dr. BI. Glančnik v Mariboru I gld. 5 g. Kate j Kaute v Sežani 2 gld. 30 kr.; g. dr. I. Kul-terer v Vclikovci 1 gld.; g. Anton Možina v Levpi 40 kr.; g. Peter Kavčič v Veliki 20 kr.: g. Jožef Zalokar v Sev. Ameriki I gld 80 kr. g. prof. Ant. Laharnar v Roveredu 1 gld. Prosimo te gospode, da si omenjene zneske, pošiljaje naročnino za tekoče leto, v naročnino vra^ čunijo. — Preblag. g. c. kr. dvorni svetnik Fr. pl.. Kosaš na Dunaji: Te dni sniu prijeli 4 gld. 20 kr. Na račun leta 1889. je kilo plačati >c 50 kr., na rftčun tega' leta smo zapisali 3 gld. 70 kr.

^Sjubljai^sKir)
Stcv. i.
Leposloven in znanstvert list:
V Ljubljani i. prosinca 1890.
Leto X.
Godčeva balada.
gdslim se mojim vi čudite vsi — Zakdj na tčh goslih strdn danes ni?
Z gostije sindč sem se vračal dom«')v, Polnrfč že brnela je z vaških zvonov.
Tam v gozdu, stoj! nčkaj zastavi mi pot, Oč(j zaiskri se mi dvoje nasprot!
Križ božji! — čez lice brž križe tri —, A črna pošdst se ne gane, stoji.
Najlepšo gredč si zagdslam taktfj, • Pošdst za petdmi lep<5 za menoj.
Po štirih? — posili že skoro me smčh — Ne, »on« ni! — »On« hodi, pr£, vedno po — dvčh . . .
Kakö vam to vleče kosmdč na uh<5. Kako mu goduje gdslanje t6!
E, da bi te! . . . Pridi mi rajši na dom! Na tdplem še lepLe zagodel ti bom. —
Pa stopam in göslam, kar m6či mi A struna tu prva že p6Či mi.
Obstanem, da strüno bi növo napčl, Od gdslanja si oddehniti sem htčl:
OČi se strašilu še bolj zaiskrč, In ostre pokaže mi svoje zob&
Lok göni po goslih mi skrivna moč, A strdna za strunoj — do zadnje je proč!
No zvesto na strdni mi hodi pošdst. Poslušati godbo ji slast in strdst.
Ne bode li konec že 16 noči?
In gaz td snežena mar v večnost drži?
Obstanem. da Strtftt bi si novih navil, Od göslanja divjega si počil:
Živeje vzplamtč spremljevalcu oči, (Jrozneje z zobmi nad menoj zarežl.
Na strdni poslednji sem godci in pel, Skoz drevje že dan sc je svitati jel
A zvesto kräj mene koraka pošdst, Poslušati gosli ji strdst in slds».
Vse pčsmi sem gdslal in pel na ves glas, Pred nama leži tii že znana vas.
Nemiren tovdriš si moj, se mi zdi . . . Čuj, meni še bolj se mudi, mudi . . .
In godem in pojem mrtvaško-vesdl, Strun zadnja mi ptiči — tam ptfči pa
strčl!
Kraj mčne sestrddan je Črn in dolg Ustrčljen na stezo iztegnil se — volk.
Gorazd.

Iz arhiva.
Povest. Spisal Fr. Gestrin.
ozdravljeni mi starega gradu otemncli zidovi!
Čez lepo vrsto dolgih let vas gleda zopet okö, in srce mi utriplje o tem pogledu. — Viharji časa so hrumeli nad ; vami, viharji časa so besneli tudi nad mojo glavo. — A zdaj vas gledam znova, in v duši se mi budč spomini.
Pozdravljeni mi temni zidovi, pozdravljeni spomini!
•
I.
Priiel jc p<ibič lep in mlad.
Narodna pesem.
Ako se že z lepoto ni mogel ponašati grad Kot, ponašal se je tem lože s svojo starostjo.
Globoko med dvema hriboma se je stiskalo veliko sivo po slopje. V ozadji in po obeh straneh je je objemalo temno borovje bolj in bolj stiskajočih se hribov, le v ospredji, obrnjenem na južno stran, razširjala se je dolinica, po kateri se je med starodavnimi lipami vila precčj široka cesta do njega.
Vštric s cesto je tekel leno moten potok Studena in gonil malo pred svojim izstopom iz te sotčske lčsno žago in grajski mälin.
Od todi se je videl precčj visok stolp, katerega so nekdanji posestniki Kota pritisnili morda sami ne ved6č čemu, na zahodno plat gradu. Nizka okenca stolpova so bila gostö omrežena, kakor bi hotela v gledalci vzbujati zavest, da se za njimi skrivajo strašne ječe, v katerih so svoje dni stokali in ginili ubogi tlačdnje. A temu ni bilo tako, kajti le nedolžne žitne shrambe so bile nameščene za temi tak6 skrbno prepreženimi 6kni.
Ali tudi vse ostalo poslopje je bilo täko, da je v človeku vzbujalo prej strah nego veselje.
Pred vhodom v grad se je razprostirala majhna terasa, katero je pasala krušeča se kamenita ograja. Na nji je stalo nekaj plitčevih od lišajnika ormenelih väz.
Nad vhodom, katerega so stražile težke hrastove duri z velikanskima, slikovito zavitima kljukama, visel je kamenit grb Bog včdi katerih gospodarjev grajskih taktS sumnjivo, da bi tujec gledajoč nänj jedva se drznil prestopiti prag.
Okna grajska so bila primerno velika, a globoko potisnjena, da se je videla debelost temnega semtertja z mahom obraslega zidovja.
Pod teraso se je razprostiral park. Pisane gredice, z belim peskom posute steze, novodobne klopice pod košatimi lipami so bile v nekako čudnem nasprotji s starim poslopjem in s temno, tožno okolico njegovo.
Istotako se tudi nič kaj ni ujemal lepö obdelani vrt, ki se je za gradom, ali bolje za grajskimi gospodarskimi poslopji razprostiral prav do tjä. kjer se je stikalo podnožje obeh hribov.,
Menim, da cenjeni čitatelj (in ako bode kdaj ljubeznive čita-teljice l6po oko čitalo te vrstice, tudi ona) nekoliko pozna zdaj grad Kot; tekom povesti seznanil se bode lahko ž njim bolje.
Hiteti nam je, da se spoznamo s stanovmki tega bivališča.
Ze malo izhojena in izvožena pot, ki je vodila do gradu, pričala je, da ali stanuje v grädu malo bitij, ali pa da so vsi prebivalci tožni samotdrji, ki se boj6 svetä in njegovih zapeljivostij.
V istini je prebivalo malo pred začetkom naše povesti v Kotu razven švepavega hlapca in stare dčkle le troje duš. Bili so to oskrbnik Ivan Sirec, njegova soproga in njiju hči Anica.
Gospodar namreč, ki je podedoval ta grad, naj bližnji dedič nekemu daljnemu sorodniku, prebil je le jedenkrat in še takrat samö štirinajst dnij s svojo soprogo tukaj, potem se je odpeljal zopet na Dunaj, kjer mu je bilo pri ministerstvu važno mesto. Grad pa je izročil popolnoma oskrbniku, ki se je koncem vsakega leta peljal v sto-lico, da položi' gospodu svojemu ne baš velike račune.
Ivan Sirec je bil mož kakih šestdesetih let. Površen opazovalec bi mu jih gotovo ne bil prisojal toli. kajti življenje na deželi in lov (bil je Sirec vse svoje žive dni strasten lovec) utrdila sta ga tako, da se niso poznavali na njem prežitih dolgih let sledovi. Le precčj siva brada, ki je obkr6žala njega podolgovato resno obličje in precejšnja plč-.ša na glavi sta razodevali, da je mož že živel nad pol stoletja.
Dobrih deset let mlajša soproga Sirčeva je bila majhna, okrogla ženska, in ako bi ju bralec slučajno videl stati skupaj, verjel bi skoro nemškemu modrijanu, ki je učil polarizacijo ljubezni. On visok in prej suh nego debel, ona majhna in precčj široka, on resen, ona vesela. Smešno je bilo gledati, ko je časih hoteČ mu postreči tekala okrog njega, kakor teka mama mravlja okoli velike bilke ne vedoč, kje bi se je prijela, da bi jo zvlekla v mravljišče.
Tretji prebivalec v Kotu je bila sedemnajstletna hči oskrbnikova, Anica. Resni, s črnimi kodri obrobljeni obrazi njen ne bi na prvi pogled napravil na nikogar posebnega vtiska. Ali ako je človek tej nizki, drobni stvarci bliže pogledal v nje velike, sanjave oči', bilo mu je zdajci, kakor bi mu vsa kri plala k srcu, in pritrditi si je moral, da je Anica res neobično lepa.
Täko je bilo prebivalstvo Kota pred začetkom naše povesti. Takrat pa, ko se pričenjajo dogodki povesti naše, pomnožilo se je še za jedno osebo. Bil je to oskrbnikov sin Pavel.
Dovršil je baš pravniške študije in se pripeljal pred tednom dnij z Dunaja domov, da se v Kotu pripravi za drugi državni izpit-.
Bil je visok, plavolas mladenič veselega obraza in veselega sroa, pravo nasprotje sestre svoje.. Nekako nerad se je ločil od živega Dunaja in njegovih veselih družeb ter prišel, kakor se je izražal, samo-tärit in za svoje dijaške pregrehe se pokorit v Kot.
Vender samotaril tudi tu ni.
Vsak dan skoro je drdrala starodavna, ogromna kočija izpred gradu po lipovem drevoredu in zavila pred malinom proti vzhodu, kjer je dobre pol ure od gradu stal trg Lesnice. Tamkaj je preživel v veseli družbi marsikateri večer in marsikateri nedeljski popöludan.
Tudi danes se je menda namenil v trg, kajti baš je šla Anica s terase, kjer je sedela z očetom in bratom, naročat švčpavemu Šimnu, naj zapreže.
»V tem, da se vrneva, pripravite sobo!« naročal jc Pavel svojemu očetu.
»Menda je že vse pripravljeno; mati in dekle vsaj sta se sukali dopöludne gori,« odvrnil je oče.
»Tem bolje! — A treba bode iti. Vlak pride ob štirih in Lovro bi se mi lahko izgubil, ako bi me ne našel na kolodvoru,« dejal je mladenič ter vstal izza okrogle, kamenite, po sredi razpočene mize.
Tačas je že tudi pri ropotala stara kočija izza 6gla in obstala pred teraso.
»Dolgo se mi ne mudita!« naročal je Sirec sinu, stopajočemu v voz.
»Do večerje bodeva domä.«
Voz je odrdral skozi park in kmalu izginil za njegovim gostim grmičjcm.
Kresnikovo solnce se je že pomikalo za zahodni grič in s poslednjimi žarki obsevalo mirno dolinico. Po gostem drevoredu je Ičgal prijeten sömrak.
Pavel Sirec se je naslonil v kočiji in žalostna čustva so mu objemala dušo. Nikdar v prejšnjih letih mu ni bil pot v Lesnice takö težak, kakor zdaj. —
Nad kočijo so šumele lipe.
Pred mälinom je stal stari Ureh in ponižno snel z glave polhovko, katero je nosil o najhujši vročini in v največjem mrazu.
Pavel ga skoro opazil ni.
Ureh pa je gledal za njim, dokler se ni skril voz za ovinkom, majal z glavo in mrmral:
»Kak6 to rase, kakö to rase! Kakor konoplja! Včeraj je bilo še, ko se je otročč vozilo tu-le na žagi, in danes je gospod! Kako to rase!«
Ko je voz zavil, zastrl je drugi grič popolnoma solnčnc žarke. Le na oddaljenih gorah, ki so obrobljale prostrano ravnino, videl se je še solnčni sčv.
Pisana ravän in slikovito gorovje v ozadji je vplivalo na Pavla, da se je vzdramil iz sanj, v katere ga je kolikor toliko tudi zatopila tožna jednakomernost po poti od gradu do malina.
Pogledal je na uro.
»Poženi, Šimen, da ne zamudiva!«
Res je bila že ura štiri, ko sta se peljala mimo prvih hiš les-niškega trga.
Lesnice so bile trg, kakor so obični trgi po Slovenskem. Razlikovale so se le s tem, da je bil ondu s6dež politiškemu oblastvu in okrajnemu sodišču, da je vozila skozi železnica, in da so vzdržavali Lesničanje poleg čitalnice tudi — kazino.
Jedva je obstala kočija pred kolodvorom, skočil je že Pavel iz nje in hitel na kolodvorski prag, kjer je stal s smehljajočim se obrazom in razprostrtima rokama doktor Lovro Kodran.
»Menil sem že, da nisi dobil mojega lista, ker te nisem izstopivši našel tu,« dejal je po prvem pozdravu doktor.
»O, dobil! Evo!« pokazal je Pavel Šimnu na dva kovčega, stoječa poleg prišleca.
»Dobil sem pismo že včeraj in menil, da sem se še za časa odpravil z dömi. A kaj hočeš, s tako Noejevo ladjo — pokazal je kočijo — mora se zamuditi, ko bi človek ne hotel. In naše ceste tudi niso dunajski »Ring«.
Doktor se je nasmehnil.
Šimen je naložil tačas kovčega kočiji na visoki kozel, in Pavel mu je ukazal, naj vozi domöv.
»Midva, doktore, oglasiva pa se prej malo pri županovih, potem greva p£š do döma. Daleč ni baš, in ti si se menda tudi že dosti navozil z Dunaja do sčm.«
»Radi mene dobro, ali pomisli — «in pri tem je pogledal Kodrän zaprašeno svojo obleko.
»No, no, ženil se menda ne bodeš tu.« tolažil ga je smehljaje se Pavel, »Sicer pa bodi brez skrbi! Ljudje te bodo res zijali, saj včš, kakö je na kmetih, premerili te bodo vsega od nog do glave, a da si imel zaprašeno obleko in ne popolnoma svetle obutvi, na vero, ne bode opazil nihče! — Župdnovih hčera tudi navadno ni ob tem času v gostilniški sobi. In ko bi tudi bile, kaj tega nama maril«
Doktor je bil menda potolažen, kati prijel se je prijatelja svojega pod päzduho in korakala sta v trg.
Oprosti se mi, ker že tako dolgo mučim bralcev radovednosti — V tem, ko doktor pripoveduje svojemu prijatelju dunajske novice zadnjega tedna, nudi se nama prilika, da se pobliže seznaniva ž njim.
Lovro Kodrän je bil lep in — kar je glavno — neoženjen. Inteligentni obraz tridesetletnega moži, je obrobljala gosta, temnorjava brada. Nad zläto okovanimi na6čniki se je bökalo visoko čelo, na katero so se izpod nekoliko na tčme potisnjenega klobuka krožili temno-rjavi, malo dolgi lasje. Hoja njegova in v obče vse gibanje njegovo je bilo odločno in vender toli gracijozno, da bi mu najstrožja dama ne mogla ničesar očitati. Naj men j pa bi kdo po vsi njegovi zunanjosti mogel soditi, da je bil doktor Lovro Kodrän trdih kmetskih roditeljev sin.
In vender je bilo takö.
Rojstvena koča mu je stala v jednem najdivnejših krajev divne naše domovine slovenske. Bistra Sava je zrla prva njegovo otroško lice, in z večnim snegom ovenčano gorovje je Čulo mladostne njegove vzklike.
A brezskrbno mladostno življenje ni trajala dolgo.
Zgodilo se mu je, kakor že mnogokomu nas. Ko je dopasel krave in dobil svfnjko na vaškem pašniku, moral se je posloviti od doma ter oditi v mesto — v šolo.
Tu so mu pojili mladega duhä tuji učitelji v tujem jeziku s tujim znanstvom.
Roditelja njegova sta bila imovita in dala bi vse svoje imetje, da bi le kdaj videla jedinca svojega pred oltarjem.
Godilo se torej Kodrdnu v mestu ni slabo.
Ko pa je dokončal srednješolske svoje nauke in o tisti priliki se izjavil, da »neče dobro«, da ne more biti »gospod«, usehnili so viri očetove podpore. Mati namreč je bolehala še tedaj, ko je sin bival doma, in za njegovih srednješolskih študij tudi umrla.
Brez slovesa je odšel v cesarsko stölico in se ondu posvetil modroslovnim naukom.
Kakö živi in životdri ubožen slovenski velikošolec daleč od döma na tuji zemlji, kakö se bori za svoj obstanek, kakö snuje najlepše načrte in jih zopet podira, kakö upa in obupava, bilo je že tolikokrat opisovano in opisano, da se mi ne zdi potrebno vsega ponavljati.
Čemu tudi taki spomini? Večina izmed nas jih pozna iz samosvoje izkušnje, kdor jih ne — vesel bodi!
Dovršivšcmu vseučiliške nauke se je ponudila prilika, da grč za odgojitelja k neki plcmenituški obitelji na ogrsko avstrijski meji. Z veseljem se je odpravil tja, nadejajoč se, da se mu je s tem odprla življenja lepša stran in končalo obupno dozdanje borjenje za obstanek.
A bridko se je varal.
Prebivši jedva polovico leta na novem svojem mestu želel si je zopet sträni. Da bi se uklanjal puhli napetosti oholih plemičev in poleg tega moral slednji dan po stokrat in stokrat — res da skrito za lepozvenččimi frazami — slišati, da je le plačan človek kmetskega rodu — hlapec, to mu je razjarjalo ponosno dušo.
A bilo je, kakor da ga je nebö pozabilo. Dve leti skoro je prenašal težko breme odgojevanja, in vender mu ni blestela od nikjer najmanjša nadeja, da se skoro reši neznosnega ižčsa in dobodo zavetja drugjč.
Kar mu pride nenadoma pismo — od döma.
Sosed domači mu piše v očetovem imeni, naj kar najhitreje pride domöv, ker mu oče leži bolan na smrt.
Kakor bridko ga je zadela ta vest, ipak se mu je porodila v srci vesela slutnja, da se s tem nagiba usoda njegova na milejšo stran.
S prvim vlakom je odhitel v domačo vasico k umirajočemu roditelju.
In slutnja ga ni varala l
Oče se je sprijaznil s sinom, zapisal mu vse obilo imetje in za-tisnil oči.
Precejšnja dčdščina in poučevanje pri visokem, dobrodušnem dostojanstveniku v stölici avstrijski sta mu omogočila, da se je docent zgodovine habilitiral na dunajskem vseučilišči.
Zahajajoč v slovansko družbo se je seznanil ondu s pravnikom Pavlom Sircem, katero znanje se je polagoma izpremenilo v iskreno prijateljstvo.
In danes je prišel na vabilo svojega prijatelja tem rajši v Kot, ker si je hotel v svežem zraku okrepiti od trudapolnega dela nekoliko oslabelo zdravje. Poleg tega pa ga je sösebno vabil tudi po trditvi Pavlovi ogromni arhiv grajski, katerega je hotel pregledati, se li ne bi našlo ondu kaj za domačo zgodovino važnih listfn.
Polagoma korakajoč sta prišla prijatelja do jednonadstropne hiše lesniškega župana.
II.
Prcsladki gospodidi. Ki zgrinjajo sc k vam. Strašno so ust ohlapnih Resnicam in lcžam.
Levstik.
Kdor količkaj poznä naše malomestno in trško razmerje, dobro v<5, kakö je v takih krajih navezana inteligenca säma näse. Jednaka je veliki družini istih mislij in istih namer. Kamor zahaja jeden človek, tja hodijo vsi, dobro vedoč, da le ondu najdejo sebi pristojne in zato najprijetnejše družbe.
Takö je bilo tudi v Lesnicah. Zbirališče pa je bila županova krčma.
Ali tudi to je imelo, kakor vsaka stvar na svetu, svoj vzrok.
Starejši možje so si ogrevali radi hladno kri o dovtipih in večkrat celö razjarjenih pogovorih mlajših svojih tovarišev, zatö so zahajali redno vsak večer k župdnu.
Vedeli so namreč, da ondu najdejo mlade svoje tovariše gotovo.
Ali ti niso hodili tja morda radi starejših svojih prijateljev, tudi ne radi izvrstnega cvička, temveč radi — župdnovih hčera.
Župan Anton Obläk ni bil nI gospod, nI kmet, temveč pristno trško dete. Dovršil je bil pölutretjo realko, potem je pomagal očetu doma v krčmi in tobakärni.
Po smrti očetovi je prevzemal razna dela pri železnicah, ki so se baš tedaj jele graditi, in s tem je obogatel. Pogostni opravki med gospodo in pregleden razum nadomeščala sta nedostajajoče mu šole. takri, da je imel nekaj önega, kar imenujemo v vsakdanjem življenji olika. Vender mu je še časih ušlo preko öjnic, in to je čutil najbolje sam. Zat<5 je hotel <5no, kar sta zamudila roditelja na njem, popraviti na svojih otrocih. Temu je mnogo pripomogla njemu soproga, hči nižjega uradnika.
Imel je za naše povesti tri hčere in jednega sina. Nekaj otrok mu je bilo pomrlo poprej.
Starejša hči Pavlina se je omožila pred dvema letoma s pö-starnim davčnim nadzornikom Matijo Koprivcem, katerega utegnemo še srečati tekom svoje povesti.
Ostali dve hčeri Olga in Gabrijela sta bili še domd, sin Anton pa se je šolal v Ljubljani.
Ko sta stopila Lovro in Pavel v drugo, »gospodsko« sobo, sedeli sta obe hčeri v kotu za okroglo mizo s šivanjem v rokah.
Poleg njiju pa se je pol proti njima, pol proti vhodu zibal na stolu mlad mož z malo, plavo bradico in skrbno na čelo počesanimi lasmi' iste barve.
Imč mu je bilo Štipko Zgaga, a kaj je bil prav za prav, odgovoriti nam je težko.
Ako le površno opazujemo družbinsko svoje življenje, srečujemo se z ljudmi, ki tavajo kakor po temi brez smotra po svetu, ki pobijajo dan za dnevom, ne delajo ničesar, poleg tega pa hote največ vedeti in v družbi največ veljati.
Taköv je bil Štipko Zgaga.
Ze mlad je izgubil roditelja svoja, ali na srečo mu je še živela stara teta, vdova, ki ga je dala š61ati ter ga potem, uvidevši, da Zgaga in šola nista baš prijatelja, vzela k sebi, da bi ji pokojnega možd nadomeščal v lesniški lekdrni.
Zgaga je rad prevzel ta posel, ki je bil po njegovih mislih uprav ustvarjen zänj, kajti od tridesetih dnij v meseci jih je imel vseh trideset prostih, le kako dežčvno popöludne je sčdel za pisno mizo, in pregledal mesečne račune. A še tega ni storil mnogokrat, kajti teta njegova je bila zelö stara, in znano je, da so* ljudje čim starejši, tem prizanesljivejši, osobito, ako so si že prej nakopičili dovolj onega, kar imenujemo v vsakdanjem življenji denar. —
Ko je Pavel, ki je bil tu videti nekako domač, predstavil svojega prijatelja, in sta oba sedla k sosedni mizi, nastal je v sobi oni neprijetni molk, ki je navaden v takih slučajih.
Tudi točdjka, ki je prinesla gostoma piva, ni prerušila neprijetnega molka.
»To je torej tvoje zatočišče?« vprašal je končno doktor Pavla.
»Da, tu-le je stalni moj sčdež,« odgovoril je Pavel vesel, da je začel njegov prijatelj pogovor.
Dasi je bil, kakor smo omenili, nekako domač pri županovih, vender mu danes ni hotela beseda iz ust. Čutil je to in jezilo ga je.
Zdaj pa, ko je pretrgal Kodrän molčanje, bil je zopet prejšnji, zgovorni Pavel.
»Izbral sem si to mesto, ker od todi lahko pregledam vso sobo. Sösebno dobro se vidi tijä-le v kot, kjer večkrat sedita, kakor danes, ljubeznivi Vili,« nadaljeval je smehljaje se.
Lovro se je ozrl k sosedni mizi
Mlajša hči županova, Jelica, zardela se je in povesila Še niže nad šivanje drobno glavico. Starejša, Olga pa se je naglo ozrla na Pavla.
»Vi se vedno šalite, gospod Sirec, toda utepalo se Vam bode to še gotovo,« in gizdavo zmajavši z glavo je nadaljevala delo svoje.
»Mari ni res?« — Käj ne, Štefan, da je pri županovih prijetno, kakor v malih nebesih?« obrnil se je Pavel k lekdrniku.
Zgaga je zablisnil jezno z očmi'.
Nikdar ni bil zadovoljen, ako mu je kdo rekel »Štefan«, osobito pa ne, če se je to zgodilo v ženski družbi. Ime se mu je zdelo pre-kmetsko.
Pavel je to dobro vedel, in zat6 ga je tudi dražil.
»Ako bi ne bilo prijetno, ne bi bil jaz tu že skoro ves popöln-dan,« odgovoril je smehljaje se Zgaga. A na lici se mu je videlo, da je smeh le slabo prikrival tajno jezo.
»Zatö bi ne bil vedno tu, moral si reči,« dražil je Pavel.
»Vedno ali ne vedno«, odvrnil je Zgaga. »Ali naj samotärim doma ?«
»Oženi se! — Lep si, mlad si, teta ti bode tudi toliko ostavila da bodeš ženo in ako Bog da še käj, pošteno preživil,« šalil se je nadalje Pavel.
Zgaga ni razumel šale.
»Res je, kakor praviš,« odgovoril je zdaj popolnoma potolažen, in si z desnico pogladil skrbno počesane lasč. »Tudi žena ne bi imela
pri meni släbo, ker sem dobrega srca: na rokah bi jo nosil in z rožicami ji postiljal.«
Zgaga se je ljubeznivo obrnil k šivdlkama.
Jelica se ni, kakor videti, mnogo brigala za pogovor. Olga pa se je nasmihala potihoma.
A ko so se srečale nje oči z ljubezni polnim pogledom Štip-kovim, ni mogla käj, da se ne bi glasno zasmijala.
To je Zgago nekako osupnilo. Ugriznil se je v ustno in nekoliko prebledel.
»Vi, gospod doktor, prišli ste z Dunaja?« vprašal je Kodräna da bi navrl govor na drugo stvar.
»Prišel, ravnokar,« odgovoril je Lovro. »Prišel sem se nekoliko odpočit k ljubeznivemu svojemu prijatelju. Zajedno pa kanim popol-niti svoje znanstvo, kar se tiče domače naše zgodovine, iz listin, ki se baje nahajajo v grajskem arhivu.«	(Dalje prihodnjič.)
Pisma iz Zagreba.
Piše Jožef Starfc.
XXI.
lo je o Dühovem proti koncu absolutistične dobe, ko nas je prijatelj povabil, da bi šli ž njim k njegovemu dedu v Volovsko. Prijazni poziv nam je dobro došel; saj nam je izpolnil davno željo, da se seznanimo s treznim in poštenim istrskim ljudstvom in da vidimo prelepi kraj istrskega primorja, ki je danes jel tekmovati celo s slovečo italijansko »riviero«. Milo morsko podnebje ter kostanjevi in lovorjevi gozdiči sosčdne Opatije človeka res spominjajo na Italijo; slovenskemu srcu pa posebno dobro d6, ko vidi, da v tem lepem kraji prebivajo zdravi in krepki Hrvatje, ki nikdar niti v dobri, niti v slabi sreči niso zatajili roda in döma svojega, četudi närodne svoje zavesti niso obešali na veliki zvon. Moški se v pomorski službi po svetu za silo naučč tujim jezikom, ali prišedši domöv govorč najrajši svoj materin jezik hrvaški. Le med tistimi, ki so se po večjem imetji svojem povzdignili med »gospodo«, imel je
italijanski jezik nekdaj veljavo, kakeršno je med nami imel nemški. Takšen gospod je bil ded prijatelja našega v Volovskem. Velike njegove ladje so jadrale križem sveta ter mu množile in polnile zaklade njegove. Dasi se stari ded nikdar ni štel Italijana, niti je kdaj bil »lahon«, s svojci je obično govoril italijanski, hrvaški pa le z mornarji in preprostim ljudstvom. V druščini je rad pravil, kaj je v mlajših letih videl in izkušal po svetu, in rad je tudi rekel kakšno za kratek čas. Prišcdše iz cerkve vprašal nas je, kaj je »gospod Kateri« z leče povedal. Mi smo nekoliko strmeli, on pa se nasmehne in jame pripovedovati o gospodu župniku, ki ga na vso moč čisla, ki se je, porojen Kranjec, dobro naučil hrvaščini, saj celö sveto mašo poje hrvaški, le besede »kateri« nikakor ne more opustiti, in zatö mu ljudje v nedolžni šali pravijo »gospod Kateri«. Med obedom nam je pravil poleg drugega tudi o gostačih velike hiše svoje na Reki. Najčudnejši se mu je zdel trgovec J a ki d, »trd graničdrski Hrvatina«. Tak6 ga je dobrodušni starček po svoje okrstil in nadaljeval: »Res čuden je ta gospod; bistroumen je in zveden, da mu ga med reškimi trgovci ni druga, ali z domačim človekom ga ne spraviš, da bi govoril drugače. nego hrvaški. Ne vem, ali hotö ali nehotč, nekoliko mesecev mi ni plačal najemščine. Tedaj sem mu dvakrat, trikrat poslal uljuden opomin, pa zastonj, niti odgovoril mi ni. Seveda, pisal sem mu italijanski, saj se drugače nikdar nisem učil. Zopet omočim perö, zapišem nekoliko vrstic hrvaški, takö kakor naši mornarji svojcem pišejo, zapečatim in pošljem gospodu JakiČu. Še tisti dan sem dobil vso zaostalo najemščino in prav prijazen listič pisan v »trdi hrvaščini, kakor se čita po knjigah.« — Bolj nego si je starček mislil, zanimalo nas je njegovo pripovedovanje, a prišedši potem na Reko nismo mirovali, dokler se nismo bolje seznanili z gospodom JakiČem, ki je bil res redek mož, kakeršnih bi si več želeli med trgovci svojimi.
Anton Jakič se je porodil v Kostajnici dnč 16. januvarija 1828. leta iz meščanskih roditeljev. Brž ko je doma završil ljudsko šolo, šel je za prodajalniškega učenca v Petrinjo, kjer si je praktično pridobil najpotrebnejših trgovinskih znanostij. Izučen trgovski pomočnik je nekoliko časa služil v Gospiči, ali že leta 1849. bil je sa-mostalen trgovec doma v Kostajnici. Toda podjetnemu njegovemu duhu je bilo v skromnem mesteci pretesno in leta 1851. preselil se je v Zagreb, odtodi pa leta 1854. na Reko, kjer se je lotil trgovine na včliko. Pa že leta 1859. vrnil se je v Zagreb, ko se je ravno začelo novo narodno gibanje. Jakič, ki je od mladih nog bil vnet rodoljub, imel je zdaj vsestranski obilo dela. Prva skrb mu je bila, kakö bi se
v hrvaško trgovino in v hrvaški obrt uvedel hrvaški duh in hrvaški jezik, kajti sodil je, da le po tem poti bodo Hrvatje trgovino in obrt dobili v svoje roke ter se iznebili tujcev in Zidov. Jakič se je s to svojo trditvijo teknit prcimenitnega narodno • gospodarskega vprašanja in razkril veliko rano domovine svoje. Saj nas zgodovina ud, kako je nedostatek krepkega domačega meščanstva bil jeden glavnih vzrokov, ki so ugonobili nekdanje poljsko kraljevstvo; a hrvaške gospodarske razmere so žal, v marsičem jednake poljskim. Takšne bolne prikazni imajo biti skrb državnega zakonodavstva, ali zopet vemo iz zgodovine, da večkrat niti najumnejši minister nc najde pravega leka takovim državnim boleznim. Tem bolj se torej moramo čuditi trgovcu samouku, ki se je s čitanjem, potovanjem in z bistrim umom svojim izobrazil toliko, da je izprevidel, česar ne izprevidajo mnogi, ki so se odgajali po raznih včlikih in strokovnih šolah. Četudi Jakič sam ni mogel vsemu kaj, storil je kolikor je mogel; a kak6 so drugi cenili njega znanje in plemenite napore njegove, priča nam to, da je v Zagrebu Jakič do svoje smrti bil družabnik mestnemu starejšinstvu, trgovinski zbornici in dežčlnemu zboru hrvaškemu, kjer je v narodno-gospo-darskih vprašanjih njegova beseda vselej imela največjo veljavo.
Ko so hrvaški rodoljubi leta 1861. bili v zadregi zaradi tiskanja novih časopisov, ustanovil je Jakič v Zagrebu na svoje troške novo tiskarno ter jo nekoliko let vodil sam. Takrat je samouk šel cel6 nad književnike in spisal »Hrvatskega trgovca«, prvo hrvaško knjigo o trgovskih stvareh. Koristni knjižici je pisatelj dodal uvod, poln prelepih mislij in rodoljubnega oduševljenja. Tu neusmiljeno graja vse napake hrvaške trgovine in pr62i 6stre pu.šice na tiste domačine in tujce, ki nečejo ničesar vedeti o tem, da bi hrvaški trgovec knjige, račune, menice in vse ostalo pisal hrvaški, Češ, da bi to bilo kvarno ugledu trgovskega stanu. Smešno to trditev je do dobra ovrgel on sam, ki je pri vseh trgovskih opravilih svojih rabil le hrvaški jezik. Po njegovem mnenji je mnogo imenitneje, da se närodni jezik uvede v trgovino in obrt, nego v državne urade, kajti iz poslednjih ga kar čez noč lahko odpravi vladni ukaz, iz trgovinskega uradovanja pa ne, kakor nam priča Italija, ki je navzlic vsemu pritiskanju silnih nasprotnikov narodno blagostanje umela ohraniti v svojih rokah. Takšne nauke daje Jakič rojakom svojim v predgovoru poudarjajoč tudi potrebo, da se v Zagrebu napravi velika trgovska šola hrvaška, a po manjših mestih, da se za trgovske učence osnujejo nedeljske Šole. V isti namen, v kateri je spisal prvo trgovsko knjigo hrvaško, izdavati je jel Jakič leta 1864. trgovinski list »Sidro« ter ga nadaljeval do leta 1868.
»Radikalizem v narodnosti in zboljšanje narodno gospodarskih razmer,€ sodil je Jakič, »jedini je pot. po katerem se bodo Hrvatje rešili vsega tujstva in dospeli do boljše prihodnosti.« Ta odločnost v narodnih stvareh ni povsem ugajala niti rojakom njegovim, ki so ga sploh bolj spoštovali, nego ljubili. Saj jih je bilo mnogo, ki plemenitega njegovega truda niti razumeli niso. »Za koga se pač toliko ubija in dela? Čemu tako varčno živi' in si marsikaj takorekoč od ust odtrga, on, ki nima otrtfk?« Tako je marsikdo ugibal, dokler mu tudi te zastavice ni rešila smrt plemenitega moža. Dnč 27. decembra leta 1878. umrl je Anton Jakič, a vse svoje prihranjeno imetje, petdeset tisoč goldinarjev, ostavil je närodu in domovini. V oporoki svoji se je spomnil jugoslovanske akademije, Matice hrvaške in društva sv. Jeronima; ustanovil štipendije za dijake hrvaškega vseučilišča, gospodarske in trgovske šole; ustanovil nagrade kmetom, ki se bodo izkazali napredne vinogradnike, živinorejce in sadarje; določil neko vsoto za izdavanje spisov o ndrodnem gospodarstvu, a Matici hrvaški je še posebej zapustil potrebnih novcev, da spravi na svetlo njegov rokopis »Moja spominjanja« in drugo izdanje njegovega »Hrvatskega trgovca«; pozabil ni niti bližnjega rodu svojega, in dober katoličan se je spomnil tudi nekih pobožnih ustanov. Prijatelji in neprijatelji so strmeli, ali kdor ga je prej le spoštoval, zdaj ga je ljubil in iskreno žaloval za njim, ki ga je smrt prezgodaj odtegnila prekoristnemu delovanju. V svesti si resničnih svojih zaslug je določil Jakič tudi še to, naj mu domači umetnik Rendič od marmorja izkleše poprsje in je postavi v hrvaški muzej. Zgodilo se je po njegovi volji, ki nikakor ni bila znamenje prevzetnosti, ampak priča nam o vzvišenem ponosu zavčdnega možžL
»Matica hrvaška« bila je dolgo v zadregi, kako naj izvrši posebno naročilo Jakičevo zaradi izdanja njegovih knjig. Rokopisa »Moja spominjanja« bilo ni mogoče nikjer najti, »Hrvatskega trgovca« v drugič dati na svetlo pa tudi ni kazalo zatö, ker je knjiga bila prezastarela. »Matica« je tedaj v ta namen prejetih petsto goldinarjev naložila v hranilnici, naj se množč, dokler se ne odloči, kako in kaj. Potreba trgovskih knjig hrvaških kazala se je v tem večja od dnč do dnč, zlasti ko sta se v Zagrebu in v Zemunu ustanovili včliki trgovski šoli, za kateri nisi imel odkod vzeti hrvaških knjig. Tu je neutrudljivi matičin tajnik gospod Kostrenčič izprožil misel, naj bi »Matica« osnovala »Knjižnico za hrvatske trgovce«, iz katere bi domači trgovci in obrtniki zajemali zdravih in krepkih naukov ter se sami izobražali v stroki svoji; zajedno bi takšna zbirka trgovskih knjig dobro došla
učencem omenjenih novih šol. Jakičeva ostalfna bi imela biti osnovna glavnica, s katero bi se najprej izdala jedna knjiga. Razprodaja prve knjige bi povrnila troške osnovne glavnice, ki bi utegnila narastati in »Matici« dajati potrebnih novcev, da bi čimdalje več trgovskih knjig spravljala na dan. Brez ugovora je matičin odbor jednoglasno vzprejel nasvet marnega tajnika svojega, v svesti si, da bi sam Jakič odobril takšno izpremcmbo oporoke svoje, po kateri bodo hrvaški trgovci namesto jcdne knjige po malem dobili celo knjižnico. Tak6 je sodila tudi glavna skupščina, ko je dnč 29. novembra leta 1885. potrdila odborov sklep; deželna vlada pa je veljavo istega sklepa priznala s tem, da je »Matici hrvaški« za novo nje podjetje obljubila posebne denarne podpore. Zdaj je bilo misliti, katerih knjig najbolj treba in kdo jih bode spisal. »Matičin« odbor je dognal tudi to, a danes imamo prvo knjigo v rokah, v tem ko se druge tudi že spisujejo.
Lična knjiga male osmerke ima na čelu skupni naslov: »Knjižnica za hrvatske trgovce. Zasnovana iz zadužbine Antuna Jakiča. Knjiga prva.« Za uvod vsi zbirki je Gjuro Crnadak na XXIV. straneh opisal življenje in delovanje pobratima svojega Antona Jakiča, vseučiliški profesor dr. Blaž Lorkovič pa je na 36 straneh v zanimivem dijalogu prav jasno in poljudno raztolmačil postanek in pomen te knjižnice. Učeni gospod profesor poudarja, kakö mora vsak Človek do smrti delati in se učiti; brez dela torej ne more biti niti trgovec, kateremu ima razven tega biti prva skrb, da si ohrani dober glas. Kar velja trgovcu, velja obrtniku; obema treba dveh glavnic, denarne in moralne, namreč poštenja, varčnosti in splošnega zaupanja pri ljudeh Treba jima pa tudi teoretičnega znanja, kajti sama praktična vaja ali izurjenost dandanes nikjer več ne zadošča, in prav zatö, ker so se hrvaški trgovci in obrtniki premalo učili, pober<5 jim Nemci, Italijani in Francozje pri vsakem začetji največji in najboljši del zaslužka in dobička. Brez koristi so rodoljubne zaveze proti tujim izdelkom; naj le domači izdelki ne bodo ni dražji, ni slabši od tujih, in gotovo bode vsak Hrvat rajši kupoval pri domačih trgovcih in obrtnikih. Prav lepo razvija pisatelj imenitnost trgovine za splošno omiko vsacega ndroda, kar nam priča zgodovina starih Grkov, Feni-čanov in drugih närodov; Hrvatje pa imajo najlepši dokaz doma v Dubrovniku. Kakö zgodaj se je v tem dalmatinskem mestu razcvclo hrvaško pesništvo! In kaj je temu bilo vzrok? Nič druzega nego splošno blagostanje, ki ga je povzdignila trgovina.
Ko nam je pisatelj takö podal vrhoväto torbo prelepih naukov, zanimivih in koristnih vsakemu človeku sploh, zlasti pa trgovcu in
obrtniku, razložil je še posebno, kaj je närodno gospodarstvo ali politična ekonomija, o kateri razpravlja v prvi knjigi. Proti koncu nam kratko pripoveduje o ostalih knjigah, ki jih je »Matica hrvatska« namenila hrvaškim trgovcem. Te knjige bodo obsezale nauk o državnem gospodarstvu, o bankah in borzah, o trgovinskih in meničnih zakönih, trgovinski zemljepis, trgovinsko zgodovino, nauk o poznavanji blaga, trgovinsko knjigovodstvo, aritmetiko, korcspondencijo, trazeologijo in kar se bode še druzcga našlo koristnega trgovcu in obrtniku. Takoj za tem bogatim uvodom nam gospod Lorkovič na 322. strančh razlaga nauk o politični ekonomiji ali ndrodnem gospodarstvu, ki ga je po svojem znanji in izkustvu in po najboljših virih spisal jasno in razumno, da ga bode rad čital vsak omikani človek. Vse gradivo je razdelil na šest večjih oddelkov, od katerih uvod obseza te-le članke: »Kaj je politična ekonomija, politična ekonomija med drugimi znanostmi, razvrstitev politične ekonomije in važnost iste«. V I. oddelku nam tolmači splošne pojmove in sicer: »Kaj je potreba, a kaj imetek; imetje in bogastvo, gospodarstvo, država in gospodarstvo, prebivalstvo.« II. oddele : nam razlaga pridobivanje imetka in govori posebej o pri-rodi, o delu, o glavnici, o družini in pouku, o gospodarski svobodi in konkurenciji, o pravici lastništva in nasledovanja ter o podjetjih. V III. Čitamo o razpečavanji blagä, o vrednosti in ceni, o mčri in tčži. o novcih in kreditu, o bankah, o prevozilih in o börzi; IV. raz laga delitev imetja in nas poučuje o dohodku, o zemljiški renti, o plači za delo, o prihodu od glavnice, o dobičku podjetnikov, o po-močnih zavodih, o zadrugah ter o pravični razdelitvi imetja; V. raz jasnuje nam potrošek, krize in zavarovanja. V dodatku nam je pisatelj podal kratek pregled o zgodovinskem razvoji političke ekonomije, a napösled navaja najboljša dela o narodnem gospodarstvu, pisana v drugih jezikih ter je s tem jako ustregel tistim omikanim trgovcem, ki bi želeli kaj več čitati o raznih znanstvih stroke svoje.
Nikakor nismo mislili do dobra oceniti prelepe knjige, hoteli smo le opozoriti slovensko občinstvo na ta čisto novi cvet, ki ga je »Matica hrvatska« zasadila na književno polje hrvaško. Le to hočemo še poudariti, da se učeni gospod pisatelj pri razlaganji naukov svojih opira na zgolj moralna načela, ki morajo biti podstava vsakemu gospodarstvu posameznega človeka, kakor vsega näroda. Če pomislimo, kolikanj imeniten je v razvoji vsakega näroda meščanski ali takozvani srednji stan, in da le trgovina povzdiguje ta stan, kakor nas učf zgodovina vseh vekov in vseh kulturnih närodov, potem bodemo še bolj umeli ceniti najnovejše podjetje »Matice hrvatske«, kateri za to želimo
najnovejše sreče. Zajedno pa tudi slovenskim trgovcem priporočamo, da sežejo po tej knjigi, ki je prav njim namenjena, zlasti ker se slovenska književnost v sedanjih razmerah še ne more prijeti jednakega dela. Knjiga velja za družabnike »Matice hrvatske« 1 goldinar, za ne-družabnike pa 1 gld. 50 kr. Krasi jo prav dobro pogojena podoba Antona Jakiča, plemenitega Hrvata, ki seje samouk z bistrim umom svojim čisto sam krepko povzdignil med nesmrtne možč näroda svojega. Priporočamo pa to knjigo tudi zat<5 rojakom svojim, ker smo prepričani, da bi se prav med bistroumnimi Slovenci najprej našel mož, ki bi posnemal vzgled Hrvata Jakiča in s tem dejanski pomagal sebi in narodu svojemu. Da bi se to čim prej uresničilo, to je vroča želja naša, ki jo za novoletno voščilo pošiljamo čez Sotlo. Bog däj srečo 1
Otrovne ali nalezljive bolezni in njih pravi vzroki.
Spisal Jožef Rakež.
»Več luči!«
I.
starodavnih listinah že čitamo o groznih kugah in strašnih epidemijah, ki so nenadoma in brez znanih vzrokov nastajale, z brzimi koraki se razširjale ter ljudi in živali neizprosno požirale in pokončavale. — Čim bolj se bližamo novemu ožjo dotiko so prišla razna pozemeljska ljudstva, čim bolj so se närodje jeli spoznavati ter med säbo občevati, tem češče se je tudi prikazovala le-tä šiba božja v raznolikih podobah. Tudi najnovejša doba nam v tem oziru podaje dokaj primčr. Je li čudo, da so že v davnih časih iskali vzroka tej pogi bni nerazumni prikazni, je li čudo, da ji zlasti učenjaki naše dobe posvečujejo ves svoj^ trud ?
Starih närodov otročja in preprosta čud je našla kmalu navidezni vzrok ter se pomirila ž njim. Saj je slehamemu človeku, tudi divjaku, urojeno čustvo, da v vsem, kar se ponuja njegovemu pogledu, vidi sledove višjega, t. j. božjega bitja. V tem večji mčri se jim jo, gleda-
2
veku, v čim
jočim te izredne grozne prikazni, morala vsiliti vera. da so kuge in epidemije neposredno božjega izvira.
Po grški pravljici pošlje Zen bolezni v škatljico zaprte na zemljo in ko Pandora radovedno odprč posodo, razširijo se vse različne nadloge med ljudmi. — Pevec Ilijade nam slika kugo, ki je morila Ahajce pred Trojo blizu tako-le: »Apolon s srditim srcem ostavi Olimp ter prišedši na zemljo proži bridke pušice s srebernega loka proti Ahajcem — gorčle so mrtvecev nebrojne grmade.« —
Takih verskih nazorov so se oklenili vsi poganski ndrodje ter se zadovoljevali, darujoč raznolike žrtve jeznim bogovom, da bi se pomirili v svojem srdu, in prenehali v svojem »mesarskem klanji«. — Vzdržavala se je ta vera skozi mnoga stoletja — vzprejelo jo je tudi krščanstvo; o tem nam pričajo bogati darovi, ki so se ob kugah darovali cerkvam in samostanom.
Ko je v srednjem veku netopir praznovčrstva jel širiti svoje peruti otemnivši sleharno pametno misel, ko je fanatična druhal pov-sodi iskala čarovnikov in copernic, povzročiteljev vsega zlega na zemlji, pripisovala jim je dosledno tudi moč, da delajo kužne bolezni. V bolestnih krikih trpinčenih in mučenih nedolžnikov, v plapolajočem ognji nebrojnih grmad se je pojavila ta grozna, v nebo vpijoča zmota. Da, tudi dokaj v istini učenih mož se ni moglo opraščati te nesrečne zmote in celo najtrezneje misleči učenjaki so dospeli do napačnega mnenja, da je tem kugam vzrok — voda in živež, otrovana od hudobnih ljudij.
Leta 1675. preiskal je slavni Leeuwenhoek stoječo dežčvnico pod svojim (sicer še jako nedostatnim) drobnogledom. In glej, strmeče njega oktf je zrlo v käpljici take vode nebroj mrgolečih živalic, ki neoboroženemu očesu nevidne v raznolikih podobah životarijo v vodi. Ko je Leeuwenhoek objavil in razglasil svoja raziskovanja, do zdevalo se je tedajci učenjakom, da so le-tč živžilice (taközvane infu-zorije) vzrok kužnim boleznim. Odslej so se trudili na vse možne načine, da bi v naleznih tvarinah dokazali prisotnost teh mikroskopičnih bitij. A vsi napori so bili zaman, vsaj do najnovejšega časa.
Stoprav leta 1855. našel je Po 11 ender v krvi na črmnici1) obolelih govčd nebrojna tanka nitkasta telesca, katera je pozneje leta 1863. Francoz Davaine natančneje preiskoval ter jih proglašal za pravi vzrok črmnici.
') Erjavec: črm, črmmca, prishd na vriinici (slezeni) = "kužna bolezen pri govedih in ovcah (Anthrax, Milzbrand).	Pis.
Zdajci so se različni učenjaki strastno poprijeti te stvari in število spisov in knjig odslej objavljenih, katerih vsebina je posvečena izključno takim raziskovanjem, teh je legija. V prvi vrsti stojö znana imena: Schwann, Naegeli, Pasteur, Koch (slovčč zlasti zaradi svojih študij o koleri) i. t. d.
Objavila in dognala se je prav zanimiva 1'stina. Posrečilo se je namreč učenjakom, da so v dolgi vrsti boleznij v Človeškem in živd-ljem truplu našli — neskončno drobne glivice. Takisto se je tudi brezdvojbeno dokazalo (Pasteur), da so gnilobi in pretvarjanju sladkorja v alkohol (tema dvema za človeško gospodarstvo toli važnima prikaznima) tudi glivice vzrok.
Nasledek temu odkritju je bil v prvi vrsti ta, da se je življenje teh glivic jelo natančneje opazovati; no naposled je se prič&l divij, strasten lov po teh glivicah. Pri vsaki bolezni, katere si niso mogli inače tolmačiti, iskali so glivic in vsako njim podobno stvdrco, ki se je našla, razglasili so za povzročiteljico dotične bolezni.
Sprva se nam torej vsiljuje vprašanje: so li one glivice, katere se brez dvojbe pri nekojih boleznih prikazujejo, v istini povzročiteljice teh boleznij, ali pa so se stoprav vsled bolezni naselile v že bolnem truplu ? Kajti možna je tudi misel, da stoprav bolezen zdravo truplo tako oslabi in izpremeni, da podaje odslej tem glivicam ugodno bivališče in hranišče.
II.
Da se v otrovni ali nalezljivi tvarini, takozvancm »kontagiji« raznokakih boleznij mora nahajati neko organizovano bitje, kažo nam jasno nasprotna razmišljevanja.
Vse otrovne bolezni, kakor: kolera, gute (difterija), mačuh (tifus), škrlatinka i. t. d., pa naj si bodo v posameznem kolikorkoli različne, vender se strinjajo v glavnih, bistvenih pojavih.
V mnozih slučajih prihaja otrovna tvarina nedvojbeno iz vzduha (zraka); marsikdo bi torej utegnil misliti, da je le-ta tvarina plinasta. No to ni mogoče, kajti taköv plin bi se po fizičnih zakonih hitro razkrojil po atmosferi ter zaradi tega se tako raztančil, da bi bil kmalu brez vpliva. Takisto bi se otrovnost ne mogla takö lokalno omejiti, kakor se v istini.
Omenjene bolezni se iz prvobitnega kraja razširjajo, akotudi le skokoma, čez prostrane krajine. Torej se mora tudi otrovna tvarina množiti zmerom bolj. Ne preostaje nam torej ničesar druzega, nego misliti, da je td tvarina organizovana. da živi, rase in se pomlaja.
2*
Ta kontagij tudi ni nikakeršen kemični otröv (strup); kajti ni nam znan nijeden strup, • ki bi v toli drobni mčri tako mogočno in velikansko vplival. Od nalezne tvarine pa utegne že stotisočni del jedne kdpljice zadoščati, da se ista bolezen vcepi drugemu poprej zdravemu truplu.
Kontagij dolgo časa ne izgubi svoje moči'; a noben kemični otrriv ne ohrani vpliva svojega, kadar je skozi tedne in mesece v dotiki z zrakom in drugimi tvarinami.
Kadar se je truplo kontagija nalezlo, pretečejo ure, dnevi, da, tudi tedni, predno začne vplivati. To imenujemo dobo inkubacije. — Vsak kemični strup, prisedši v truplo, razvije takoj svoj vpliv.
Pač pa si lahko mislimo, da ta neskončno majhna organizovana bitja trebajo nekoliko časa, da se razvijejo, vzrasejo in v toliki meri pomnoži, da so končno opasne človeškemu truplu, ki je v primeri k njim neskončno veliko.
Težko je torej dvojiti, da se v nalezljivih tvarinah nahajajo organizovana bitja. No da so le-ta bitja baš gori omenjene glivice, povzema se iz tega, da so onč jedina organizovana bitja, ki se pri dotičnih boleznih vsakokrat nahajajo. — Ako ugonobimo te glivice z raztro-valnimi (razkužilnimi) pomočki, n. pr. s sublimatom, izgubi' tudi kontagij otrövna svojstva svoja.
Od takovih bitij moramo pričakovati, da so neskončno lahka, da v vzduhu plavajo ter jih zrak more raznašati na vse kraje. Te glivice so v istini tako lahke, da si v tem oziru pač ne moremo ustvariti pravega pojma. Jedna njih tehta iedva Vio.ooo.ooo.ooo jednega mili-grama 1 (Naegeli.)
Drugič zahtevamo od njih, da se hitro množč; kajti le pod tem pogojem utegnejo škodovati in naposled pokončati truplo, v katerem so se naselile. V istini utegne v kratkem času iz jedne take glivice nastati nad 100.000 drugih.
Vsiljuje se nam torej zmerom bolj prepričanje, da so tč glivice jedini vzrok nalezljivih boleznij.
V kakovi podobi (obliki) se nam kažejo te glivice, katerim pripisujemo toli mogočen vpliv?
Učeni svet jih imenuje »schizomycetes« t. j. cepilne glivice, ker se množč takö, da se jedna cepi v dve, vsaka teh zopet v dve i. t. d. Zdravniki so jim vzdčli imč »bakterije«.
Bakterije so najmanjša, najdrobnejša organična bitja. Le z največjimi povečavami jih moremo zazreti. Pod drobnogledom so tudi
opazovali njih rast in množitev; baš to je napotilo prirodopisce, da so jih uvrstili med rastline.
Bakterije stojč na najnižji stöpinji organičnega razvoja. One sestoji od posameznih stänic, ki se v raznolikih podobah druga druge dotikajo. Posamezne stänice imajo zdaj obliko krogljice (kokkus), zdaj paličice (bacillus), zdaj so slične spirali (spirilla).
Ako si hočemo ustvariti nekak pojem o velikosti teh glivic, moramo sprva omeniti, da so mikroskopiki zdnje napravili posebno merilo; merijo jih po »mikrih«. i »micre« je Vi.ooo,ooo del jednega milimetra.
Jedna največjih bakterij je »bacillus anthracis« t. j. glivica, ki povzroča govejo črmmco. Le-tä mčri 5 —10 micrcs v dolgost in je i micre široka. Glivica, ki povzroča kolero in ona. ki je vzrok tuberkulozi ali sušici, sta jedva 1—2 micres dolgi. No druge so še deset-do dvajsetkrat drobnejše.
III.
Kod se nahajajo bakterije?
Bakterije se nahajajo v ogromni mn<5žici v zemlji, vodi in zraku. V suhih tleh je menj bakterij nego v vlažnih 11. pr. v tlčh, ki so napojena z gnojnico. — V globočini zemlje ni bakterij; takisto tudi studcnčnica, ki prihaja globoko iz zemlje, nima malone nobenih organičnih bitij v sebi. — Najčistejši t. j. skoro brez bakterij je morski zrak.
Ugodni pogoji za razvoj bakterij so: prisotnost organičnih tvarin, iz katerih srkajo svojo hrano, vlažnost in primerna toplota.
Ker so bakterije brezprimerno drobnejše nego solnčni prah, odnaša jih zrak z lagöstjo s prvobitnega kraja na vse strani. Na takšen način prihajajo na vse mogoče druge snovf in ž njimi ali pa tudi neposredno v človeško in živ&lje truplo.
V Človeško truplo prihajajo bakterije najčesteje po zraku ali vzduhu, poleg tega tudi z jedjö in pijačo (n. pr. s sirom, kislim zeljem in mlekom, s slabo pitno vodö) - v redkejših slučajih se vtihotapijo v zunanje rane, da, nekatere glivice utegnejo celö skozi kožo predreti v truplo.
Iz rečenega je že razvidno, da tudi vsako zdravo človeško teld hrani v sebi ogromno mn6žico teh drobnih organičnih bitij, sösebno v ustni duplini, v dihalih in prebavilih. Samö ustna duplina živi' v sebi nad 30 različnih vrst.
Na tem mestu treba naglašati, da poznamo danes natančneje že na stotine različnih bakterij; od teh pa je le skromno število, ki utegnejo človeku biti kvarne.
A vender je skoro vsak človek v položjih, da diha väse tudi kvarne bakterije.
Prihaja nam torej na jezik vprašanje: ali oboli vsak človek, ki diha vase kvarne bakterije, na dotični bolezni? — Ne! — Kajti prvič se krepko zdravo tel<S z vso silo upira in ustavlja naselitvi teh bakterij ter jih napösled zopet odstrani. To je boj za obstanek, zmaga močnejšega nad slabšim! — V drugi vrsti pa zahtevajo bakterije hotčč se množiti in živiti gotovih snovij za svojo hrano. Ker snovij v zdravem telesi ne nahajajo, torej morajo poginiti.
Ako je pa telo kakorsikoli oslabljeno, tedaj mu ni več moči z jednako silo boriti boja s bakterijami; napösled opeša in podlegne in ponuja ugodno bivališče in hranišče, v katerem se bakterije ugnezdijo.
Treba je torej tudi h nalcznim boleznim, rekel bi — neke nagnjenosti ali prcdispozicije. Ta nagnjenost je ali podedovana ali pridobljena (prisvojena). Dokazano je n. pr. da dobršna polovica ljudij, mrjdčih na tuberkulozi, podeduje nagnjenost z;injo od svojih prednikov. — Ta nagnjenost je baš izpremenjeni ali oslabljeni organizem. V tem se tudi nakamo kaže resnica svetopisemskega reka, da se grehi očetov kaznjujejo na vsem poznejšem rodu.
Pridobljena nagnjenost je n. pr. prehlajenje. V prehlajenem človeku se sluznica ustne dupline in dihal nahaja v kataralnem t. j. nenormalnem bolnem stanji ter se ne more več s toliko silo ustavljati naselitvi prihajajočih bakterij.
Kakovost bolezni je odvisna sevčda od kakovosti dotičnih bakterij. Pred leti so sicer učenjaki (Naegeli) še trdili, da jedna in ista glivica, kakor baš nanes6 okolnosti, utegne povzročiti zdaj to, zdaj 6no bolezen. To ni istina. Sleharna bolezen ima svoje značajne bakterije. Vsaka izmed njih se odlikuje s posebnimi znamenji.
Ta znamenja, te razlike bakterij spoznavati je naloga nove stroke znanosti, kateri so učenjaki vzdčli ime »bakterijologija«.
Bakterije se razločajo med säbo ne samo po obliki in velikosti, ampak tudi po rasti in množitvi, po organični snovi, katera jim služi v hrano, po stöpinji toplote, katera jim najbolj prija in ugaja in po mnogih drugih okolnostih, katerih naštevati ni namen razprave naše.
Končno izpregovorimo še katero o učinkih kvarnih bakterij, o naleznih boleznih.
Nalezljive bolezni se ločijo v tri vrste in sicer po kraji, kjer se nalezljiva tvarina nahaja, in po načinu, kako se v organizem zaveže.
Ako nalezljiva tvarina prehaja neposredno od človeka na človeka, ne da bi zunaj njega dlje časa rasla in se razvijala, imenujemo jo — kontagij, in bolezen — kontagijozno.
Kontagijozne bolezni so n. pr. skrlätinka, Sen, difterija, osčpnice, tuberkuloza, smrkävost konj, goveja črmnica, pasja vstcklina.
Ako se pa bakterije dotične bolezni nahajajo izključno na gotovih določenih krajih, ako le tisti ljudje zanjo obolč, ki se v takšnih krajih mudijo ter se njih vplivu izstavljajo, zovemo nalezljivo tvarino — miasma in bolezen — miasmatično.
Najbolj razsluta miasmatična bolezen je malarija (febris intermittens) n. pr. v puljskem okraji.
Ako se specifični vzrok bolezni po bolnem človeku ali po stvareh, ki od njega izvirajo, prenese na kakšen gotov kraj ter se ondukaj v tleh, hišah ali v vodi dalje razvija in odtod zopet na človeka pri-šedši isto bolezen povzroča, imenujemo le-tö bolezen — miasmato-kontagijozno.
Miasmato-kontagijozne bolezni so: kolera, mačuh, griža, črna kuga.
Marsikatera teh boleznij se je po mednarodnem občevanji razširila tak 6, da se skoro povsodi na svetu nahaja; tako n. pr. tuberkuloza, na kateri umrje malone tretjina vseh bolnikov — druge n. pr. gute ali difterija — udomačile so se zelö v civilizovanih državah; v včlikih mestih in gosto obljudenih krajih ugasnejo le redkokdaj. — Zopet druge, n. pr. škrlatinka, osčpnice — nahajamo ccld v velikih mestih le v redkih slučajih in le časih nastopijo v večjih epidemijah, kakor predlanskem v Ljubljani; v drugih krajih pa se prikažejo le jedenkrat v teku dolgih let in sicer le tedaj, ako so se dotične bakterije od drugod tjäkaj zanesle. Kolera, imajoča svoj izvir v Indiji, prihaja v Evropo le časih, a umevno ostaja samo v pomorskih mestih.
V zadnjem desetletji je storila medicina važen korak naprej na poti spoznavanja naleznih boleznij, teh najgroznejših dajmonov človeštva. Z vso gotovostjo smemo pričakovati, da nam bode v prihodnjih letih prinesla še »več luči« v to stoprav polurazsvetljeno te-moto — sebi na čast in človeštvu v neizmerno korist.
Cerkövnica.
Spisal Velimir.
ož je bil že prileten in vdovec. Trpel je dosti s svojo zemljö od mladih Ičt. Na stara leta pa so ga trle še razne skrbi.
Žena mu je umrla pred petimi leti. Imel je dvoje otrök. Ostali so mu pomrli v cvetu prvega življenja. Sina Franceta že ni videl, kar so mu pokopali žen6. V »fantovskih« letih je delal mnogo preglavice njemu in vsi fari. Bil je pri vsakem tepčži, počel dosti nerödnostij, bal se ga je vsakdo. Kar ga vzemö v vojake. Tri leta je bil mir pred njim.
Toda »Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba«. Začelo se je po starem.
»Se jeden očenaš za Franceta, da bi ga Bog preložil,« molil je oče Korčn vsak dan.
Prošnjo mu je Bog uslišal.
V sosčdni vasi je bil »semenj«. Fantje so se stepli. France je nekomu hrbet preparal. Čutil je, da ga spet čaka huda kazen. Izginil je.
Nikdo ga ni več videl od tistega večera. Gosptfska se ga je naveličala iskati. Sčasoma so pozabili ndnj.
Hči Reza je bila nekaj mlajša od brata. Nadložna je bila od rojstva: po berlah je hodila. Naučila se je šivati.
Žena je umrla Koranu kmalu po tistem tepeži. Menda od žalosti ali kaj ? Dobil je deklo in hlapčiča. Ali s tujimi ljudmi je težava. Slo je pa venderle, saj je bil Korčn dober gospodar in hči dobra gospodinja, kolikor je moglo biti — to rčvše!
Ali Korčn se je »izdelal«. Trpljenje, ta skrb in starost — to troje ga je potlačilo. Prijela se ga je naduha. »Naduha spravi človeka od kruha«, pravi pregovor.
In takö je bilo. Korčn je lčgel. Tiščalo ga ie v prsih in kašljal je, hudtf kašljal.
Pri mizi pa je sedela Reza in šivala. Iludö ji je bilo, prav hudö. Solze so močile belo šivanje. Kakö tudi ne? Oče ji leži' bolan, ali ne more mu pomagati. Da bi vsaj stati mogla — a noge je ne nesö. Kolikrat bi rada popravila vzglavje očetu, toda ne more. Odeja je zlezla h kraju postelje, ali ne more je poravnati. Žeja muči očeta,
vender ona ne more do vode. In s posli je takšen križ! Trikrat ga je treba poklicati, da pride.
»Oče, ali bi ne bilo prav, da bi strijca poklicali?«
»Le, Reza!«
In hlapčič grč po strijca Tomaža, ki se je bil oženil pred leti v sosedno faro.
»Jože, kaj ti pa je?« zakliče očetov brat, stopivši v sobo.
»SUlbo, Tomaž!«
»Takö slabi so, da se bojim zanje,« seže v besedo Reza. »Danes in včeraj kar nič ne morejo samf. Zatö sem dejala, naj pošljejo po Vas, strijc!«
»Prav, prav je, Reza! Samo jaz ne bodem mogel ostati tukaj. Takö se mi mudi' domov. Junfca bode storila vsak čas tele in stčlje nimamo še nič.«
»Kaj pa, ko bi prišli mati semkaj za nekaj časa, saj vidite, strijc, da jaz ne morem streči očetu . . .«
Solze so polile dekličeva lica.
»Pa tudi ne more, Reza! Včš kaj, pošlji, pošlji po Janeza! Ta, vem, da utegne. Saj nič ne dela druzega, nego pohajkuje. Baba pa tudi ni za drugo. Menda bodeta kmalu požrla vse, kar imata.«
»I no, bodemo pa poslali po strijca Janeza.«
In takö je bilo.
Hlapčič grč po strijca Janeza, ki je imel tudi v sosedni fari svojo domačijo.
»No, zdaj sem pa prišel, Jože!« oglasi se Janez pri vratih.
In Reza hiti strijcu pripovedovati, kako je zdaj, kakö je bilo in kakö bode.
Janez ne reče druzega nego »aha!« in ostane pri Korčnovih.
Janez je bil najmlajši izmed treh bratov Korčnovih. Še ko so bili vsi trije doma in sta živela še stara dva, »njega niso mogli«. Še celö na zadnjo uro stara dva nista merila Janeza z istim vatlom. Dobil je le nekaj malega döte. Zakaj? Tega ne bi mogla povedati niti stara dva, ko bi bila še živa: to je časih že takö!
Janez je bil potrpežljiv kakor ovca. Kar so drugi rekli, takö je storil. Le takrat, kadar že drugače ni mogel, popustil je nekoliko od svoje potrpežljivosti in si ohladil jezo z nekaterimi »hudiči«. In to je bilo vse!
A zdaj je Janez pri svojem bratu. Gospodariti in gospodinjiti pomaga, streže mu prav po bratovsko in kadar ga gospodarstvo žene
domöv, takrat pošlje svojo ženo h Korčnovim, dasi je imela otroka v zibeli.
Korčnu pa se bolezen le ni umeknila. Pil je peh'njevec in kamč-ličino vodo, užival redkvico, namazano s čmerikino korenino, kar so mu nasvetovale dobre sosčde. Ali naduha je naduha.
Korčna je tiščalo zmerom huje v prsih in kašelj ga je mučil zmerom huje.
»Oh, France, France, zakaj si mi storil to sramoto?« vzdihaval je zdaj pa zdaj. In glas njegov je odmeval takö otlo po tihi izbi.
Deklč pa je le solze brisalo raz vela lica.
»Oh, ko bi bil zdaj France tukaj!« vzdihuje bolnik.
»Pa ga ni!« blekne Janez.
»Kaj, ko bi poslali še po Tomaža?« pravi Reza.
»Le!« odgovori oče. »Saj jutri je tako nedelja. Mislim, da bode sam prišel.«
In drugi dan pride Tomaž z ženo k fari v cerkev.
Po službi božji se oglasita pri Korčnovih. Janeza niti ne pogledata. Spoznala sta takoj, da Jože »ne more biti dolgo«.
»Janez, zdaj pa le pojdi domöv, bode že naju jeden ostal tukaj!« dčje naposled Tomaž.
»Če sem bil tri tedne tukaj, bodem že tudi zdaj še,« odgovori brat odločno.
»Kaj? Ne pojdeš? Bodemo videli!« oglasi se Tomaževa žena in se razkorači pred Janezom.
»Za pet ran Kriščevih vas prosim, nikar se ne prepirajte, vidite, da oče potrebujejo miru,« izpregovori Reza.
»Krčvlja, tebi nič mari!« zadere se žena na dekleta.
To se je zdelo tudi Tomažu preveč.
»Le pojdi domöv, bodemo že sami' naredili takö, da bode prav,« reče Tomaž svoji ženi.
»Kaj, ti bodeš naredil, ki si ravno taka mevža?«
Ali pri teh besedah je stala že med vrati. Zbala se je menda Janeza, ki jo je pogledal kar »z bčlim«.
»Le glej, če ne bode takö, razbijem ti domä čepinjo!« zakliče še v veži in odhiti domov.
Družinčad pa se je smijala natihoma v kuhinji.
»Jože, dobro bode, poslati po »gospoda«, ali ne?« vzklöni se Tomaž k bratu na posteljo.
»Le, Tomaž, le!«
Kmalu potem hiti hlapec po gospoda župnika.
V	tem se začnč v izbi živahen razgovor.
»Jože, dobro bi bilo tudi, da bi testament napravil, ali ne?« povpraša Tomaž bolnika.
Bolnik molči'. Solza se mu utrne na očesi. Spomnil se je menda Franceta.
Janez sedi pri mizi poleg Reze in gleda v tla. Tomaž pa stoji pri postelji in nadaljuje:
»Vidiš, Jože, najbolj prav bode takö, da . . . i no, saj včš kakö? Franceta bodemo težk0 še kdaj videli v naših krajih, če ni že kje umrl. Reza, i no, saj jo vidiš, da bode treba zänjo skrbeti — rčvica je 1 . . .«
Zdaj dvigne Janez pri mizi svoje oči. Vsa radovednost se mu je združila na obrazu.
Tomaž se ozrč po izbi. Ni si upal izreči Janezovega imena.
Reza pa je hladnokrvno poslušala strijčevc besede.
»Bodem videl, kaj bode Reza rekla,« reče napösled bolnik.
»Pustimo to,« odgovori Reza, »saj včste, da kmalu pridejo ,z Bögom', zdaj, zdaj.«
In Reza prime svoje bčrle in koraka počasi ob steni proti vratom.
»Marjeta,« pokliče deklo, »brž prinesi v izbo, kar je treba: s prtom pregrni mizo, bridko martro in dve svčči postavi gori, na krožnik pa deni malo soli in nekaj svälkov prediva«.
V	izbi ostanejo bratje sami.
»No, Jože, bode Ii takö?« povpraša spet Tomaž brata in se nasloni na posteljo.
»Naredita, kakor hočeta,« odgovori bolnik.
»No, ali si zdaj slišal, Janez? Moje bode vse! Tebi pa že tudi nekaj odštejem, da ne bodeš rekel, kakö sem ,grd' proti tebi.«
»Kaj? Tvoje je vse? Kdo je to rekel?«
In Janez se postavi pred brata ravnö kakor sveča.
»Kaj? Zdaj se bodeš še us4jal? Menda za hvaležnost?«
»Slepär!« zakriči Janez.
Bolnik pa le molči.
»Le čakaj, Še tožil te bodem. Videl bodeš, kdo sem jaz! Kar poberi se mi iz hiše!«
Ni trebalo mnogo in že bi se bila sprijela, da se ni začul zvonček cerkovnikov.
»Sreča tvoja!« sikne še Janez in stopi v včžo.
Pri vratih se pokaže župnik z Najsvetejšim. Za nekaj časa zavlada smrtna tišina. Le molitev pobožnih spremljevalcev se čuje v veži. —
Sv. opravilo je končano.
Pri odhodu namigne župnik bratu Tomažu in mu reče na tihem: »Brat ne bode dolgo! Le skrbite, da ne umrje brez testamenta. Drugače boste imeli dosti sitnostij in nepotrebnih troškov!«
»Je že vse prav, gospod fajmošter!« odgovori Tomaž veselega obraza.
Župnik odide.
Ko se ljudje razi dej o, izpr<5ži Tomaž spet besedo o oporoki in reče bolniku, da ga je gospod župnik tudi na to opozoril.
Bolnik povpraša Režo:
»Kaj meniš ti, Reza?«
»Meni je vse prav, oče, kakor naredite! Samo Franceta nikar ne pozabite!«
In obema se je indko storilo. Tudi Tomaž mahne z rokavom po očeh. A kmalu se osrči in izpregovori:
»Takö bode, ali ne, Jože? Meni voliš vse. Režo bodem imel pri sebi do smrti, Janeza pa že tudi ne pozabim, Če se bode dobro »držal«. Tisti dolg, ki ga ima, poplačam mu takoj. No, ali ni takö prav, »Reza?«
In Tomaž se obrne do dekleta.
»Kaj pa za Franceta?« povpraša deklč.
»Nič ne skrbi! Njega bodemo težko še kdaj videli. Če bi pa prišel, ne bode se mu slabo godilo, ako bode le sam hotel. Saj me poznaš, Jože, ne?«
In Tomaž se vzkloni na posteljo in objame bolnega brata.
»No, ali je tebi prav tako, Janez?« ogovori bolnik Še drugega
brata.
»Bode že, če bode le res takö!«
»I no,« poseže Tomaž v besedo, »kaj meniš, da je testament kar takö? To se potlej ne dä nič prenarediti.«
•»Kaj pa, ko bi poklicali sosčdove ?« izpregovori spet Reza.
Tudi bolnik bi bil najbrže potrdil temu, ali prijel ga je kašelj takö hudö, da je kär pojemal.
»Ni treba,« oglasi se brž Tomaž, »saj sta dosti dve priči: ti in Janez.«
»No, J0že, ali je zdaj vse prav?« povpraša še jedenkrat Tomaž bolnika.
Prikimal je še, toda z besedo že ni mogel potrditi.
»No, ali sta slišala?« reče še Rezi in Janezu.
»Sva I«
In oporoka je bila gotova.
Korčna so pokopali.
Gospdska je poklicala prčdse Korčnove dčdiče. Ali Tomaž je obračal, gospöska pa je obrnila.
Oporoka ni bila veljavna, ker ni bila narejena pred veljavnimi pričami. Korčnov France je dobil posestvo po očeti. Rezi pa so odločili primerno döto, katero mora France izplačati.
A Franceta le ni bilo od nikoder. Tomaža so postavili za varuha.
Prešlo je nekaj let. Kar se pokaže nekega večera na pragu Ko-rčnove hiše tujec medlega obraza in postarne podobe. Reza sedi pri mizi in suče šivanko.
NeobiČen prizor to!
»Reza, ali me že ne poznaš?« nagovori jo tujec z zateglim glasom.
»France, ali si ti? . . .
Dolgo ni bilo besedice čuti . . .
Krat in sestra sta se spet našla.
Oj, to je bila dolga povest, povest Francctova!
Poprej lahkomišljen mladenič, zdaj izkušen možl Poprej čvrste, zale postave, zdaj bolehnega, postarnega obra'za! V rudokopih bogate Kalifornije je zapravljal svoje mlado življenje. Toda ljubezen do domovine, tä ga je prešinjala, dasi se te ljubezni ni učil v šolah.
Zdaj je doma! A trpk je bil ta sprejem v domači hiši! Matere — ni več! Očeta — ni več!
In vender! Ljubljena sestrica ga je dočakala.
Se sta sedela pri mizi, brat in sestra. Oh, toliko sta si imela povedati, France in Reza!
Kar se zablišči pri oknu svetili bajonet.
Duri se odpr6.
»V imeni postave, pojdite z menoj!«
To je bil glas žand^irjcv.
Sestra omedli, brata pa odvede nepričakovani gost v zapor. —
Spet je minilo nekaj lčt. France je prebil zapor in dostal vojaško dolžnost.
Ali to ni bil nekdanji Korčnov. Smrtno kal je prinesel domriv. Sestra ga je še dočakala. —
Prešla je pomlad, prešlo poletje. France vedno leži na postelji. Udno bolezen ima, hudo bolezen. Zdravnik mu ni obljubil zdravja. Ves skesan in udan v voljo božjo pričakuje bele žene. —
Jesen ima svojo moč. Tudi Reza je legla in ni več vstala. Za plučnico je umrlo — rčvše!
Zima pa je tudi zadnji list odvzela na Korčnovem drevesi. Franceta so pokopali tja, kjer čaka s stariši in sestro vred prihodnjega vstajenja.
Zvedävo povprašuješ, blagi bralec, kaj pa zdaj ? I Tomaž in Janez sta tudi še zmerom po starem obdclavala svojo grudo zemlje, Francetove pa ne.
Volil je v svoji oporoki vse svoje posestvo farni cerkvi. In tista včlika njiva, ki je bila Korčnova in na kateri je stala Korenova hiša, imenuje se »Cerkövnica«.
Planinar.
pitoni, solnčece zlato, • Zatoni za goro temno,
I)a noč zakrije mi dolino, Objame ljrtbljeno planino'
»Po kaj prišM si, dragcc moj Po kaj prišel si mi nocoj ? Saj nič se ni ti pripetilo. Saj nič srca ti ni zgrendo!«
Srčn<5 zatikal bom na glas, Z gorč pohitel v tiho vas;
Saj tam je moje hrepenenje Življenja mojega življenje.
»»Ne baraj me, po kaj, po kaj, Saj da tu cvetfc mi raj!
Priščl sem, da te vidim, čnjem, Da čiste sreče se radujemf««
Poiščem nje si bčli dom, Na okence potrkal bom;
Odprla bode mi ljubljenka, Najlepša vse vasi mladenka.'
Poljubil trikrat jo v obraz, Pobožal nje cvetoči kras,
Zapüstil spečo je dolino, Veselo hitel na planino!
Jož. Ant. Klemenčič.
Na gosposvetskem polji.
Spisal Simon Rutar.
seca včlicega travna lanskega leta so praznovali v Gospč Sviti (Maria Saal) j e d n a j s t s t o 16111 i c o, odkar je bila tam po stavljena prva cerkev. Staro poročilo, katero nam je ohranil znani solnogradski Anonymus (» De conversioneBagovarorum ct Carentanorum«, natisnjeno v »Monumenta boica« torn. II. in v Kopitarjevi knjigi »Glagolita Clozianus«), pripoveduje, da je korotanski vojvoda Ketimar (Cheitimar, Hotimer), ki je vladal od 1. 745.—784., poprosil solnogradskega nadškofa Virgilija, naj bi prišel njegovo ljudstvo obiskat in je v veri utrdit. Ker pa je apostolski mož sam imel drugodi nujnej.šega opravila, poslal je svojega podškofa sv. Mo-desta in ž njim več duhovnikov (Vata, Rcginberta, Kočarja in Latina. pa dijakona Ekiharta) v Korotan, da bi tamošnje Slovence bolje poučil v sveti veri. Razumeje se, da je dobil Modest, regijonalni škof (chorepis-copus) oblast, cerkve in duhovnike po kanoničnih propisih posvečevati. Frišedši v sredino Korotäna je postavil na griči nasproti vojvodski prestolnici v Karnskem gradu morda prvo krščansko cerkev na Koroškem in ostal je pri nji do konca svojih dnij ter bil tam tudi pokopan. Regijonalnim škofom pa je bil za njim imenovan duhovnik Latin.
Ako je to poročilo resnično, potem so letos prepozno praznovali jednajststolčtnico pri Gospč Svčti, ker je bila prva cerkev že med J. 750.—770. postavljena. Drugi pa menijo, da so z oblčtnico celö prišli prezgodaj in da je bila gosposvčtska cerkev postavljena šele v polovici IX. stoletja. Najučenejši poznavatelj vseh pobožnih ustanov na Koroškem, benediktinec Beda Schroll, trdi, da je bila Gospä Svčta še le 1. 861. in zlasti 1. 927. ustanovljena (Das Prämonstratenser-Stift Sta. Maria zu Griffenthal, Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie, XVI. Jahrg.). V cerkvi sämi pa visi blizu zakristije tablica, ki pripoveduje o začetku gosposvčtske cerkve, da sta 1. 8$i.(!) dva češka gospoda s podobo Matere božje potovala v Italijo, ali da sta njiju konja sama na gosposvčtski griček zapeljala in se nista hotela od tam dalje premekniti. Takö sta spoznala gospoda višjo voljo, da morata podobo tam postaviti in ji kapelico sezidati.
Gosposvčtsko pölje leži na severovzhodni strani Celovcu Začenja se pri gradiči »Annabichl« (37 km zunaj Celovca) in pri Tesnaveškem
griči ter se razprostira ob Glini (Glan) 13 km daleč tja gori do g1«n> dorfske postaje in do podnožja Visoke Ostravice, tega bisera koroške dežele, ki se z gorenjega dela gosposvčtskega polja kaj lepo vidi. Široko je to pöljc skoro povsodi jednako po pöludrug do dva kilometra in je na obeh straneh objeto z nizkimi griči. Po sredi njega se vije v brezštevilnih zavöjkah lena Glina in pušča za sabo na mnogih mestih obširna barja, ali pa še cel6 jezericem podobna blata. Zat6 mnogi izvijajo ime Mariasaal od »sal« = jezero (glej celovški »Mir« lanskega leta št. 10.). Vender se nam zdi, da slovensko in nemško ime pomenjata jedno ter isto in da stoji »saal« namesto »salig«, t. j. svčt, kakor tudi Korošci pripovedujejo o »žalik-ženah«, t. j. o svatih ženah.
Bodisi temu, kakorkoli, gotovo je to, da sta nemški imeni Mariasaal in pa Zollfeld v tesni zvezi in da zadnje izvira od prvega, ker koroški Nemci izgovarjajo a kakor o. Se pred kakimi 60.—70. leti so Nemci imenovali to polje le Saalfeld (Kres II. pg. 640). Takö je nastalo iz »Saal, Sal« najprej Sol in ker to ni ničesar pomenjalo, začeli so je književno izobraženi ljudje pisati za Zollfe 1 d, kakor bi tam poganjali sami coli. Nekaj jednacega se je pripetilo tudi z imenom le nekaj bolj proti severu ležečega polja okoli Starega dvora (Althofen), ki se je v starih časih imenovalo »Grobniško polje«, nemški Grabfeld. Grabfeld pa se je v ustih koroškega Nemca pretvorilo v »Grobfeld, Kropffeld«, in ker mu omikanci vender niso mogli pustiti tako omi-noznega imena, začeli so je pisati Kiapffeld, kakor bi tam rasli sdmi kri p i.
Na sredo gosposvčtskega polja te pripelje iz Celovca Rudolfova železnica mimo temnosivih gosposvčtskih zvonikov k postaji Zollfeld. Poleg postaje ugledaš še tri, štiri večje hiše, med njimi tudi gostilnico, »Oberwirth«. Če se s postaje ozreš na nasprotno stoječi grič Tančja gora (Tanzenberg 607 m), zapaziš na nje jugozahodnem obrönku, kakih 120 m nad dolinsko širino, na strmem robu zelö obširno poslopje nekdaj imenitnega grada »Tanzenberg«. Sezidal ga je slavni solnogradski nadškof Leonard Hodiščan ali Keutschacher (1. 1495.— 1519.) v začetku XVI stoletja. Grad je bil takö krasen in veličasten, da se je kmalu razširila med ljudstvom poslovica: »Graščina Tancen-berg ima dvorov, kolikor je mesecev, vrat, kolikor je tednov in öken, kolikor je dnij v letu.« V tem gradu se še kaže prostorna dvorana, v kateri so Hodiščanje pogostili 1. 1563. nadvojvodo Karla in vse koroške plemiče, in spalna soba z vloženim cerovim lesom, v kateri je Kari nočfl. O Hodiščanih je bil pregovor, da bi lahko pot od Tan-
cenberga do Celovca pomöstili s srebrniki, takö bogati so bili. (Drobtinice za I. 1854., str. i o i.).
Jugovzhodno od zollfeldske postaje ležč pod zemljo razvaline slavnega mesta Viruna, nekdanje prestölnice celinskega (sredozemnega) Norika. Ljudje dolgo časa niso vedeli, da se nahaja tu kaj starinskega pod zemljo. Nekdaj si je siroten pastirček, ki je tam okoli pasel krave, s tem tratil čas, da ie začel murne dražiti. Ko mu jeden uteče v luknjico, začnč jo razkopavati, da bi ga zopet ujel, in tu naleti na opöko, ki je sestavljala podzemeljski obok. Deček izpuli nekaj opčk in tedaj se obok posuje, deček pa pade ž njim v prec&j globoko jamo. Ko se dolgo ne povrne, grč ga njegov gospodar iskat in ga čez več ur najde nepoškodovanega v jami, poleg njega pa tudi vse polno diagocenih starin, prstanov, drazega kamenja, pozlačenih posod, krasnega pohištva, lepega orožja i. t. d. Te stvari je gospodar po-prodäl in zänje skupil lep denar, ki ga je za siroto naložil v hranilnici. Ko je ta dorasel, vzel je gospodarjevo hčer za ženo, četudi ni bila leporasla, in takö se je združilo dvojno imetje, s katerim si je kupil mladi mož svinčeni rudnik, ki mu je nesel mnogo dobička. (Moshamer, Der Krdball und der Mensch, pg. 33.).
Redna izkopavanja na gosposvetskem polji je začelo »Koroško zgodovinsko društvo* 1. 1842. in jih potem nadaljevalo v letih 1852. in 1855. Toda kopali niso sistematično, nego le za poskušnjo, zdaj tu, zdaj tam, najbolj pa pri kapelici kakih 500 m vzhodno od postaje, potem v bližnjem gozdiči in dalje pri gradiči v Toličah (Töltschach) blizu Varpe vasi (Arndorf). Ker niso imeli namena siste matično odkrivati, zatö so izkopano zidovje kmalu zopet podsuli in dandenašnji se le redko kje vidi kakšen starinski zid. Pozneje so za pazili, da se rimsko zidovje vleče daleč tja gori proti severovzhodu in da so po vsem Magdalenskem hribu (1. 978.— 1056.) nad Temanjami (Ottmanach) raztresene rimske starine. V novejšem času je mnogo razkopaval na gosposvetskem polji graški vseučiliški profesor Fritz Pichler po nalogu osredne komisije za starinske in umetniške spomenike.
Kdor si hoče kaj od virunskih razvalin pogledati, najemi si voditelja (kakega dečaka ali dekletce) v zollfeldski krčmi in idi najprej k že omenjeni kapelici, v kateri so vzidani rimski kameni. Od tam se grč malo nazaj in potem skozi gozd proti jugu, kjer se vidijo najnovejše izkopine malo v stran na desno in.na levo od pota. Sredi južnega gozdnega roba se vidijo ostanki rimskega amfiteatra in malo bolj proti zahodu izkopine krčmarice Marije Kuttnerice. Od teh izkopin
drži naravnost proti jugu dolg, velik zid, ki je pa še pod zemljo, ali po slabejši rasti žita- se njega smer natanko pozna. Malo proti zahodu leži potem önostran železnične proge dolenja krčma »Unter Wirthc, po domače »StrassenhieseU. V te krčme vrtu in potem dalje proti jugu je ob zahodni sträni včlike ceste še vse polno rimskih grobov z navadnimi pridatki v zemlji zakopanih.
Ze omenjena krčmarica Marija Kuttnerica je izredna ženska. Majhne, srednje debele postave, z oteklim vratom in okroglim klobučkom na glavi predstavlja se ti kakor navadni tip koroških kmct-skih žen. Neobično pa je nje strastno zanimanje za starine. Kakor naš Jernej PeČnik, tak6 ima tudi ona, rekel bi, poseben nos za zaklade pod zemljo ležeče. Kadar le količkaj utegne, grč sama ali s svojimi hlapci kopat in vselej pogodi pravo mesto, kjer je pod zemljo kaj skritega. Tako si je nabrala že polno sobo najdragocenejših starin, katere sevčda skrbno zaklenjene čuva, ali razkazuje jih s ponosom veščakom. Razven te sobe je pa tudi vsa veža in ves prostor nad stopnicami poln navadnejših starin. Med njimi se zlasti odlikujejo lepi kosi pobarvane stenske malte. Zdi se, da so bile pobarvane stene posebnost virunska, ker se drugodi po naših krajih nikjer ne nahajajo v toliki množini. Kar se tiče skrbnega pripravljanja malte in ukusnega izvedenja slik, tekmujejo virunske stene prav lahko z glasovitimi stenskimi slikami v Pompeji. (Führer durch das historische Museum in Klagenfurt, pg. 43).
Ako sc od »Dolenje krčme« napotimo po včliki cesti nazaj proti Celovcu, pridemo čez 1230 vi hodä do slavnega »Vojvodskcga stola«. V višini 456 m nad morjem stoji ta najslavnejši spomenik stare slovenske zgodovine tik ceste, na nje vzhodni strani je z visoko železno ograjo opasan (od 1. 1834.) in okoli in okoli z drevjem obsajen. Stol je postavljen tako, da kaže sprednjo stran proti severo zahodu, zadnjo pa proti jugovzhodu. Na obeh strančh sta priprav Ijena sedeža in sicer nejednaka: sprednji je narejen od spodnjega dela otročjega sarkofaga, kateremu so robje v nejednaki višini odbiti, zadnji pa od podnožnika starega stebra, postavljenega na plosk. Oba sčdeža imata ob strančh pokončne kamene, ki so služili rokam za naslonilo. Pod sprednjim leži jedna stopnica, pod zadnjim pa dve. Sredi med obema sedežema stoji 2 vi visoka in 13 vi široka kamenita plošča, ki je služila na obe strani za oslömbo hrbtu.
Iz tega se vidi, da Vojvodski stol ni bil sestavljen nalašč za svoj namen, nego da so ga nerokodelci sestavili od slučajno najdenih kosov že obdelanega kamenja. Domneva se, da so bili ti kosi pri
neseni od razvalin virunskega mesta in sestavljeni brez posebne umetelnosti. Kdaj je bil Vojvodski stol postavljen, tega ne vemo, ali umevno je, da so ga morali postaviti takrat, ko je prišla v naviko inštalacija koroških vojvod, torej po mnenji zgodovinarjev okoli konca VII. stoletja.
Vojvodski stol ima dva napisa: prvi v vodoravni smeri na gorenjem robu zadnje strani' oslombe, drugi v navpični smeri na severozahodnem oglu desne naslanjače od spredaj. Prvi napis se je že od nekdaj različno tolmačil. W. Lazius (De gentium migrationibus, lib. VI. pg. 202.) čital je na omenjenem mestu: Dux D o)niti, Megiscr v svoji kroniki pa Rudolphus dux. Na podlagi L.izijevega čitanja so začeli koroški zgodovinarji meniti, da je nekdaj vladal na Koroškem nekov Domicijan kakor prvi katoliški vojvoda in da so za njega postavili Vojvodski stol. To se pa iz zgodovinskih virov ne da dokazati. Dr. Kumpf je čital 1. 1818. naslednje črke, katere je za rimske spoznal: V. K. T. D. V. X., ali njih pomena ni mogel ugeniti (Carinthia 1818, Nr. 3). Jarnik je bral ta napis: Pravdo brani vdove. Grke so sedaj pa že mnogo bolj poškodovane in zatö jih je sedaj še teže raztolmačiti.
Še skrivnostnejši je drugi napis. Na severni strdni naslanjače se čita namreč sedaj od zgoraj proti zemlji doli: MASVKTI VERI, na zahodni strani pčd od zemlje navzgor z mnogo večjimi črkami VERI. O tem napisu so se Korošci že mnogo prepirali in ta prepir je zašel tudi daleč izven pokrajine v učene in neučene knjige. Kakor je znano, izkušal je Vrban Jarnik ta napis iz slovenščine pretolmačiti, češ, da pomenja »Veri«, daje ta spomenik veri posvečen, »Masveti veri« pa da se odnaša na vprašanje, katero je na Vojvodskem kd-menu sedeči kmet novoizbranemu deželnemu knezu stavil, češ: »ali ima sveto vero?« (Carinthia 1818, Nr. 4.).
Ta razlaga pa ni mogoča. Prvič je pomisliti to, da, ko bi imel napis kakšno zvezo z obredom, ki se je vršil na Vojvodskem stolu, bil bi postavljen na pripravnejše in vidnejše mesto ter bi se ne vlekel po jedni strdni ogla doli, po drugi gori. Drugič pa vemo, da kdmeni za Vojvodski stol niso bili nalašč obdelani in za svoj namen pripravljeni, nego le slučajno prineseni iz virunskih razvalin. N a -p 1 s i so torej na kamenih stali že takrat, ko sejeVoj-vodski stol sestavljal. In res ima napis popolnoma latinsko lice, ker »Ma(n)svetus Verus« je čisto navadno latinsko ime. Navzlic temu pa si ne moremo potolmačiti, zakaj bi bili tudi Latinci pisali po jedni strdni doli (ali recimo: tja), po drugi pa gori (ali: nazaj).
Na Vojvodskem stolu jc delil novo izbrani deželni knez plemičem fevde in odločeval prepire. Nekateri viri pripovedujejo, da so na ravno ta stol poprej kneza tudi povzdignili (inštalirali). Opat Janez Bo-trinjski pa (Johannes Victoricnsis, Chronicon, izdal Böhmer v Stutt-gartu 1. 1843.), kateremu grč v tej stvari mnogo več verjetnosti, priča, da se je knežje povzdigovanje vršilo na »Knežjem kämenu« v Karu-skern gradu.
Karnski grad leži 3 km jugozahodno od Vojvodskega stola z druge strani' Gline. Nad nje desnim bregom se vzdigujc podolgast griček, okoli katerega so postavljene hiše sedanje vasi. Na njegovem najvišjem mestu (507 m nad morsko gladino) stoji sedaj cerkvica Sv. Petra in poleg nje veliko Župnijsko poslopje. Čeravno se iz listin ne čel dokazati, vender že ime samö izpričuje, da je tu bila prestolnica slovenskih vojvod v Korotanu in da se je ravno tu nahajala kraljeva palača cesarja Arnulfa, ali civitas carantaua, kakor jo srednjeveške listine imenujejo. Seveda da »civitas« ne pomenja tu mesta, nego le utrjen grad. Dandenašnji o tem gradu že davno ni več sluha, vender se na vrhu omenjenega grička, okoli cerkve in farovža, zasledujejo lahko še stare zidine in razvaljeni ostanki poslopij.
Na vzhodni strani cerkve je stal do začetka tega stoletja tako imenovani »Knežji kamen«, kateri se sedaj hrani v dežčlni hiši v Ce-lovci. Tudi Knežji kamen je bil prinesen iz virunskih razvalin. On je liprav le gorenji del canneliranega stebra, čegar kapitelj so od zgoraj gladko obsekali in lepo zaoknSžili (premera mu je 88 cm). Zdaj je gorenji del Knežjega kamena že močno poškodovan, vender se mu pa še poznä, da je bil na njem vsekan koroški deželni grb, kakcrŠnega so začeli rabiti Sponheimci 1. 1248. Pred tem letom torej ni mogel grb priti na kamen in morda je bil kapitčlj šele takrat obdelan za sedež pripravneje, a da je do onega časa imel pravo podobo kapitelja. (Moro, Der Fürstenstein in Karnburg und der Herzogstuhl am Zollfeld. Mittheilungen der Central-Commission VII. Bd. 1862.)
Na Knežji kamen je sčdel pred vsako inštalacijo takoimenovani vojvodski kmet iz rodovine Edlingm v Vlaznji vdsi (Blascndorf ali Glasendorf na vzhodnji strani Celovcu), zatö so se imenovali tudi »vlažnjevaški vojvode«. Vojvodski kmet je imel po dve zemljišči (v Vlažnji väsi in v Pokričah) prosti vseh davkov in je smel tri ali štiri sode italijanskega vina brez carine uvažati na Koroško. Zadnji moški naslednjik tega rodu je bil Jožef Edlinger (f dnč 5. junija 1. 1823.), kateremu je še cesar Franc I. I. 1823. potrdil privilegije. Vojvodsko svoje zemljišče pa je bil že v začetku tega stoletja zastavil drju. Adamu
Rabiču, od katerega je je potem 1. 1858. kupil posestnik Miha Werkel. (Der Herzogbauer und seine Zeit. Carinthia 1823, Nr. 25—27 in 1861, pg. 59.)
Na Knežjem stolu se je vršil torej znani pomembe polni starinski običaj povzdigovanja deželnega kneza. Ta običaj je spominjal še na tiste čase, ko je moglo še vse ljudstvo izbranemu knezu govoriti: »Mi, ki smo jednaki tebi, priznavamo te za svojega kneza, ako bodeš spoštoval naše običaje in varoval naše pravice; če ne, pa ne!« In ves ta obred se je vršil v slovenskem jeziku, v tistem jeziku, v katerem je koroško plemstvo celö pred cesarjem odgovarjalo: »Insuper slavica, qua hie utitur prolocutione, in con-speetu imperatoris cuilibet querulanti de se et non in lingua alia tene-bitur respondere« (Joh. Victoriensis v Böhmerjevih »Fontes rerum ger-manicarume). Kako prcziralno pa zdaj koroško plemstvo slovenščino prezira, tisto plemstvo, čegar predniki so 1. 1227. Ulrika Lichtensteina ob deželni meji nagovorili pri Vratih z besedami: »Bog vas sprejmi, kraljeva Venus!«
Na prisego novega vojvode, da bode vsem podložnikom jednako pravičen sodnik, spominja morda odlomek kamenitega spomenika, ki je vzidan na zahodni strani kamskogradskega zvonika. Na tem odlomku se vidi v reliefu izobražena desna roka, ki je kakor k prisegi vzdignjena in z zunanjo platjo na kri/, položena. Morda je to symbol obljube dežčlnega kneza. (Moro, o. c. Scparatabdruck pg. 12.)
Po dokončani inštalaciji je šel vojvoda (še vedno v prosti kme-tovski obleki) z vsem svojim spremstvom v gosposvetsko cerkev (ecclesia Stae Mariae ad curtem carantanam), kjer se je služila slovesna sv. maša in pri kateri je prošt blagoslovil kneza. Po maši je oblekel knežjo obleko in šel k obedu. Potem pa so se vsi skupaj vrnili k Voj-vodskemu stolu na gosposvčtskem polji.
In tukaj pod milim nebom, pred obličjem mogočnega Triglava, ki od jugozahodne strani veličanstveno svojo glavö molf čez Karavanke: tukaj je sčdel novi vojvoda na sedež, ki je proti solnčnemu vzhodu obrnjen in začel dajati pravico vsem, ki so se o čem pritožili, in deliti fevde svojim plemičem. Na zahodnem sčdeži pa je sedčl palatinski grof, vojvodov namestnik, ter delil tudi od svoje strani »privilegije« in fevde. Dokler je trajalo to opravilo, imeli so nekateri domači plčmiči čudno pravico povsodi po deželi kositi (to so bili Gra-denekarji), drugi požigati (Portendorferji in'njih naslednjiki Mordaxi) in tretji plčniti (Rauberji). Sevčda se te pravice v resnici niso vršile, nego da so se dotičniki odkupili od teh privilegovanih plčmičev. Misli
se, da so imeli ti čudni privilegiji ta namen, da bi ljudstvu pokazali, kaktf strašno je brezvladje (anarhija) in ga primorali skrbeti hitro za inštalacijo novega kneza.
Dasi je običaj povzdigovanja zelo star, vender nam letopisci šele o Bernhardu Sponheimskem izrečno poved<5, da so ga 1. 1202. slovesno za kneza povzdignili (»eum in principem sollempniter sustule-runt«). Ravno takö je znano, da so Otakarja Češkega,. Majnharda Goriškega in kot prvega Habsburžana Otona Veselega 1. 1335. po stari šegi povzdignili na Knežji stol. Zadnji vladar, ki je bil na ta način inštaliran, je Ernest Železni 1. 1414. Pozneje pa sta sprejela le še nadvojvoda Karl 1. 1363 in Ferdinand 1. 1596. na Vojvodskem stolu sedčč poklon deželnih stanov in s prisego obljubila, dežčlne običaje spoštovati in nje pravice braniti.
Od Vojvodskega stola nas vede cesta proti jugu k Gospö Sveti. Po krajši poti se pride lahko čez gosposvčtsko polje in potem po jarku navzgor skozi vas Trato, ali pa tudi naravnost po stezi od severne strani' k cerkvi. Cesta pa drži od postaje Gospa Svčta na zahodni strdni cerkve po malem navzgor do vasi in potem od zadaj k cerkvi. Cerkev, katera se iz doline prekrasno vidi, stoji na majhnem, skoraj okroglem hribci 505 m nad morjem. Ta hribček je že od prirode utrjen, ker na njegovi severni sträni je globoka jaruga, na druge strani se pa tudi precčj strmo spušča nizdolu. Vrhu tega je najvišji prostor okoli cerkve, ki obsega nekdanje ktfrarske hiše, z močnim zidom opasan, takö da se je mogel ta kraj v srednjem veku smatrati za trdnjavo.
Sedanja gosposvčtska cerkev je bila v začetku XV. stoletja sezidana in sicer v gotskem zlogu. Leta 1669. je pogorela, ali popravili in ponovili so jo kmalu zopet. V zunanjem lici je mnogo vzidanih rimskih kämenov z napisi in reliefi. Pred cerkvijo stoji na desni sträni star krstilnik (babtisterium) kakor v Akvileji. Na njem se vidijo slike na prčsno kažoče Jezusovo življenje, in ki so bile naročene od različnih cerkvenih dostojanstvenikov in drugih pobožnih mož, kakor pričajo spodaj stoječi, zvečine že zelö obledeli napisi. Nad stranskim vhodom visita z verigami pripeti dve debeli železni kroglji, kakeršne so baje Ogri pri obsedanji Gospč Svete 1. 1482. metali na cerkev. O tem obleganji pripoveduje natančneje tablica v cerkvi, da je omenjenega leta neki Maubič, stotnik ogrskega kralja Matije, metal tri dni pušice in kroglje na cerkev in na vas, a da je pobožni körar Jakop Rothaupt zaupne vernike, ki so se bili k Mariji za pomoč obrnili in v nje svetišče zatekli, tako oduševljal, da se niso junaško v bran postavili le moški, nego da so tudi ženske na sovražnika kamenje me-
talc ter nanj lile krop, vrelo olje in raztopljeno apno. Surovi Ogri si niso upali več blizu že zat<5 ne, ker se jim je bil največji top razpočil in je zaradi tega svoje vojake pomoril ali poškodoval. Ko še zved6, da dežčlni glavar Weisspriach z redno vojsko oblegancem na pomoč , prihaja, umaknejo se osramočeni sovražniki in ostavijo Koroško.
Pred cerkvijo stojita na nje zahodni sträni dva zelö visoka zvonika, ki sta bila zidana v različnih dobah. V severnem visi glasoviti 118 stotov ali 6608 kg težki zvon, katerega je ulil 1. 1687. celovški zvonär Matija Landtsman. Od zdolaj je ta zvon 170 m širok, navpično pa 2*22 m visok. Od zgoraj ima napis: »Sancta Maria, sue-curre miseris, juva pusillanimes, refove fiebiles, ora pro populo«. Spodaj je cesarski orel in na njegovih straneh stoji napisano: »Leopoldo au-gusto regnante et contra turcos gloriose triumphante«. Orlu nasproti je na drugi strani ulit veliki rosenberški grb, obkrožen od šest manjših in pod njim je zapisano, da so bratje Nikolaj, Volbanfk, Andrej in Jurij Rosenberg-Ursini pripomogli ta zvon napraviti v času, ko je bil Ernest grof Schedenberg prošt in Jurij Peter Riedl dekan gosposvčtski (Mittheilungen der Central-Commission 1887, pg. CLXXXIV).
Ustno poročilo pripoveduje, da, ko so ta zvon v šentvidskem predmestji ulivali, metali so celovški gospodje srebrne petice in gospč svoje srebrno lepotičje v raztopljeni bron. Zato pa ima zvon neizrečeno mil, objedno pa tudi vzvišen glas, da mu ni vrstnika po naših deželah. Ko je bil zvon ulit, dala je gospöska vse ceste in mostove popraviti, da bi se zvon lože prepeljal, in bližnji kmetje so svojo ži vino v ta namen brezplačno ponudili. Ker pa ni bila živina zadosti močna, upreglo se je prostovoljno še nad sto ljudij in so pomagali voziti zvon, kar so v treh .urah tudi srečno dovršili.
Cerkev ima tri ladije, ki so po močnih stebrih razdeljene. V velikem oltarji je čudodelna podoba M. B. od lesd izrezana. Ta oltar je v gotskem zlogu ali nekoliko preobložen in za njim visi brez števila votivnih tablic. Zadaj v prezbiteriji stoji še drug baroken oltar, ki izvira iz starejše dobe. Razven tega ima cerkev še več stranskih oltarjev, med katerimi je najzanimivejši tisti tudi ponesrečeni gotski oltar v levi ladji, na katerem stoji veliko razpelo, katero je baje že sv. Modest iz Solnograda s seboj prinesel. Pred oltarjem stoji sarkofag z ostanki sv. Modesta in na njem je v latinskem, slovenskem in nemškem jeziku zapisano: »Svetiga Modesta svetinje se tukaj hranijo, 1. 870.« Tudi se kaže zunaj pod cerkvijo hišica z imenom »Modesti-stöckel« in pripoveduje se, da je v nji nekdaj prebival ta svetnik.
Stekla v öknih so slikana. Pred kakimi petimi leti so našli pa tudi na evangeljski strani, prezbiterija slikarije na prčsno, katere je dalo cerkveno oskrbništvo prenoviti. Zgoranja slika kaže Salomonovo razsodbo, spodnja zelö dolga pa prikazuje Sv. Tri kralje, kakö se poklanjajo svetemu Detetu. To vam je skupina polna najzanimivejših slik. Spredaj vidimo prvega kralja, ki se na belem konji približuje sv. Detetu in mu poklanja kovčežec dragih kämenov. Drugi drži' pred Detetom posodo od slonove kosti' in tretji, tudi na bölci, dragocen rog obilnosti. Okoli in okoli slike drži širok pas in na njegovem spodnjem delu stoji' zapisano: »Hoc opus fecit fieri Wilhelmus Newtwert, anno dni millessimo quadragintesimo .... hoc completum est«. Pod tem napisom pa se čita: »Detectum et renovatum 1884 -85«. — Še drugo sliko je prenovil prof. Winder jeseni 1. 1886., namreč ono sv. Metoda z njegovimi štirimi spremljevalci, ki klečč pred Marijinim prestolom. Ta slika se nahaja v predveži poleg južnega portala. Obe prestrojitvi sta nekoliko pre modem i. (Mittheilungen der k. k. Central-Commission 1887. pg. CCXXXIX in XL V.)
V tej cerkvi se je praznovala torej lani od dnč 11. völikega travnika do dnö 6. vinotoka jednajstotolčtnica. Kakor v nekdanjih po-božnejših časih, takö je bilo tudi lani vse živcS pri Gospö Sveti. V prejšnjih časih je prihajalo vsako leto nad 100 procesij s 30.000 verniki k tej slavni božji poti. Od teh se jih je še dandenašnji štiriintrideset ohranilo, večinoma iz bližnjih slovenskih krajev, pa tudi iz nekaterih nemških vasij, da, še celo iz Šoštanja na Štajerskem, ter iz Eibiswalda, Stainza, Obdacha in iz graške okolice. (Imena vseh procesij glej v štev. 10. lanskega »Mi ra«.) Te procesije so tudi mnogo denarja s seboj prinašale in nekdaj je bila Gospa Sveta zelö bogata. L. 1810. so pa odnesli ves denar na Dunaj, da so ž njim Francozom poplačali vojno odškodnino. Cerkev ima še sedaj takoimenovano »zakladnico«, ali zakladov ni v nji nič.
Nekdaj je bilo pri Gospč Sveti dvanajset körarjev, sedaj je le še jeden. Vas, ki se razprostira pod in za cerkvijo, šteje sedaj 70 hiš in 480 prebivalcev. Ti govorö večinoma le nemški in tam, kjer je nekdaj krepko zvenela slovenska govorica, stojč sedaj ponemčevalni »Schulhausi« in popiva se na čast »Germanije« v izključno nemških »Gasthausih«. In takö »rod za rodom gine«, in »tega kriv je tuji meč l«
Kmetska smrt.
Slika.
Spisal Janko Kersnik.
ari Planjavec je bil Še trden mož, dasi je gospodaril že nad trideset let na svojem lepem, obširnem posestvu. Življenje njegovo je teklo, kakor teče pač veliki večini, da ne vsakemu kmetskemu gospodarju: v prvi mladosti »pol joka. pol smehä«, potem v mladeniških letih doma dela toliko, koliko«-je ravno treba; ob žegnanji in ob semänjih dnčh malo več vina v glavo, ponoči pa malo vasovanja in malo tepčža; na to pride ženile v, in svoje gospodarstvo, in ž njo in ž njim vred — skrbi', pa dela vedno več in več; kako nedeljo ali praznik zvečer romata še polna stekle niča in prazen kozarec iz roke v roko, pa čez noč je vse prespano, vse veselje, vse hripävo petje, vse zabavanje, in delo je zopet tu in skrb za pridelek in imetek. Tako pride starost in ž njo želja po počitku. Sin je dorasel; suče se že v drugem oddelku önega kolobarja, katerega završč vsi gospodarji na Planjavi od rojstva do groba; sedaj ob žegnanji že pleše in daje za vino, in tepci se je tudi že nekoliko-krat; da tudi vasuje, to se razumejc sam<5 ob sebi. Temu sinu torej se izbere nevesta, žena, stari pa lčže k počitku: najprej v kot za široko vedno toplo peč, a potem skoro, skoro venkaj v hladni vrtič okrog bližnje cerkvice svetega Marka.
Dejali smo, da je bil stari Planjavec še trden mož; zatd mu ni hodilo na misel, prepustiti posestvo jednemu izmed treh sinov, ali pa kakor se je bilo že zgodilo na Planjavi, vzeti zeta v hišo; saj je imel tudi hčer, ki je bila že za možitev. Stari je hotel še sam delati in skrbeti, dokler je bilo kaj moči. Le nekaj ga je storilo časih Čemernega in zamišljenega; od mladosti že je imel bolezen, samö ob sebi ne nevarno, ki se tudi ni pogostoma pojavljala, a gotov ni bil nikoli, nI doma, ni v cerkvi, ne, ako je nakladal voz sena, vrhu njega stoječ, ne, ako je šel po ozki brvi, držeči čez bližnji potok. Božje ga je metdlo, čeprav ne pogostokrat, ali kakor smo rekli, gotov ni bil nikdar.
»Ubil se bodem ali pa bodem utonil!« dejal je časih, toda navzlic temu je vender mirno in ravnodušno hodil čez brv, ali pa lčzel na streho, kadar je bilo treba popravila. »Kakor mi je namenjeno!« to-
lažil se je potem z onim fatalizmom, ki ga je toliko ined kmetskim ljudstvom.
Bilo je jeseni, ko je stari Planjanec znova — menda tretjič v dveh dnevih — ogledoval gola rčbra na slamnati strehi svoje hiše.
»Prekriti, zakrpati se mora!« dejal je, vzel s police pri oknu zakrivljeni nož, velel sinu Antonu, naj pripravi nekoliko šk6pnikov ržene slame, sam pa je šel gori v breg do meje, ki je krožila njivo, in kjer je raslo med robidovjem dokaj mladih belokožnih brčz. Pod grmovjem prav na rmenem laporji je slonelo mnogo suhe praproti. Iste je starec nabral, malo zmel, uložil jo v nizko kotlino kraj njive, nänjo pa vrgel nekoliko suhe jelkovine in smrečja, nalomljenega gori više v meji ter präprotino užgal. Skoro je plapolal ogenj iz kupa, na kateri je Pla-njavec še v jedno mer nalagal gorfva, in gost, bel dim se je iz pokajočega smrečja valil v dolino. Zdaj je starec vzel nož ter rezal brčzovino, trebil posamične šibe, in jih metal na kup kraj ognja. Ko je uvidcl, da jih bode dovolj, jemal je zopet vsako posebe s kupa, držal jo nad plamenom in vil v trto; saj je bil sam vse za svoj dom: oratdr, tesar, kolär in krovec. Nocoj je hotel luknje v strehi prekriti, in za to je potreboval brčzovih trt, da priveže slamo ob prčklje.
Bil je že malone gotov s trtami; ozrl se je doli proti domačiji, je li Anton tudi pripravil škopo; nagnil se je preko plamena in zavil z desnico trdo brčzovo šibo okoli roke.
Kar mu je zašumelo v glavi.
»A-a-a ah!« zajecal je in po urojenem nagonu porinil se strani od ognja; a stal je v gorenjem bregu in opotekel se je zopet nazaj.
Božje ga je vrglo. Pal je z obrazom naprej, telo malo v stran na desno držčč, roke pa pomolivši pred s6. Obe roki sta prišli v plamen, v žrjdvico, a on ničesar ni čutil, in da bi bil tudi, moči ni imel več, potegniti ji nazaj. Krč je bil prehud, in izgubil je zavest.
V	tem je sin Anton, ki je bil ravno privlekel slamo pod kdp ozrl se gori proti meji ter videl očetov padec. Glasno kriččč je tekel gori, za njim še sestra in dekla, in potegnili so očeta iz ognja. Tudi hlapec je pritekel, drugih sinöv ni bilo domd, in prenesli so starca v hišo, na posteljo. Mati Planjavka je hotela pomagati, ali nji je slabo prišlo. Sedaj je svetoval jeden to, drugi to, toda roki sta bili takö opečeni, da si nihče ni upal prijeti jih.
»Kislega zelja in ajdove moke dajte okoli«, svetoval je hlapec.
V	sili je vsak svčt dober. Storili so takö, močili starcu glavo, in skoro se je zopet zavedal. A sedaj je tulil od groznih bolečin.
Poslali so po duhovnika in po ranocčlnika. Prvi je bil prišel prej, potem drugi. Starec ni mogel več vpiti, ampak apatičen je bil bolj in bolj. Spovčdal se je, in ko ga je potem ranocölnik za silo občzal, kakor je pač znal, ležal je mirno vznak in le časih, ko so bolečine prihajale neznosne, izvil se mu je hripav: »Uh-uh-uh« prav iz prsij.
Ranocčlnik je odhajajoč postäl malo na stopnicah pred vež6 in Anton mu je odštel plačilo.
»Ne vem, bode Ii käj z očetom, ali ne! Umrli bodo skoro go tovoU menil je zdravnik in potegnil rameni kvišku. Hči je na glas zajokala, sin Anton pa ni izpremenil lica, niti zinil besede.
Pozno na večer je bilo, ko so stali vsi domačini okrog očetove postelje. Tudi par sosedov je bilo navzočnih.
»Nesreča, to je nesrečal« zmajeval je z glavo sosed Češek. »Umrl bodeš, Planjavec — umrl — tega nobeden padar ne ozdravi.«
»Saj je tudi ta, naš — tako dejal!« pritrdil je Anton.
Starec je Čul te besede, pa niso mu bile strašne; nasprotno — kakor tolažilo so mu zvenele.
»Uh-uh-uh«, zajecal je; ali to je bil le dušek telesnim bolečinam.
Mati Planjavka je čepela na kldpi pri peči, pa jokala ni več; jedina hči je še časih zaihtela. Mati je sosedu Češku pošepetala nekaj na uho.
Nekoliko časa pozneje je Češek zopet odprl usta.
»Planjavec — kaj - ko bi po možč poslal? Dobro je, če človek uredi, kar je treba.«
Starec se je ozrl z medlim očesom vanj.
»Kaj praviš?« dejal je.
To je bilo prvo vprašanje, prvi govor po duhovnikovem odhodu.
»I — po možč pošljimo — testament napravi!« vpil je Češek in poskusil se nasmehniti. »Saj tak<5 — ni nič — vse ni nič!« pristavil je polagoma, pa nihče ni vedel, kaj ni nič ali kaj misli sosed s to besedo.
»Katere pa hočete?« vprašal je Anton, ko oče ni odgovoril.
»Češek je tu«, rekel je bolnik počasi; »potem pa Bunček.«
»Še jeden mora biti«, silil je Cešek, ki je bil zvčdenec v takih stvarčh.
Planjavec je premišljal.
»Kaj pa Kodre?«
Planjavec je molčč odmajal z glavo.
»Ta je baba«, zinila je hči.
»No, pa — Mrtinkovec?«
Bolnik je pritrdil kimajoč in pol ure pozneje so sedeli vsi trije sosedje v sobi, in tlačili in vžigali svoje pipe-vfvčke.
»Oh, oh, oh!« vzdihoval je v jednomer Mrtinkovec, in »umrl bode, umrl bode,« trdil je glasnö Češek.
»Kak6 pa bodes — Planjavec?« vprašal je Bunček.
»Uh-uh-uh!« dejal je ta in položil glavo po strani proti zidu.
Od domačinov je samö Planjavka ostala v sobi; otroci in posli so bili šli včnkaj po opravkih, ki so si jih kar izbirali.
Nekoliko trenutkov je bilo tiho v sobi, le od ure poleg vrat se je čul jednakomerni: »Tik, tik, tik«.
Bolnik je prvi izpregovoril.
»Zemljišče naj bode Antonovo«, dejal je počasi in v odmorih, »drugim po osem sto, Miciki pa še kosilo in posteljo in skrinjo, Če se omoži —«
»Torej bališče?« vprašal je Češek.
»Ne, samö posteljo, pa skrinjo!« —
Potem so zopet vsi molčali.
»Pa pokopati me mora — z dvema gospodoma!«
»In za svčte maše?« vpraša Bunček.
»Sto goldinarjev za rimske maše, pa za cerkev tudi petdeset goldinarjev !«
»Pa za sedmino?« oglasil se je Mrtinkovec.
»Tudi sedmfno mora napraviti.«
»Kar reci — koliko!« silil je Mrtinkovec, ki je že sedaj požiral sline v mislih, kakö se bode jelo in pilo na sedmini.
»Bo že včdel, in bode — včdel!« zavrnil je bolnik, ki je govoril vse razločno, dasi pretrgano.
Molčali so sedai, akopram jim je bilo vsem še nekaj na jeziku.
In ker nihče sosedov ni zinil, oglasila se je Planjavka tam izza
peči:
»Kaj pa meni?«
»Materi pa — döto, ki jo ima v zemljišči, in pa živež do smrti — pa — köt — pa — obleko —«
»In druzega nič?« zajavkala je starka; »torej za to sem se trudila in delala, kakor črna živina?«
Spustila sc je v glasen jok.
»Saj sem se jaz tudi!« vzdihnil je Planjavec
»Da me bodo na stare dni od hiše podili! To sem prislužila!« tarnala je ženica.
Pa nihče izmed mož ni imel razuma za nje bolest.
»Kaj pa dolgovi?« deje Češek; »je li kaj dolgä?«
»Saj vč vsakdo zdnjl« mrmral je bolnik. »Cerkvi je tristo goldinarjev, pa Juretovemu Pavlu za usnje petnajst goldinarjev in Gostinčarju polupčti goldinar na pijači!«
Sosedje so kimali; za cerkveni dolg so znali vsi, za druga dva ne, ali vedeli so, da je to vse. Planjavec je bil trden kmet.
»Torej meni nič več?« dejala je mati še jedenkrat.
»Dosti bode imel plačevanja!« mrmral je Planjavec. »Kje bode jemal r«
»To je moje plačilo! Berdčit, prosjačit pojdom —«.
»Uh-uh-uh< — zatulil je bolnik na glas.
Hči Micika je stopila v sobo in skoro za njo še drugi; poznali so, da je oporoka gotova.
Planjavec je zopet v steno gledal. Mraz ga je jel iz prelčtovati, sprva polagoma, potem vedno silncjc, da se je postelja tresla.
»Umrl bodem!« rekel je zdajci na glas in krčevito izkušal se vzkloniti kvišku.
»Luč, luč!« vpila je dekla. »Molite, molite!« velel je Bunček, in mati Planjavka je pričela moliti na ves glas; vsi so pokleknili po tleh, samö Anton na klöp ob peči. Predno so izmolili par očenašev za včrne duše v vicah, imel je Planjavec vse zčmeljske skrbi in bolečine za sabo. Ženske so jele jokati, moški pa so se razšli na vse
Sedaj živi Antonov rod na Planjavi; trd in mehak, surov in nežen, krepdk in zdelan, samogolten in dobrosrčen, dober in slab — kaker si ga ogledaš. Pa kadar m rjo ti ljudje — jaz sem jih že videl mrčti — smrti se ne bojč!
kraje.
Književna poročila.
I.
Jezik v Mat. Ravnikarja „Sgodbah fvetiga pifma sa mlade ljudi".
To je naslov razpravi natisnjeni v šolskem izvestji Novomeškega gimnazija za šolsko leto 1888/89, katero je napisal gimnazijski nadomestni učitelj g. Viktor He že k. Vsak jezikoslovec slovenski, a tudi marsikateri ne-veščdk, ki se sploh zanima za slovenščino gotovo z veseljem pozdravlja to razpravo, ki ga pregledno in jedrnato pouči o slovenščini, kakeršno je pisal vladika Ravnikar, ta znameniti slovenski prozaist, ta »steber slovenskega slovstva«. Pohvaliti moramo torej g. pisatelja še posebno zatö, ker si je izbral za svojo razpravo predmet, ki se tesnö tfče književnosti naše in torej (kakor rečeno) utegne zanimati tudi marsikoga izven šolskih krogov; žil da so namreč v naših srednješolskih programih slovenske ali slovenstva se dotikajoče razprave tak 6 redke — biti bi morale redne. Ni kdo pač ne bode tajil, da nam je treba i pri znanstvenih razpravah in razpravicah bolj ozirati se na potrebe naše nego na to, kaj bi bilo videti učeno. — Skrb nas lx)di pred vsem slovenščine, za nemščino že dovolj skrbč naši nasprotniki in za staroklasične študije brigajo se učenjaške legije pri onih närodih, ki so že zdavnaj lahko brez skrbi za närodni obstöj. Nam bodi stari klasicizem iz literature modernih narodov le pomoček v dosego naših svrh. Pri drugih se učimo, kak6 treba slovstveno polje obdelovati, a obdelujemo pa potem svoje. Toda vrnimo se k svoji razpravi!
Vsa razprava je pregledno razdeljena, (želeli bi sam6 še to, da bi bila ta razdelitev tudi tipografsko razvidneje zaznamovana). V prvem oddelku (pag. 5—20) obravnava gosp. razpravljalec glasoslovje, najprej vokalizem, a potem konsonantizem. To poglavje je primeroma najobširneje. V drugem oddelku (pag. 21 30) razpravlja oblikoslovje v nastopnih pododdelkih: Moška in srednja sklanja — Ženska sklanja — Zaimenska sklanja — Zložena sklanja — Glagol. — Tretji oddelek (pag. 30—39) obravnava sklanjo v naslednjih pododdelkih: Sklonoslovje — Skloni s predlogi — Zafmenki — — Pridevnik — Glagol. — Na konci (pag. 39 42) pridejan je še četrti oddelek govoreč o stilistiških posebnostih, ki se nahajajo v Ravnikarjevih »Sgodbah«. Leksikalnega oddelka g. razpravljalec svoji razpravi ni pridejal, to pa zato, ker mu je bilo, kakor nam na konci predgovora pag, 4. povč, računjati z omejenim prostorom. Objaviti pa hoče leksikalni del o prvi priliki, ki se mu ponudi.
Nekatere opomnje k tej razpravi prinesemo prihodnjič.	L. P.
Prešeren pri Rusih.
Pesniki in beletristi drugih slovanskih närodov so pri Rusih dosti menj znani negoli učenjaki. Nekoliko se mora to tolmačiti s tem, da v slovanskih literaturah ni posebno mnogo takega, kar bi moglo Ruse zanimati. Ozko domovinoljubje in rodoljubje naših pesmij je ruskemu närodu, v katerega literaturi se razpravljajo največji socijalni in drugi občečloveški problemi, večinoma nerazumno. Krivo pa je še več to, da so se Rusi do najnovejšega časa za duševno življenje Slovanov sploh malo zanimali. To ni ozkosrčna omejenost; nasproti poljska literatura je bila navzlic medsebojnemu sovraštvu pri njih zmerom v čdsti in tudi danes se mnogo iz nje prelaga. Še znanejše so jim zapadnoevropske; o Schillerji in Goetheji Rusi sami večkrat proti Nemcem v dokaz, da ne sovražijo nčrnštva samega, trdijo, da sta onadva pri njih donul ,kak naši rodnyje poety*. Le za Slovane so se malo brigali, ker ti niso takö blizu in ker jim tega tudi ni treba; navadno se tudi „bra-tuškam" nevedoma pripisuje preveliko siromaštvo. Sploh slovanska vzajemnost pri vseh Slovanih ni takö velika, kakor bi lehko bila, in še tudi skoro ne bode, če bode večina mislila, da le-tä obstoji v besedah in čustvih.
Po takem sem bil jaz v Moskvi tem bolj iznenaden, ko sem tamkaj našel celo vrsto — Preščrnovih čestilcev, četudi do öne dobe v ruščini iz Prešerna ni bilo ničesar tiskanega razven dveh, če se ne motim, prevodov v Gerbeljevi „Poeziji Slavjan". Ali zvedel sem. da je skoro že ves Preščren preložen v rokopisu. Nekateri mojih znancev, ki so marsikaj iz teli prevodov že slišali, segnili so celö po izvirniku.
Sčasoma sem se tudi jaz spoznal z glavnim poklonikom našega Prešerna. Zove seFeodor Jevgenijevič Korš, profesor klasične filologije na moskovskem vseučilišči. G. prof. Korš je jeden iz tistih včlikih ruskih učenjakov, kakeršnih je dandanes v zahodni Evropi že malo. On namreč ni omejen na svojo stroko, kar dokazuje najbolj to, da je predsednik — vzhodni komisiji v moskovskem arheološkem društvu. Razven tega pa se zanima tudi za slovanske jezike in njih literature. Ko je bil 1. 1869. na Dunaj i, seznanil se je tudi s slovenskimi študenti in po njih s Preščrnom, katerega danes prišteva največjim svetovnim pesnikom. O njem govorf celö na svojih predavanjih, če razpravlja obča vprašanja poetike. Sodbi takega strokovnjaka smemo gotovo s ponosom zaupati. Omenim tudi, da je z znano izborno Stritarjevo oceno Prešernovih poezij prav zadovoljen; laški sonetje se po njegovem mnenji v ruščini niti ne dajo takö lepo preložiti, kakor so pri Stritarji.
Prepričal pa sem se tudi jaz o lepoti in dovršenosti prevodov g. prof. Korša iz Prešerna. T,chko si mislite moje veselje, ko so mi zvenele različne
pesmi, romance in sonetje na uho v jedrnati ruščini. Jeden sonet sem slišal celö v maloruščini, ki je za Prešerna primernejša, ker nam je bližja. Z upanjem, da g. profesor skoro dokonča prevod vsega Prešerna in da ga tudi kd&j natisne, zapustil sem v začetku lanskega leta Moskvo.*)
Danes lehko poročam, da je „Sonetnyj venok Franca Prešerna" že natisnjen v 7. knjigi „Ruske My sli", velikega moskovskega mesečnika. Prevod vsega venca se je g. profesorju res popolnoma posrečil Mož s talentom in ukusom se ne drži' izvirnikovih besed, pač pa njegovega duha.
Nahajajo se včrzi, ki so v ruščini celö glajši nego pri našem pesniku samem N. pr.:
»Iiilč so v strrfhu, tla boš ti, da z die Slovenke, nemški govorit' umetne, Jih boste, ker s Parnasa so očetue Dežele, morebiti zaničevale,«
slöve pri Korši takö:
»Bojusb, čto devy zd&b i s nimi ty, Lišb po — neinecki mysli vyrazaja, Cholodnyja k <laram rodnogo kraja, Otvergnut eti skromnye listy.«
Jaz samö z dvema mestoma nisem zadovoljen. Takö v teh-le verzih:
»Mučitclbnostb bezmolvnago zapreta Chotjat v unylich vyrazitb stichach Priznauija nesčastuago poeta «
bržkone le malokdo najde:
»Bridköst, k' od njd src6 več ne poeije, Odkrivajo njegove skrivue tdže Mokrocvetoče rož'ce poezije.«
Nesrečen je tudi v zadnji kitici 14. soneta td-le verz: »No vse že ty ich ne lišaj pri veta«;
teh tukaj ne more biti brez naglasa, ker stojf celö za „pesmi" z logičnim naglasom:
»Naj p&mi milost tvoja vsdj obsije.«
Te važne malenkosti sicer ne bode težko popraviti. Drugače pa z dobro vestjo lehko trdim, da si dovršenejšega prevoda Prešernovega umetnega venca v ruščini ne morem misliti. Tudi oblika je popolnoma ohranjena; le z akrostihom „Pri mi co vi Jul j i" sem g. Korša iznenadil; ali tukaj izprememba tudi ni bila možna — in lehko rečem, tudi ni potrebna —,
*) Pazni bralci našega lista ved<5, da je že g. profesor dr. V. Jag i č v »Ljubljanskem Zvonu« (1855, na 574. str.) opozoril Slovence na izvrstne prevode prof. Korša. Na rečenem mestu je natisnjen tudi Prešernov sonet: »Tak kdkor hrepeni ok<3 eolniirja« v prof. Korševem ruskem prevodu.	Ured
ker se začetne črke j, ju in i v ruskih besedah takö sploh ne rabijo ali pa le redko.
Da lehko bralci tudi sami sodijo, zdi se mi najprimerneje, da jim podam „Magistrale":
»Včnok pčvec tvoj novyj v bet dlja svčta: V nem budut žitb ljubo vb moja i ty; Iz serdca eti vyrosli cv&y, Priznanija nesčastnago poeta.
Oni vzošli v strani, gdž net razsveta, Ich rost nc znal dychanbja teploty, Ich okružali dikich gor chrebty, Kraj bujnych vetrov, vččno čuždvj leta.
Vospitany stenanbem i slezoj, Rostut, no vzoru ne dajut otrady; Nad nimi tuč skopilisja gromady ;
Za to teperb i vid u nich bolbnoj Pustb jasnyj luč pošljut tvoi im vzgljady, I budet vesel cv& ich molodoj.«
To je ruski in vender Prešeren. Želimo, da bi tudi ruski veleumi našli pri nas takih izvrstnih tolmačev! Kakor se lehko vsakdo prepriča iz gorenjega primera, treba je k temu nekoliko več korenitega znanja jeziko-vega, posebno pa njegovega duhd, nego se pri nas obično misli. Kakor naši prelagatelji z malimi izjemami prevajajo, dobiva se nekaj, kar ni ptič ni miš!
G. Koršu pa bodo gotovo vsi Slovenci hvaležni, da je s tem najbolje seznanil včliki svoj närod z imenom n;isega malega in njegovega pesnika-velikana. Upamo, da se kd<\j pokaže svetu ves njegov Prešeren!
Dr. M. Murko.
Ant. Vramcza Predechtva i Postilla.
V »Lj. Zvonu« VI. str. 420. omenja se v spisu ,0 početkih slovenske književnosti* kratko, da je kajkavski pisatelj Anton Vramec, kanonik zagrebški, razven svoje sKronike* 1. 1578 izdal tudi knjigo ,Postila Svetih* in »Pro-dečtva«. G. Ljubic v »Ogledalu književne poviesti jugoslavjanske« II. 1869. str. 517. piše o tem: ,0d Vramca ostaju nam danas . . . b) I)ielo o evan-gjelih za nedjelje i praznike. Safarik je o njem dvojio, dali je ovo igda na sviet izišlo; a Kukulievič dieli ga na dvoje: Postila Svetih i Prodečtva, prvo po Bedekovieu, drugo po Krčeliču i Mikloušiču (Hibi.).
4
Skoro je toj knjiži Vramčevoj u trag uSao u Klanjcu O. Aug. Pernar, te javi prof. Jagiču, i posla mu njezin opis i njekoliko izvadaka. Knjiga je, veli Jagič, štampana u maloj četvrtini na 238 listova bez naslovna lista ko zna katla iztrgnuta. Na koncu se čita: štampano v slobodnom kralevom varašu Varaždinu po Ivanu Manliuše 1586. Poslie svakoga evangjelja stoji podugo totnačenje iliti homilija (v. Knjiž. III. 2. 307).«
Jeden izvod te knjige je nedavno našel tudi učitelj g. Fr. Vabič v hiši nekega viničarja pri Svetinjah blizu Ormoža ter ga podpisancu blagovoljno poslal v pregled. Vredno je pač, da se nekoliko izpregovorf o tej gotovo redki književni starini naši, — katere sicer še J. Mam v svoji »Knjigi Slovenski v XVI. veku« (»Jezičnik« 1883) ne omenja.
Knjiga, katero imam pred seboj, vezana je bila prvotno v lesene, z usnjem prevlečene platnfce z mednima zapčncema; a je sedaj od platnfc ostala samö še sprednja, no že tudi malone vsa ogoljena; zadnje pa že več ni poleg. Posamezni listi, na nekoliko požoltelem popirji, ohranjeni so še precčj dobro — kolikor jih še baš je v knjigi, katera ž<\l že tudi ni več cela. Sreča, da jo je omenjeni g. učitelj rešil popolne pogube; kajti (kakor mi sam javlja) baš ko je stopil v kočo dotičnega viničarja, ravnala sta mala otroka prav neusmiljeno s knjigo ter že iztrgala kakih šest ali sedem listov. No sicer pa jih nedostaje še mnogo več. — Razdeljena je knjiga res na dvoje; a zopet žal, da nijeden del ni popoln. Prvemu delu je isto-tak<3 iztrgan naslovni list, katerega že Vabič ni dobil v roke, in še dalje prvih devet listov, pa še vmes 12., 224., 226. in 227. Na zadnjem, 238. listu prvega dela je tiskano točno tako-le: STAMPANO V SZLOBODNOM KRALEVOM VARASV Varafdine po Juane Manliufe. M. 1). LXXXVI. — Drugi del ima ta-le naslov: , POSTILI, A VESZDA ZNOVICH ZPRAV-LENA SZLOuenfzkim iefzikompo godoune dni, na vfze leto. PO ANT • VRAMCZV SZ: P. Doctoru. Pfalmo 118. Domine greffus meos dirige. STAMPANO V SZLOBODNOM Kralieuom Varaffu Varafdinu. M. D. LXXXVI.* Okoli naslova je okraska pravokotna s podobami štirih evangelistov in njih znakov na vsakem oglu, z obrazom Boga Otca na zgorenjem, in s podobo sv. Duha na dolenjem prečniku, pa ob straneh na sredi z licema angelskima. Listov, sodeč po kazalu, moralo bi biti kakih 116—118; v tčm izvodu so odtrgani, razven vmesnih 41., 44. in 77. — od 79. vsi naslednji.
Skoda, da se ne more za izvestno določiti popolni in pravi naslov knjige naše prvemu delu. (Ali je list naslovni obema izvodoma, i Klanj-škemu i Svčtinjskemu, iztrgan le slučajno? Ali kakör In — zakaj? Kdo vč?) Krčelič (Histor. Cathedr. Eccles. Zagrab. 1770) Vramca omenja kot »Con-cionum seriptor* (pisalca propovedij) in takö tudi T. Mikloušič (Izbor du
And. F6konja: Ant Vramcza Predechtva i Postili».	51
govany 1821) Vramčevo delo imenuje ,ProdecJitva€ (Prodečtva = pridige). Vsebina so temu delu res propovedi, in to kakor povedano, homilije ali razlaganja evangelijev za vse nedelje in praznike Gospodove v letu; naj-preje evangeljski odlomek za dotično nedeljo (in praznik) in potem , pridiga4 ponajveč v dejanskih naukih, ta daljša, Ona krajša. — V Postilli so propovedi za praznike Svetnikov in Svetnic z dotičnimi evangeliji, ali (kakor se pripomenja takoj za naslovnim listom posebej): , Predechtva ova, polegh czirkve zagrebechke kalendarioma, v kniga oui dole popifzana iefzu*; vseh prvobitno 44 (v tem nedostatnem izvodu 30).
Vlah Šrinjavuf v posveti svoje knjige ,De agno paschali* 1. 15«S 7. Vramcu pravi (po Ljubici 1. c.): >Enimvero timebam hominum quoque in-vidiorum morsus, quorum nonnulli sanctos etiam tuos labores super evangel i o dominicali et sanctorum festa ad decus patriae gentisque Sclavoniae et utilitatem christianac reipublicae nunc recens sclavonice editos et iam di-vulgatos malevole reprehendunt* — da so torej nekateri zavidnejši ljudje grajali tO delo o nedeljskih evangelijih in praznikih, katero je Vramec nedavno slovenski izdal in razširil na čast domovine in näroda slovenskega pa na korist kristjanske občine. Toda kakšni ljudje, in zakaj neki so je grajali?..., Ali morebiti strogi katoliki, nahajajoči v knjigi k;\j novoverskega duhil r — Saj Vramec bajč ni bil baš neprijazen protestantstvu, katero si je upravo tedaj bilo tudi v tej strani pridobilo svojih privrženikov zlasti med plemstvom in svečenstvom; — in bi torej morebiti baš zaradi tega bil obema omenjenima izvodoma iztrgan naslovni list, a bi v obče knjiga ostala takö redka in do najnovejše döbe nam celtf neznana?! — Ne brigajoč se tu dalje o tem, govorimo le o Vramčevega dela sträni strogo književni.
sPredečtva in Postila* Vramčeva so jeden izmed maloštevilnih in še teh jako redkih spomenikov o prvih početkih takozvane kajkavske književnosti. Poleg Pergošičevega , Deere ta* z 1. 1574. in Vramčeve , Kronike* z 1. 1578. so ta ,Prodečtva i Postila* 1. 1586. jedina knjiga, ki se nam je iz One ddbe ohranila do sedaj. Kajti Bučičevi spisi, pred 1. 1574., bili so vsi brez dvojbe uničeni, ter jim dandanes ni sledü. V naslednje nahajamo kajkavska dela šele od leta 1640. dalje.
Kakor Pergošič, imenuje tudi Vramec jezik, v katerem je pisal, naravnost slovenski1). Ne gletlč na to, ali izraz , slovenski* kajkavskim pisateljem znači isto, kar dobrovniškim pesnikom naziv ^slovinski* t. j. slovenski = slavjanski; ali pak je kajkavska slovenščina upravo naša pristna slovenščina: — istina je, da se Vramčev jezik (kakor tudi Pergošičev) mnogo bolj približuje narečju slovenskemu, negoli hrvaškemu. Spomina vredni so pač le im perfekt i in aoristi, katerih nahajamo v Vramčevi knjigi
*) Tak<5 tudi poznejšnji kajkavski pisatelji v XVII. in nekateri še v XVIII. stoletji.
vsepovsodi dovolj, kakor jih .še i dandanes ima prava hrvaščina (in srbščina), dočim so isti že davno izginili iz slovenščine. — A da so Vramčeva »Pre-dečtva in Postila« res lahko razumna Slovencem, posebno obmejnim severo vzhodnim, zasvedočuje nam glasno jasno tudi to, da se je knjiga našla baš tam v rojakih naših, kjer je zlasti starejšim ljudem dolgo časa rabila v nabožno »berilo4. Takö mi namreč piše g. Vabič, da mu je dotični viničar, knjige gospodar, na njegovo vprašanje: »kje je tö knjigo dobil«, pravil, ,da so že oča radi po nedeljah in večerih iz te knjige ,šteli'* (= čteli, čitali). Pa, saj so tudi duhovniki v öni okolici še na početku sedanjega veka ljudstvu evangelije čitali razven iz kranjskih nekateri tudi iz hrvaških knjig, kakor je to n. pr. tedanji S vč t inj ski župnik Mih. Jaklin bil 1. j 8 i i. povedal Kopitarju 2).
Naš pisec pripomenja v drugem delu — pri »Postili« — to-le: $0 Verni i dobri kerfchenik ou trud za dobro vzmi i primi, ako kakouo po-menkanie, rech za rech ili literu za literu, reech prepolofenu za reech, veche ali menie naideš, ne maize zburkati ni zmotiti, ni fcandalizuuati ztoga zroka. Morebiti doszta na to merkali i zkerbeli pafchliuo iefzmo, niftarmene, nefze moglo prez pomenkania kakoua, takotia, vun daati. Zlufi i huali veki-uekoma Boga, Amen*. — Kaj pomenja izraz: ,rčč prepoloženo za r^č?" Ali morebiti: da je delo od besede do besede preloztno, ali kaj: — No, tedaj naša sPrcdečtva in Postila® ne bi bila izvirna, nego le prevod, kakor so itak malone vsi spisi v öni prvi dobi književnosti naše v obče ponajveč samo prevodi. Zlog je v tej naši knjigi pač povse — latinsk! A kakšen je sicer v teh Vramčevih »Predečtvih in Postili* njegov ,slovenski jezik* po besedi in obliki, kažejo nam naslednji primeri (Črkopis je: cz = c; ch = č; fz, z = s; f, s = š; z = z; f = ž; fch = šč; u tudi = v).
„Na deen porogenia Gpzponna nafega Jefufa Chriftufa Euang. poleg popizania fzuetoga Lukacha Euangelifte. 2. dele. Vno vreme. I zijde zapoued od Czezara Auguftufa, daze popife vez zuet. A ono popizanie nai-peruo vehineno ie od poglaunika Syrinzkoga Czirina. I ufzi islizu daze popifu, vfzakij vfzuoi varaš. I zijde teda i Jofeph iz Galileoma, od varafa Nazareta v Sidouzkij varaš Dauidou, Koterize zoue Betlehem, ar i on befe od Hijfe i pokolenia Dauidoua, da ze zapile z Marium zaroehenom shenum nozechium. Vehineno teda be, gda behu onde izponifeze dni, da porodi, i porodi zuoiega peruoroienoga Szina, i vplenicze zaui niega i poztauiga v Jazle, ar nebefe nemu mezta naztanu ali Oftarie. I paztiri behu v onom ladanie, zkoznuiuchi, i chuuaiuchi fztrafe noehne oberhchred zuoih. I ouo Angel Gozpodinou ztaa poleg nijh, i zuetlozt Bofia obfzinu nie, i zboiafeze ztrahom velikim. I reche nim Angel. Neboiteze, Ar ono nazuefcham vam
-) V. Briefwechsel zwischen Dohrovsky und Kopitar. Hsggb. v. Jagič. Berlin 1885.
6. 207.
vezelie veliko, kotero hoche biti vfziem Hudem. Arze ie porodil vam denez zuelichitel, kij ie Chriftus Gozpodin v varafe Dauidouom. I ono vam zna-menie. Naiti hochete deete v plenicze pouito, i polofeno v Jazli. I lekmeztu vchinena be z Angelom velika vnofina feregou n^bezkijh, hualechim Boga i gouorechim. Dika na vizine Bogu i na zemle mir dobre vole ludem.« (1. 15.).
„Defzeta Nedela po fz. Troifztue . . . Prifeztnu teskoehu nefzu hoteli fidouie fzpoznati. gde Gofzpodin nie opomina i gouori nijm: Obfztretite hote i fztifzkalite o Jerufalemfzki varaš zeufzeh kraieu budu. Gdaie to tesko i fmehko fidoufzko i Jerufalem fzkoga vara fa pogublenie i potrenie bijlo? Po Chriftufeuom na nebo zafztuplenie chterdefzeti let, ouofzeie prigodilo, ftoie v denefniem Euangeliume Euangelifta, fzpifzal. Zato fzteh neuol huda i teska, fidoufzkoga lucztua i Jerufalemfzkoga Varafa pogublenia, potrenia, razmetania. pofgania, troie pouedati, hoehemo. Peruo zoneh chud i znamen fztrafnih, kotera pred pogubleniem i teskoehu pokazana i vchinienia iefzu . . . Drugo ona kafzufze teda pripetila, daie Titus Vefpefiana Czefzara zijn varaš Jerufalemfzki na on veliki god vuzmenni, gdafzeie vfze lucztuo vu Varaš fzprauilo, i fzkupilo, od vfzeh fztran fidoufzkoga lucztua orfzagou, poleg zakona bijlo, obfzel befe . . . Tretie. Vlezoufi v Varaš i poklaufi ludi, marhu i blago voifzka velika Rimfzka raziagmife, i Varaš, kakoie Chriftus nijm bijl prorokuual, iz templomom, razmetafe, razualife i raztepofe, da kamen na kamene ne ofzta ... (I. 184.—186.).«
„Na god fzuetoga Ladifzlava kralia . . . Ladifzlau kraal, fzijnie peruoga Beele kralia Vogerszkoga bijl, koteri od mladoszti terfzilfzeie Boghu fzlufiti i nasztoiati i chiniti voliu i zapouedi Bofie. Vogerfzki kraal po brata fzuoiega Gijefe fiu ifche buduchi Salomon od vogrou kraal vogerfzki obraan i imeuuan be. Nefze zato koruniti, doklemfzene poiedinal z Salomonom, hotel. Szprauilie fzuoiega ladania onoga vremena prilofne tri knige decretou. Dal-matiu i Horuate kkorune i ladaniu vogerfzkomu ie podegnal i prilofil. z Cumanufsi ili zkuni, kifze vezda Tartari zouo trikrat boiaie bijl i pobil nie i obladal. Chehe i Lengele fzafzil, fztegnol, oduernul i ladal, kifzu na vogerfzki orfzagh voiuuali. Veliko voifzku na vfzeh kerfztianfzkih kraieu i po-glaunikou opominanie i profniu, ie bil fzprauil i pofel zuoifzku, da ofzlobodij Jerufalem i czirkeu ono, gdeie Goszpodin rnuku fzterpel, od poganou, kifzu teda i czirkeu i Jerufalem ladali, ter na pute onom omre . . .« (II. 50., 5i.).
„Na fzuete Marie Magdalene deen . . . Hi flor iu Euangeliomzku iz shene, kroto gresnieze, zkerbliuo zderfemo, ar nam ochiueszto peklu, i isztinni put nafega zuelichenia kafe. V Euangeliome ouom ne leprai Chriftufeu officium ili cheszt, flo ieszt grehe odpufchati, vunze tomachi, nego kako iz greha kprauicze, iz pekla na nebeza doiti imamo, toieto veru, i oftanie v Kriflufa, i knemu liubeznosztiu, ar Magdalene grehi vnogi, odpufcheni iefzu, lloie
kroto i vnogo lubila Chriflufa, ar prauichni, po milofche izuere, fzuedochtuom zahualnosztiu liubavi, posztaiü." (II. 60.) . . .
Toliko o knjigi: „Aut. Vramca Predečtva in PostilaObjavljam tč vrstice uvažujč v nji (I. 73) besede: Evang: fz: Johan. 6. f Zbere te ali poberete, kotero iefzt ofztalo vife dobrotinie, da nepognie«.
And. Fekonja.
Ivana Kobilca in nje slike.
Slovenci se v najnovejši döbi ponašamo v raznimi akademiški izobraženimi slikarji, izmed katerih se jih je dvoje, troje popelo na visoko stopnjo završenosti. Toda, ž&l, redkokedaj se nam pokaže kakšen njih umotvor, kajti da bi naši umetniki, kakor drugod, sistematiški razstavljali vsako posamično sliko svojo, predno jo odpošljejo na določeno mesto, to v nas ni običajno; kamoli, da bi ta ali öni priredil skupno razstavo zbranih svojih del. Sicer pa temu niso krivi toliko slikarji samf, negoli naša malomarnost za lepe umetnosti.
Toda, česar doslej niso zmogli moški naši slikarji, to je proizvedla nežna roka mlade slikarice ter nam pokazala, koliko premore talent, združen z vstrajno marnostjo. Minule dni je razstavila namreč gospodičina Ivana Kobilca v dvorani ljubljanske realke preko trideset slik, katere je zgotovila v teku sedmih let. Že to, da se je ženska osmelila sploh uprizoriti razstavo zbranih svojih slik, vzbudilo je občo pozornost; tembolj pa nas je presenetilo število razstavljenih del. In ko smo potem ogledovali sliko za sliko, nismo vedeli, ali bi se čudili izredni nadarjenosti naše umetnice, ali vzgledni nje marnosti. V toli kratki döbi, pa ta množina slik, katerih vsaka je proizvedena z umetniško spretnostjo — to je käj lep sad ženske delavnosti! Nadarjena rojakinja naša, o kateri nam je doslej došel le zdaj pa zdaj kakšen glas iz tujine, stopila je tukaj pred nas pristna umetnica, ki je dospela pötem težavnega samoučenja na aka-demiško višino.
Gospodičina Kobilca je malone izključno portrčtistinja, a bavi se tudi s slikanjem takoimenovanih žanrskih prizörov, posnetih po prirodi iz ljudskega življenja. Razstavila nam je sedem portretov v oljnatih barvah in pet portretov v pastčlnih ali suhih barvah. V prvem oddelku so naslikane naslednje osobe: Gospod Baumgartner, gospodičina Souvanova, nekova gospodičina Schilling, gospodičina Frančiška Kobilca, mlajša sestra slikaričina, potem nje oče in mati in gospodičina Roza Pfaffinger, slikarica na Dunaji. V drugem oddelku pa so posnete nastopne dame: Gospä Schäffer, gospo-
dičini Baumgartnerjevi, sestri, skupno na jedni sliki, potem gospodičine: Rakteljeva, Razingerjeva in Souvanova. Portreti z oljnatimi hojami so naslikani z veliko trudoljubivostjo. Podobnost dotičnikov je na vseh izvrstno pogojena, kolorit pester in živ, inkarnat pa svež in čist. Posebno virtuozno je izdelan posnetek umetničine sestre Frančiške. Dočim so vsi ostali portreti zgolj doprsja, naslikana je ta v celi podobi, v životni velikosti. Dasi nam jo umetnica predstavlja v jasni, roznoböjni obleki, na povse svetlem ozadji, v mehkih, lehkdtno obsenčenih böjah, ipak je ves nje život jako plastičen. Najbolje pa je proizvedeno obličje — toli nežno iu jasno, brez vsake rezke poteze in mračne sence in vender takö izrazno in živ6če, kar je tem teže, ker je posneto en face. Baš nasprotno pa je izvršen obraz očeta Kobilce — toli prirodno in zgovorno v sleharni potezici in gubici, da bi ga niti z mavčnim odtiskom ne pogodil bolje. To je remek-delo a pasticcio, izdelano s pastöznimi, včšče ubranimi bojami, ki se po svoji plastičnosti sčnčijo same. Vidi se, da je slikarica omiljeno nji obličje očetovo proučevala s pravo otročjo ljubeznijo. Po vse različne od oljnatih so portreti v pastčlnih bojah, kakor se sploh tu drugačna snov inače obdeluje in je pri tem načinu slikanja vsa druga tehnika. Z oljnatimi bojami n. pr. se slika tako rekoč en plein air, dočim je s pastelnimi ali suhimi barvami dotično bojilo površneje in rahleje označeno. Zbok tega so jednake slike vse jasnejše, lehkotnejše, rekel bi eterično prozorne, kar obično svetlejšemu njih ozadju povse ugaja. In kakor smo se prepričali, gospodičina Kobilca je vešča-kinja v pastelnem slikanji. Tu je vse zgolj mehak obris, in posamične boje nežne in mile, in vender vse toli živo in plastično. In koliko toplote ve naša umetnica vdihniti telesnemu inkarnatu, največ življenja pa podeluje oččm, katere so nji, po izpovedi, sploh najljubši predmet. Pastelne slike so se nam povprek vse omilile, da nismo vedeli, kateri bi prisodili venec. Po slikaričinem mnenji samem je portret Razingerjeve hčerke najdovršnejši.
Ali, kakor smo že omenili, gospodičina Kobilica ustvarja tudi žanrske slike. Na omenjeni razstavi nam je razporedila šestero slik te vrste in sicer: ^Citrarico*, „Mamico kavopivko'4, „Holandsko deklč", „Skrinjo stare matere", „Pri vodnjaku*' in „Staro mater in vnukinjo". „Citrarica" je bujna gorenjska dčklica v belih rokavcih („ošpetljih") sedeča ob mizi, na kateri ležč citre. Z desnico si podpira zamišljeno glavo, a levica ji počiva na citrnih strunah. Po cvetočem obrazu ji igra blažen smehljaj, iz bistrih očij ji iskri radost in odprta ustna razodevajo .poželjivo koprnenje — po kom to pač ni težko ugeniti. Jako plastiški je modelirana dekličina glava, kakor sploh vsa nje podoba, zlasti pa leva roka, ki se kaj živo dviga iznad črne obleke. Ta slika, posnetek po živem vzoru, bila je razstavljena na Dunaji, v Lucernu, v Baselu in Berolinu, in časopisi dotičnih mest so jo laskavo
ocenjevali. „Kavopivka" je stara brezzoba ženica, s takoimenovano „mard-ravko" na glavi. Nji je čašica ljubega „kofetka" najboljši užitek na svetu — to se bere z veselega obraza, ki se ji ob srebanji črnega kavnega sokd kar samö od sebe smeje. Ta slika je bila razstavljena v Pragi, kjer so češki listi pisali pohvalno o nji. „Holandsko deklč" je tako imenovana „Streiflicht-Studie". Deklč stoji pred nevidnim oknom, skozi katero jo obseva intenzivna svetloba, zaradi česar nastajajo po nje obličji in po vsem dolenjem poprsji kaj dražestni odsevi. Tu se nam umetnica kaže veščo opazovalko lučnih menjav in učinkov na raznih barbah. „Skrinja stare matere" je sestavljena žanrska sličica. Dve deklici, sestri, sta se spravili na babičino skrinjo, kjer ima spravljeno staro slovensko-narodno opravo. Starejša 12 — 14 letna deklica poklada mlajši svoji sestrici, sedeči na stolu pred njo, babičino z zlatom prevezeno „avbo" Za njima v kotu stoji skrivnostna skrinja babičina, iz katere sta deklici navlekli še drugo z zlatom prešito obleko. In ob skrinji slonf rdeč bibičin dežnik, v kosäte gube povit. To vam je käj idilski, povse blažen prizor iz nedolžnega življenja otroškega! Človeku se kär nekako inäko stori, ko motri brezbrižno radost, ki sije ljubkima dčklicama s cvetnih obrazkov! „Pri vodnjaku" je drug jednak prizor iz otroškega življenja. Tri deklice ob vodnjaku, posnetem po prirodi na nekem dvorišči v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Naposled je „Stara mati z vnukinjo", kateri prva lupi jabolko.
Razven teh slik je bilo razstavljenih dvanajstorica različnih „študij", t. j. razne doprsne podobe, večinoma ženske, med njimi prvotni obris „Kavo-pivke", ernobräd Turek s pisanim turbanom in dečko z rudečim klobukom na glavi, najznamenitejši pa je starec z dolgimi sivimi lasnu' in brado, katerega obraz propoveduje vso Odisejo težavnega žitja svojega. Vrhu teh je slikarica napösled dodala še nekaj manjših jako mičnih skic. Razumeje se samö ob sebi, da önih slik, ki so v dalji zasebna svojina, v tej razstavi ni bilo.
In končno nas je presenetila gospodičina Kobilca tudi z jedno nabožno sliko in sicer „svete Bogorodice". Ta slika, izvirna koncepcija naše umetnice, kaze nam Mater božjo s svetim Detetom na rokah, kakor svetlo prikazen v oblakih. V ozadji se svetlfka rmenozarni sijäj, ki oblija vso skupino in lahkotni prozorni oblački zakrivajo nje sprednje ozdolje. Marijino obličje je milo in jasno in kaj ljubeznivo sloni ob njem rumenokodrasta glavica Deteta božjega. Ta „Madona", ki bi krasila vsak Mariji posvečeni oltar, dana je na prödajo, kakor tudi petero ženskih slik. No, žal, pri nas za jednake stvarf nimamo denarja, niti pravega razuma za lepo umetnost slikarsko sploh — o tem smo se prepričali baš na tej razstavi.
Gospodičina Kobilca, ki je prvotno bila samoukinja, izobraževala se je najprej na Dunaji, potem se preselila v „Atene ob Izari", v Monakovo,
kjer se je pod nadzorstvom slovečega portrctista Alojzija Erdtelta vež-bala v svoji stroki štiri leta. Zdaj je že tri leta samostojna slikarica.
Želimo od vsega srca izbomi Ljubljančanki mnogo uspeha in — blagohotnih ji naročnikov.	V. Holz.
Odgovor na J. Lendovšekove opazke
o moji izdaji Janežičeve slovnice.
Spisal dr. Jakob Sket.
S prva se mi ni zdelo potrebno, odgovoriti na sodbo in opazke, ktere je g. Lendovšek izpregovoril o moji izdaji Janežičeve slovnice v »Slovenskem Narodu« dne 4. maja 1889 in v »Ljubljanskem Zvonu« 1889, zv. 6 — 11. Pripisujem namreč toliko kritičnega duha slovenskim p. n. čitate-ljem, da vedö tudi brez mojega odgovora razsoditi, kje ima g. L. v svoji oceni prav, kje ne. Tudi se mi ni videlo potrebno, da bi jaz zagovarjal Janežičevo slovnico pred slovenskim občinstvom, ker gre o njej itak že dobra sodba in jo vsi starejši in mlajši pisatelji dobro poznavajo. Da bi bil moj ocenjevatelj vse pomote in nedostatke, ki so še ostali v moji izdaji te knjige, vestno naštel ter svoje »skromne opazke« omejil na iste, ki so upravičeni, molčal bi bil. Toda g L. je navedel toliko dvomljivih, nedognanih stvarij, izrekel tolikrat krivo sodbo ne le o moji izdaji Janežičeve knjige, temveč o raznih jezikovnih prikaznih, da mi je težko molčati, videčemu, kako se širijo krivi nazori o našem jeziku in pisavi naši. Svojih trditev pa ni skušal g. L. vselej znanstveno dokazati, da so prave in jedino upravičene, temveč on je svoje nazore večinoma le brez daljših dokazov izrekel, meneč, vse kar trdi, bodo čitatelji tudi brez dokazovanja verjeli Res je, da pravi v začetku g. presojevatelj, čitatelji naj od njega »znanstvene ocene« ne pričakujejo, toda vsak vestni kritik mora svoje trditve znanstveno dokazati, predno pisatelju pomote predbaciva. V tem šepa tedaj ocena Len-dovšekova, da je presubjektivna.
Ker pa še vrh tega g. L. slovenske jezikoslovce in pisatelje poz i vije, naj misli svoje o njegovih opazkah izrazijo, češ: qui tacet, consentire vi-detur, odločil sem se, če tudi ne rad, v sledečih vrsticah svoje pomisleke objaviti ter tu pa tam njegovo mnenje zavrniti. Upam, da ne bodo moje opazke in dokazi brez koristi za našo pisavo sploh in za slovensko slovnico posebej.
Glasoslovje.
i. Z naslovom »A. Janežičeva Slovenska slovnica« ni g. L. zadovoljen. On sicer sam trdi, da je tako pisati »dandanes sicer navada«,
ali čudno, meni šteje to v greh brez vsakega razloga: kajti na str. 696. svoje ocene prekliče to, kar je pi$al na str. 372. Tukaj poudarja namreč odločno, da je pisava: »Anton Janežičeva slovnica« germanizem, nekaj mesecev pozneje po že piše: »Nemški svojilni pridevniki: Auerspergsche, Liechtensteinscher itd. so bržkone sla vi z m i«. Ob jednem že trdi, »da se nisem držal pravila, ki ga sam navajam v § 558. a) pišoč: Pesni Simona Jenka (ne Simon Jenkove).« Na to mi je omeniti, da ni dandanes navadna pisava: Valentin Orožnovi spisi, temveč le okrajšano: »V. O r o ž -novi« spisi, in po ti pisavi sem se ravnal. Tako je pisal A. Janežič sam v »Slov. Glasniku«, na pr. A. Praprotnikov Kaledarček, P. Ladislavova latinska slovnica (Glas. 1897. str. 368, 285.), in te pisave se je držal tudi »Ljublj. Zvon« do sedaj: na pr. Po Fr. Frischevi povesti (Zvon 1885. 626), M. Valjavčev spis (tb. 701); iz Vuk Vrčevičevih knjig (Zvon 1886. 114), A. Hrlicknerjeva izvrstna knjiga (ib. 305); graja se pisava: »Blaž Potočnikova pesenca« (ib. 431); do dr. Kosove „Spomenice", T. Zupanov proizvod, J. K. Kalčičeva pesen (ib. 443, 447); nazori dr. Bleiweisovi (1887, 633), dr. Lampetovo Dušeslovje (1889, 762), Jurčič - Krsnikov, Stritar-Jurčičev (1887, 56, 57) itd. itd. Po vseh naših knjigah nahajamo mnoge in mnogo vzgledov za pisavo: „dr. Bleiweisova zasluga", prav redka izjema pa je pisava: „dr. Bleiweisa zasluga". Glej tudi Lj. Zvon V. 377.
Iz § 258. in iz naslova moje izdaje Janežičeve slovnice bi bil g. Ii. lahko posnel, da zametujem pisavo:
„Simon Jenkove pesni", odobravam pa pridevnikovo obliko v taistih zvezah, kjer je prvo ime skrajšano, kakor se sedaj v obče piše: „S. Jenkove pesni". Našemu očesu ne ugaja pisava: „S. Jenka pesni", in Slovenci bi bili brez dvombe čudno gledali naslov v moji izdaji glaseč se: „A. Janežiča Slovenska slovnica".
Sicer pa moram odkrito povedati, da se duhu našega jezika nikakor ne ustavlja, ako govorimo in pišemo: Justus Perthesov zavod, Ciril-Metodovo društvo (Zvon 1886. 482, 443) itd. Ta pisava je jako kratka in praktična; zatorej se razširja tem bolj in se bode najbrže tudi utrdila; saj že beremo v Lj. Zv. 1889, 700: „V WolfCigaletu", in kar se mene tiče, ne štejem pisatelju tega v greh, ker se na ta način lahko točno in kratko izražamo. Očito pa se upiram pisavi: „Doktorvalentinzarnikovi spisi", kakor bi morali po Lendovšekovih mislih pisati, ker je to za naše oči nestvor, ki se ne daje primerjati zloženim pridevnikom: novomeški, črnogorski itd
2. G. L. zahteva, naj se v § 4. a-f (ne a-b) in v § 5. dodä latinska terminologija zraven slovenske. V § 4. so latinska imena popolnoma neumestna za učenca na učiteljišču in na realki, za gimnazijca pa nepotrebna
in bi ga povrh še motila, ker se poznamenovanja popolnoma ne strinjajo,1) prim. Ij. nj. V § 5. pa sta itak dva latinska izraza: tenues in mediae, ker sta potrebna v razlago besed nem in zveneč \ za izraze mehek in trd, hipen in trpežen soglasnik pa niso v navadi latinska poznamenovanja. Sploh pa sem proti temu, da bi se povsod slovenskim terminom latinski dodajali, ker se gimnazijski učenec itak teh terminov v latinski in nemški slovnici uči, učenca na učiteljišču in na realki pa tako nakopičenje raznih terminov le ostraši in moti pri uku.
3.	V §. 8. d) zahteva g. L. po vzgledu Končnikove Slov. slovnice (str. 5.), naj se vse besede navedejo, v kterih se piše er. To je popolnoma odveč, ker se v besedah pri Končniku navedenih er med ljudstvom razločno izgovarja in se nikakor s samoglasniškim r ne zamenjuje. Ni se tedaj bati, da bi pisali slovenski učenci veČma nam. večerna, ali vrna nam. verna, ker govorijo veččr, vera. V Končnikovi slovnici za ljudske šole ima ta opombica nekaj smisla, ali v slovnici za srednje šole je nepotrebna. Da se pa naj piše: ministrski, odrski itd., to pa učim na str. 133. pri pridevnikih na -ski, in tako piše tudi A. Kartei v Jan. rečniku str. 442 in 838.
4.	Ad § 12. b). Ker želim da bi se sporazumeli, kako se naj po šolah l izgovarja, dostavil sem tudi svoje mnenje v opombi, pišoč, da se naj l povsod t. j. na vsakem mestu v besedi kot / čisto in razločno izrekuje; tedaj, do/govi, pa ne: dogovi ali dugovi; dela/, ne: delav (delan), loti/, ne: lotiv (lotu). Kakor v olikanem govoru ne kaže govoriti: Kobiva je šva in je piva, tako se tudi naj v šoli gleda na to, da se / pred soglasniki in na koncu besed vseskoz kot / izgovarja. Glej tudi Dom in Svet I. str. 10 si. in II. 193 si. ter „Ljublj. Zvon" V. 568.
5.	Pri § 19. zahteva g. L., naj se omeni, da se je stsl. I (b) ojačil deloma v e, deloma v a. Tega nisem omenjal, kakor se samo ob sebi razumeva, zaradi tega, ker učenci v nižjih razredih o stsl. 1 (b) niti pojma nimajo. Kdor pa na tem mestu stsl. I (b) omenja, mora omeniti tudi drugi stsl. polglasnik, t. j. i>, kterega v slovenščini tudi e in a nadomeščata; prim. vieh, mah, stsl. mi>hb; sneha, snaha, stsl. snuha. Vse to pa bi motilo učenca, ker ne poznava stsl. polglasnikov. Zatorej sem tudi navlašČ vse opazke o staroslovenšČini iz slovnice odstranil, ker nimajo pravega smisla za učenca, predno se ni staroslovenščine učil.
6.	Nepremišljeno je, da terja g. L. pri § 20. 1., da se mora omeniti: o se ne izpreminja v e pri samostalnikih na -ost. V navedenem § se le
') S tem nazorom se ne moremo ujemati. Slovniškji terminologija je po vseh naših srednjih Šolah latinska in realcc se ji mora zaradi nemškega, francoskega in italijanskega jezika priučiti že v I. razredu. Učiteljišnik je moral pa tako poprej že biti ali na gimnaziji ali na realki.	Urcd.
omenja (sub a, b, c,), kdaj se o v e izpreminja, ne pa kdaj o neizpremenjen ostane. Ako bi zadnji slučaj navajal, moral bi več primerljejev negoli konč nico -ost omeniti; tako na pr. ženski tožilnik in orodnik: rudečtf rožo; končnico •oba: blišč<?ba, maščoba; a razun tega tudi deležnike, na pr. pišoč, kraljujoč itd., ker še učenci na ti stopnji razločka med o in a ne poznajo. — Celö nepotrebno, dk smešno pa bi bilo v šolski slovnici učiti, da se piše: sedanja/, ne: sedanju/; kajti zadnji obliki so dali slovo že davno vsi pisatelji, kteri so nekdaj tako pisali ; in jaz dvomim, da bi morali učenci pri kakem učitelju na srednjih šolah še dandanes pisati: sedanju/, prihod-njest. Cigale in Janežič nista tako učila, in na to začasno, skoro že pozab-ljeno novotarijo se imamo le tavstiku zahvaliti.
7. G. T., nahaja največjo zmešnjavo po raznih listih in knjigah slo venskih gledč pisave kakor: ljubezniv in ljubeznjiv, iz njih in iž njih, smisel in zmisel, nikdar in nigdar, britka in bridka, društvo in družtvo, teški in težki itd. Vseh teh zmešnjav ne bode prej konec, misli gosp. L., dokler ne bodo pravila o soglasniških izpremembah na tanko določena itd. Ako bi bilo to res, ne bi imeli nobenih zmešnjav več; kajti pravila o soglasniških izpremembah je že davno Miklošič v svojih delih na tanko določil, le pisatelji se jih morajo učiti ter se ravnati po njih! (To je res, toda dolžnost je šolske slovnice, na take soglasniške izpremembe učence opozoriti. Ured.)
(Dalje prihodnjič.)
LISTEK.
»Slovenska beseda«. Odbor »Matice Slovenske« je te dni naredil sklep, ka-tfc-ega gotovo veselo pozdravi vsak, kdor sc briga kaj za čistoto in pravilnost na&ega književnega jezika. Odločil se je namreč izdavati časopis »Slovenska beseda«, kateremu bode glavni namen, razpravljati o dvojbenih stvareh uaše slovnice in našega slovarja ter v znanstvenih razpravah in doneskih pojasnjevati vse, kar je v slovenskem besedišči nejasnega, nedoslednega in nepravilnega. Skušal bode ustanoviti slovenski pravopis, raznovrstnim slovniškim oblikam dognati pravilno lice ter obogatiti slovensko frazeologijo in slovenski slovar. Uredništvo »Slovenske besede« se je izročilo g. profesorju Bartlu, kateri je dobil nalog vzajemno z g. prof. Fleteršnikom sestaviti natančni program ter slovenske jezikoslovce povabiti na sodelovanje. Kadar se dovrši potrebne priprave, povabi se slovensko občinstvo, da z naročili podprt to velevažno književno podjetje, o katerem pričakujemo, da nam pod nadzorom in ugledom prvega našega književnega zavoda dä toliko zaželieno jedinstvo v našem pravopisji in v naši slovnici.
Nova slika Valentina Vodnika. Gospod S. Kočonda, trgovec v Zagrebu, kateri že dalje časa izdava slike srbskih in hrvaških pesnikov in pisateljev, odločil se je odslej izdavati v oljnatem tisku tudi slike odličnih Slovencev. Pričel je s sliko Valentina Vodnika, prvega našega pesnika in buditelja naroda slovenskega.
Kočondovega Vodnika je naslikal slikar NagtiŽ na Dunaji; portret je posnet nekoliko po Gauglovem spomeniku, nekoliko po Vodnikovi sliki, ki jo je v veži ljubljanskega Rudolfina naslikal na presni zid domači umetnik Jurij Sttbic. Glava Vodnikova se nam kaže tako, kakor jo je modeliral Gaugl, oprsje in roke so posnete po (Subici. Priznati se mora, da je gosp. Naglič Vodnika izvistno pogodil. Svoje velike, odkritosrčne, rujave oči ima pesnik zamišljeno uprte v daljavo; polni rjavi lasje mu sezajo do rame; oblečen je v črno suknjo in ograjen ima temnomoder plašč; v rokah drži zaprto knjigo. Človek se kar nagledati ne more tega duhovitega in prijaznega obraza. Tudi tisk v oljnatih barvah je dobro izvršen Sliko obdaja krasen pozlačen, znotraj ovalen okvir, tako da znaša nje velikost 63 + 79 cm Odkrito moramo priznati, da Slovenci doslej še nismo imeli nobene tako lepe narodne slike, kakor je Končondov Vodnik, kajti znana slika Hleiweisova se ž njo ne more primerjati. Zato smo pa tudi preverjeni, da se ta slika Vodnikova razširi po vsi Sloveniji in da je ne bodemo pogrešali v nobeni slovenski čitalnici in v nobeni imovitejši hiši slovenski. Koliko izdajamo novcev za ničvredne ba-navzične potvare tujih slikarjev! Zakaj bi si zdaj, kö se nam ponuja najlepša prilika, ne omislili slike, ki nam predstavlja dičnega pesnika slovenskega, katerega pogled nas bodri v borbi za svetinje naroda našega, ter je zajedno najlepši kras našega doma in slana. Ako se mu Vodnikova slika izplača, pripravljen je g. Kočonda v jednaki krasni obliki izdati tudi še nekaj drugih odličnih mož slovenskih. Slika Vodnikova sloji za tistega, kdor jo plača takoj, z okvirjem vred samo 23 gld , kdor jo pa plača v obrokih, dobi jo za 25 gld.
»Popotnikov« koledar za slovenske učitelje s popolnim šematizmom šolskih oblastev, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-St irskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanji v začetku šolskega leta 1889/90. Sestavil in založil Mihael J. Neral, nadučitelj in »Popotnikov* urednik v Mariboru. Tisk tiskarne sv Cirila. Cena i gld. 25 kr. — Te lične, vestno urejene in izdatno pomnožene knjižice je te dni izšel IV. letnik. Vsebina njena je jako raznovrstna. Za navadnim koledarjem beremo v nji najprej pravila, imenik upravnega odbora in raznih društev »Zaveze slovenskih učiteljev«; potem so našteti najvažnejši periodični opravki šolskih vodstev in krajnih šolskih svetov, kakor tudi razni šolski prazniki Zelo zanimiva je učiteljeva knjižnica, t. j. imenik priporočbe vrednih knjig, ki naj služijo učitelju v daljno izobrazbo-poleg tega so navedene tudi slovenske knjige, primerne za šolarske knjižnice, kolikor je takih knjig zadnje leto prišlo na svetlo. Tudi glavni del knjižice, šematizem, pomnožen je letos na vse strani. Poleg ministerskih, deželnih in okrajnih šolskih oblastev in do-tičnih načelnikov, poročevalcev in prised nil-o v beremo letos pri vsaki ljudski šoli tudi ime načelnika krajnemu šolskemu svetu in ime krajnega Šolskega nadzornika; pri vsaki šoli je povedano tudi število za šolo godnih otrtfk in število vsakdanjo in ponav-lialno šolo obiskajočih otrdk. Pri vsakem učitelji in pr: vsaki učiteljici sta navedena rojstveni kraj in število v začasni in v stalni službi prebitih let. Bralec se mora le čuditi, da se jc g. uredniku posrečilo nabrati toliko podatkov, in ako nam zatrjuje v pregovoru, da se ni izogibal niti trudu niti troškoin, ko je sestavljal šematizem, verujemo mu prav radi Posrečilo se mu je pa tudi sestaviti knjižico, na katero sme slovensko učiteljstvo biti ponosno in katera bode odslej ne samo učiteljem, ampak tudi šolskim oblastvom in sploh vsem, ki imajo kaj opravka z ljudsko šolo neutrpni, »vademecum«.
Nemški spisi slovenskih pisateljev. G. prof. J. Apih v Novem Jičinu je v knjigi »Oesterreichisches Jahrbuch« priobčil kratek posnetek svoje znane knjige pod naslovom »Die Slovencu und die Marzbewegung von 1848«. Le škoda, da je spis v pri-
meri z izvrstnim slovenskim izvirnikom preveč skrčen. V prihodnjem letniku omenjenega zbornika izide konec Apihovega članka. — G. Henrik Schreiner, profesor na c. kr. učiteljišči v Bolcanu, priobčil je v ondotnem letnem poročilu jako korenito spisano razpravo: »Der naturgeschichiliche Unterricht in der einclassigen Volksschule. Ein Beitrag zur Methodik der Naturgeschichte« v katerem podaje poleg zlatih metodičnih pravil tudi izbor in razdelbo prirodopisne učne tvarine na podstavi Zeynekovega, Michovcga in Steurerjevega berila. Tudi naši učitelji potrebujejo, kakor riba vode, takega navodila na podstavi Končnikovih beril, pa se jih nihče naših glavnih učiteljev neče usmiliti. — V letnem poročilu c. kr. velike gimnazije v Trstu je ondotni profesor g. dr. Kari Closer priobčil jako učeno razpravo pod naslovom »Altnordisch«, v kateri z živahno besedo slika zemljepisne, zgodovinske, jezikovne in književne razmere na LIandiji. Razprava je posvečena učenjakom, ki so lani med 2. in 13. kimovcem pod protektoratom švedskega kralja Oskarja II zborovali na kongresu orientalistov v Stockholm«! in v Chri-stijaniji. Znano je, da je Švedski kralj učenega rojaka našega odlikoval zaradi te lepe razprave.
Šolska poročila. Ob konci šolskega leta je uredništvo prejelo mnogo letnih poročil raznih ljudskih in srednjih šol. Večina teh poročil ne obseza ničesa, kar bi zanimalo naše bralce; ljudsko-šolska poročila namreč podajajo poleg šolske krouike in statističnih podatkov samo pusto razred bo učencev in učenk; srednješolska poročila pa razpravljajo večinoma stvari, ki z narodom našim niso v nobeni dotiki. Izvzeti moramo samo dvoje poročil: ono novomeške gimnazije in to ljubljanske realke. V prvem je g profesor Viktor Bezek temeljito ocenil jezik v Mat. Ravniharja »Zgodbah svetega pisma za mlade ljudi«. O tej razpravi poročamo na drugem mestu V programu ljubljanske realke pa dobro znani lx>tanik g prof. V. Voss priobčujc jako lepo razpravo »Florcnbilder ans «len Umgebungen Laibachs«, v katerih nam podaje zanimive floristične slike z ljubljanskega Grada, z Golavca, z Rosnic (Roscnbach), iz ljubljanskega mestnega loga, s Fužin, s Savskega obrežja pri Stožcah in pri Medvodah, s Šmarijine gore, z Bleda, z Vrat, z Vinj-vrha, iz Zagorja itd. Vse prijatelje domače flore opozarjamo na to lepo razpravo. — Med ljudsko-šolskimi letnimi poročili nam najbolje ugaja jako umno in vzgledno urejeno »Lttno poročilo narodnih šol v ljutomerskem okraji v šolskem letu 1888/89«. '-1*0 poročilo je skupno za vseh šestero šol tega okraja ter obseza jako vzneseno pisani »Predgovor«, dalje »Zemljepisne črtice ljutomerskega glavarstva«- (spisal Ivan Kryl), potem razpravo »Nekaj o pridelovanji sočivja« (spisal Toma Pušenjak), nadalje »Narodne pravljice iz ljutomerskega okraja I. o ljutomerski cerkvi, II. Turja (nabral Jos. Kreuensfeld), naposled Članek »O selitvi naših ptic« (spisal F. Schneider). Za tem se nahaja v poročilu imenik udov c. kr. okrajnega šolskega sveta, imenik vseh šesterih krajnih šolskih svetov, vsega učiteljstva in vse šolske mladine. Napredui in zavedni ljutomerski učitelji so s tem lepim poročilom bistro pokazali, kako je sestavljati take stvari, da ima šolska mladina in občinstvo kaj prida od njih. Vivat sequens! — Letno poročilo triraz-redne (ne tro-!) ljudske šole v Mengši poleg razredbe šolske mladiue priobčuje tudi spis »Spomiui starega Mengšana«, ki se prav dobro bere — V letnem poročilu deške meščanske šole s kmetijskim značajem na Krškem smo brali jako lep in umesten članek »Temeljni nauk o knjigovodstvu«, katerega je spisal meščanski učitelj g dr. Tomai Romih. Ne samo šolska mladina, ampak vsak obrtnik in gospodar najde v njem polno lepih naukov in navodil.
Razpis častnega darila. Da bi pospeŠ:!a razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje „Matica Slovenska" po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove 200 goldinarjev častnega darila povesti slovenski, obsezajoči najmanj to tiskanih pol. Snov
bodi zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja naroda slovenskega Povest mora biti spisana tako, tla po obliki in vsebini svoji ustreza umetniškim zakonom pripovedne književnosti ter poleg tega ugodi literarnim namenom „Matice Slovenske
Pisatelj, kateremu se prisodi častuo darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove, pre me vrhu tega za svojo povest še navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje „Matica Slovenska" po § 15. svojega opravilnega reda po 20—30 gld za tiskovno polo.
Rokopisi naj se brez pisateljskega imena pošiljajo odboru „Matice Slovenske" do i. rožnika 1890. 1. Pisateljevo ime naj se pridcnc rokopisu v zapečačenem listu, na katerem je zapisano dotično gaslo.
Večkrat se je poudarjalo, da „Matica Slovenska" podaja svojim članom premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče Matičin odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi svoji moči pospešiti tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter svojim članom podati v roko lepo zabavno knjigo.
Zatorej se pa podpisani odbor tudi nadeje, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se častno odzvali nje'govemu domoljubnemu pozivu. — V Ljubljani 20. grudna 1889. —	Odbor „Matice Slovenske".
•j- Dr. Anton Kovačič Dnč 16 grudna je nemila smrt uplenila v najlepši dobi pesnika in pisatelja hrvaškega dr. Antona Kovačiča. Pokojnik je bil od leta 1874. marljivi sotrudnik „Vienca", kjer so tiskane njegove najlepše povesti, v katerih se je pokazal pravim realistom. Pisal je tudi v „Hrvatsko Lipo' in „lialkau'\ Zadnji čas je sestavljal roman „Demagog' in dramo „Doktor od knjiga" za „Matico hrvatsko". „Doktor od knjiga" je vzrok njegove smrti, ker se je v njega takö zamislil, da je izgubil um in potem za nekoliko dnij umrl. Naj počiva v mini!
V.
Matica hrvatska je dnč 15. decembra 1889 imela svojo redno glavno skupščino, ki je na več stranij bila jako imenitna. Ker sta ji med letom umrla predsednik in prvi podpredsednik, med tem ko drugi podpredsednik bolan leži, je skupščini pred-sedal najstarejši odbornik, gospod mestni svetovalec Ivan Benkovid. Pred zborovanjem je tajnik ob kratkem čital o zaslugah Štirih slavnih matičarjev, ki so od zadnje skup ščine umrli. Ti možje so Kukuljevič, Jurkovič, Veber in Mažuranič, o katerih je „Zvon" prinesel obširnejše poročilo v XX. „pismu iz Zagreba". Na to sc je tajuik zahvalil deželni vladi ki je v minulem letu „Matici" dala podpore 1700 gld.; hvaležno se je spomnil rajnega kateheta Cmiča, ki je v svoji oporoki od pičlih prihranjenih novcev „Matici*' zapustil 50 gld , ter tudi ministra Bedekoviča, čigar nasledniki so „Matici" podarili 500 gld. Nadalje povzamemo iz tajnikovega poročila, da je „Matica*1 za društveno leto 1888. izdala II knjig, o katerih smo v „Zvonu" tudi že govorili. Za mesec dnij bodo dotiskane knjige za leto 1889., a preskrbeno je vse, da bodo knjige za leto 1890. ugledale svet še pred koucem istega leta, in spolnila se bode davna želja odbora in udov, da bode „Matica hrvatska" odslej svoje knjige izdala sproti za vsako leto Za leto »889 bodo udje za svojo letnino od 3 forintov sprejeli devetero knjig: i.) tretjo knjigo „Iz bilinskoga svieta", od Kišpatiča, 2) drugi del „Poviest, rimskih careva" od Rabara, 3.) „Slaveni u davnini" od Maretiča, 4.) zvezek ,.Sabranih pripoviesti" od rajneega Šenoe, 5.) „Psyche", komedija od Vojnovida. 6.) „Izbrane pjesme" od Sundečiča, 7.) „Podgorske pripovijetke" od Novaka, 8.) „Teodora1', pripoviest od Kumičiča, 9.) „Pjesničke pripoviesti" od Haram-bašiča. Razven tega bo sedmi zvezek grških in latinskih klasikov prinesel Kornelija Tacita manja dela „razgovor o govornicima", „Agrikolo" in „Germani jo1, ki jih je na hrvaški preložil vseučiliški profesor dr. Šrepel. V teku istega leta
bode se tUkal tudi še osmi zvezek te zbirke, namreč „Demcstenov i izabrani govori" v prevodu od profeSora Senca. Za isto zbirko pišeta dr. Šrepel „Grčko in rimsko mitologijo", dr. Music pa „po v ij est grčke književnosti". Od knjižnice za hrvaške trgovce bodo leta 1890 prišli na svitlo trije novi zvezki: l.) ,,Trgovačko knjigovodstvo" od prof Bošnjaka, 2.) „Mjenbeuo pravo" od dr. Vrbaniča, 3.) „Kom pto irske rad nje" od Milana Krešiča. Prav pridno uredujejo trije profesorji velikansko „Matičino" zbirko „narodnih pesem" in brž ko bode mogoče, pojde prvi zvezek v tiskarno. Da to ni lahka stvar, bode vsakdo sprevidel, če mu povemo, da ta zbirka Šteje kake 4 milijone vrstic, a imajo 16 izbrati najlepše.
Kakor tajnikovo, je tudi blagajnikovo poročilo skupščina zadovoljno vzela na znanje. „Matica je štela letos 7247 udov, torej 482 več nego lani, in pošle so ji že skoraj vse letošnje knjige, katerih je bilo 67 200 iztiskov. Dohodkov je imela 29 765 gld., od katerih je 23.663 gld. potrosila na knjige, 5.080 gld. priložila glavnici, a 382 gld. ji je ostalo na račun za prihodnje leto. „Matica" ima hišo, cenjeno na 60.000 gld , redne glavnice 27 204 gld, a če prištejemo še razne ustanove, s katerimi „Matica" gospodari in troši v književne namene svoje, znaša vse imetje „Matice Hrvatske« gld. 110.339. Povrh tega ima Še za 12300 gld. nerazprodanih starejših knjig, katere misli odboi prav kmnlu po znižani ceni razpečati. Za tem poročilom je odbornik Fol* negovič v prelepem govoru nasvetoval pesnika Ivana Trnskega za častnega uda, ter poudaril, kako lepo bi to imenovanje pričalo o nepretrgani zvezi sedanjega Matičinega roda z nekdanjimi Ilirci. Prvi častni ud „Matice hrvatske" je bil Slovenec dr. Janez Bleiweis, a '1 ruski bo prvi Hrvat. Z navdušenimi „Živio!" je skupščina sprejela nasvet ter starega pesnika imenovala drugim Častnim udom svojim. Prav takisto je navdušenje bilo burno, ko je po dovr'eni volitvi tajnik oglasil, da je za predsednika izvoljen hrvaškj zgodovinar, vseučiliški profesor in akademik Tadija Stničiklas. Za podpredsednika lite rarnega odseka izvoljen je vladni tajnik, znani književnik hrvaški Jos. Eug Tomic, a za odbornika sta v prvič izvoljena vseučiliški profesor dr. f.uka Marjanovih in priljubljeni romanopisec Eugen A'umiti*.
Popravek. V spisu „Narodne pesni koroških Slovencev" v 12. številki lanskega „Zvona" popravi in dostavi naj se to-le: Št. Lenart, katerega je mislil g. nabiratelj. ne leži v spodnjem Roži, ampak blizu Podkloštra. „Kaku" ali „Kuku" je le prestava nemške pesni: „Du verpanter Kukd". — „Purpclica" ni isto kar „prapelica", nego prvo po-menja divji mak, „die rothe Mohurose". „UrSčj, kolčj" je napačno naglaševano; sliši se povsodi le „Uršej, Kölej" i. t. d. — Kar se tiče posebnosti koroškega narečja, o tem se čitatelj lahko pouči iz gosp. nabiratelja spisa „Obraz rožanskega narečja" v I. in II „Kresu" ter v programu celovške gimnazije 1. 1882. Slovarček manj razumljivih koroških izrazov izide 1. 1891. v programu celovške gimnazije. Z besedami „po vzgledu Iladerlapa in Prešerna" ni hotel podpisani gosp. nabiratelju nič žaljivega očitati.
S. Rutar.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Ureduištvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti. 15.
Tiska »Narodna tiskarnac v Ljubljani.
Vabilo.
Ker z denašnjo Številko završuje »Ljubljanski Zvon« IX. svoj tečaj, obrača se do svojih sotrudnikov in naročnikov s prijazno prošnjo, da bi mu zvesti ostali tudi v novem X. letu njegovega izhajanja.
Tudi v prihodnjem tečaji ostane »Ljubljanski Zvon« zvest svojemu dozdanjemu programu, s katerim si je pridobil mnogo tako stalnih prijateljev v razumništvu slovenskem, da jih niso omajali niti pretkano-sleparski napadi na urednika, niti zelotsko-preti-rana graja njegove tendencije in njegovih sotrudnikov.
Gojil bode tudi odslej v prvi vrsti leposlovje v najširjem pomenu te besede.
PriobČeval bode znanstvene in ukovite razprave iz različnih oddelkov človeškega znanja.
Zbiral bode n d rod no blago.
Skrbel bode za natančen pregled sočasnega slovenskega s lovstva in imenitnejših proizvodov drugih slovanskih literatur, zlasti hrvaške, ter napösled poročal o napredovanji domačih književnih in umetnostnih zavodov.
Izmed spisov, katere misli »Ljubljanski Zvone priobčiti po novem letu, omenjamo zlasti daljše povesti
„Iz arhiva",
katero je za list naš spisal v Slovencih znani pripovedovalec Fr. Gestrin.
Poleg te pride na vrsto povest
„Veselo življenjeu
iz jedrgvitega peresa prof., dr. Fr. J. Cele s t in a v Zagrebu.
Vrhu tega so nam obljubili svojo pomoč: v Slovencih naj-priljubljenejša pripovedovalca Janko Kersnik in dr. Ivan Tavčar, kakor tudi bralcem našim dobro znani A. Planinec.
G. Janko Kersnik bode spisal tri krajše povesti:
„Mamoir. — „Bele rokeu. — „Kmetska smrtu.
Tudi lepi spol najde v listu svojo vrlo zastopnico z ljubeznivo pripovedovalko Marico. Prejeli smo od nje rokopis povesti:
„Iz življenja mlade umetnice,V
in novelo:
-Na obali ",	■
Takoj v prvi številki začnemo nadaljevati
„Pisma iz Zagreba",
v katerih nam prof. Stare slika z zgovornp besedo veliki napredek naroda hrvaškega.
• Vseučiliški profesor, g. dr. S. S u b i c v Gradci, ki se je bralcem našega lista omilil s svojo v lanskem letniku priobčeno razpravo ;o vesoljnih potopih, poslal nam je jako koreniti spis:
„Nekaj svete starine na nebu in na zemlji".
Tudi že za letos obetani zanimivi spis prof. Ivana V r h o v c a
.Zemljepisne posebnosti"
priobčimo prihodnje leto.	t^jMjSB^®^-. • , ' ,
f Na vrsto prideta tudi obe daljši zgodovinski razpravi:
„Reformacija na Slovenskem" in
„Slavni Krčani".
Prvo nam jč spisal g. Andrej Fe konja, drugo g. Jernej Raviy kar.. Obč bi morali priti že letos na dan, toda ker se je v letošnjem tečaji tiskalo Več daljših člankov, nismo mogli pričeti tudi s tema dvema razpravama.
Zlasti pa bode bralce zanimala.krasoslovna razprava Selak-ova
.. Kaj je lepo ?'"
in zdravstvena študija
rKako se razširjajo otrovne bolezni
iz spretnega peresa R a k e ž e v e g a.
Opiraje se na zgoraj razviti program, kakor tudi na dozdanje svoje delovanje, nädeje se »Ljubljanski Zvon«, da mu tudi prihodnje letb ostanejo zvesti dozdanji njegovi prijatelji, da se pa okoli njega zberö še novi podporniki. Saj je naloga, katero mu je zvrše-vati lepa in plemenita: Vsestranski razvoj beletristične "književnosti slovenske 1
V Ljubljani t. grudna ,1889..
Uredništvo „Ljubljanskega Zvona".