želimo vesel božič vsem bralcem in naročnikom Primorski dnevnik PETEK, 24. DECEMBRA 2010 Št. 304 (20.011) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Jaslice v času, ko mnogi kričijo in malokdo govori Dušan Jakomin, duhovnik Božič je čas jaslic, čas otroškega spomina na nekdanje le-penkaste figurice ob današnjih razkošnih. Verniki bodo pri maši, pristopili bodo k obhajilu, ob jaslicah pa bodo »vsi«. Jaslice kot svarilo, naročilo, opozorilo. Scenarij prvih jaslic je preprost : ...In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora. Zavrnjen Otrok, še pred rojstvom. To rojstvo - dogodek dogodkov - evangelist Luka opisuje enostavno, preprosto, jedrnato. Lahko bi se o njem razpisal, lahko bi poveličeval edinstvenost dogodka, a tega ni storil. Danes stopamo k jaslicam in si jih ogledujemo. Gledati pomeni ponotranjiti. Gledamo in mislimo ... zbrano ... tiho ... kot otroci ... kot odrasli, a ne ustavimo se le pri čustvenosti. Bog se je »odpovedal« blesku svoje vsemogočnosti, vsevednosti, večnosti in tokrat nevidnosti. Prišel je k nam kot otrok, rojen iz žene, oddaljen od večne svetlobe, od oblasti. Leži v jaslih, kamor so polagali seno za živali. Bog torej ni dogma, ni paragraf, ni zakon, ni ukaz. Bog je ljubezen. Stvarnik se je približal, se sklonil k stvari, da ga razumemo, da ga ljubimo. Nauk jaslic? Skromnost, ponižnost, odprtost do vsakogar. Danes temu pravimo biti človeški, human. Skratka človek. Prvi so bili povabljeni k jaslicam pastirji, javno in uradno »nečisti« in postali so »oznanje-valci«. Nadaljevanje na 2. strani ljubljana - Osrednja državna slovesnost ob 20-letnici plebiscita za samostojno Slovenijo » »Danes praznujemo najbolj slaven del naše zgodovine« Govor premiera Boruta Pahorja - Slavnostna seja DZ- Vrsta drugih svečanosti LJUBLJANA - Danes praznujemo verjetno najbolj slaven del naše zgodovine, je na sinočnji državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti ob dvajsetletnici plebiscita, na katerem so se državljani Slovenije v veliki večini odločili za samostojno državo, v Cankarjevem domu v Ljubljani dejal predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Proslava v Cankarjevem domu je predstavljala vrhunec praznovanj, ki so zaznamovala včerajšnji dan. Po Pahorjevih besedah so Slovenci s plebiscitom postali gospodar svoje usode. Premier je izpostavil tudi vlogo Demosa na čelu s pokojnim Jožetom Pučnikom. Po Pa-horjevem mnenju so se v odločilnem trenutku razprtije zlile v smelo odločitev o ustanovitvi lastne države. Zavoljo tega naj torej ostane v kolektivnem spominu plebiscit 1990 zgled nacionalne zrelosti, je menil Pahor in dodal, da se Slovenci niso osamosvojili, ker so hoteli prizadeti druge narode, ampak zavoljo pravice, da obstanejo kot svoboden narod, ki enako svobodo in uspeh privošči tudi drugim, je poudaril. Pahor kljub stranpotem tranzicije meni, da so v skopih dveh desetletjih Slovenci dosegli ogromno doma in v svetu: »Slovenijo želimo umestiti v družbo držav, ki bodo v naslednjih letih hitreje okrevale in želimo biti ob koncu krize trdno zasidrani v tej valutni, politični in gospodarski skupini,« je izpostavil. Pred državno proslavo so se poslanci Državnega zbora Republike Slovenije zbrali na slavnostni seji, na kateri je predsednik parlamenta Pavel Gantar plebiscit izpred dvajsetih let označil za točko, po kateri ni bilo več vrnitve nazaj in ki je zavezala tudi generacije, ki prihajajo, da ji sledijo. Politične stranke in poslanske skupine tedanje skupščine so pred 20 leti prepoznale skupno dobro in uspele preseči razlike, je spomnil predsednik DZ, ki se je dotaknil tudi aktualnega stanja v državi in opozoril na krizo legitimnosti najpomembnejših državotvornih institucij. A / § '"V Med ostalimi dogodki včerajšnjega dne je treba omeniti tradicionalni sprejem, ki ga je predsednik republike Danilo Türk priredil za pripadnike obrambno-varnostnih sil, sil zaščite in reševanja ter predstavnike veteranskih in domoljubnih organizacij. V dvorani Slovenske filharmonije pa sta potekala ustanovni zbor in akademija novega Združenja za vrednote slovenske osa-mostojitve z govoroma predsednika Ivana Omana in pisatelja Borisa Pahorja, ki je opozoril na pomanjkanje duha slovenstva in na to, da si svobodo danes nekateri predstavljajo tako, da pozabljajo, da morajo misliti na narod in ne le nase. V ljubljanski stolnici pa je ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres daroval tradicionalno mašo za domovino, kjer je poudaril dostojanstvo vsakega posameznika in naroda kot celote kot temeljno vrednoto. (STA) Boris Pahor in Boris Vian v isti knjigi Na 5. strani Skupščina SSG sprejela nov statut Na 6. strani Dogovor za ureditev ceste skozi Ricmanje na 6. strani Pogovor s tržaškim kvestorjem Padulanom Na 7. strani Monassijeva spet na čelu Pristaniške oblasti Na 8. strani Večstopenjska šola Gorica opira vrata novim uporabnikom Na 13. strani Policija ustavila vinjenega šoferja Na 12. strani OBVESTILO BRALCEM Zaradi božičnih praznikov Primorski dnevnik v soboto in nedeljo ne bo izšel. Naslednja števila bo izšla v torek 28. decembra. GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRAND0LI GROUP sas (mm mum b+ili . uv j^ei» Kfrv* (eiv ! Nabrežina Kamnolom, 23/H 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoligroup.it - info@frandoligroup.it « ii| ilikjL iifriii mrl rija Li-nldiiLl m r Ir fr vsem strankam in prijateljem želimo : J Vesel Božič in Srečno 2011 / ■ MM rtimum/ roimlrili if! rtduPfll^ilOó wrfTH 2 Četrtek, 23. decembra 2010 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Po odložilnem vetu državnega sveta Pokojninska reforma spet potrjena, ZSSS se že pripravlja na referendum Za 49 poslancev SD, LDS, Zares in SLS, proti pa 30 predstavnikov DeSUS, SDS in SNS osamosvojitve SLOVENIJA Ustanovili združenje za vrednote LJUBLJANA - Slovenski Državni zbor je z 49 glasovi za in 30 proti po odložilnem vetu državnega sveta potrdil pokojninsko reformo. Tako kot pri sprejetju zakona sredi decembra so bili proti DeSUS, SDS in SNS, med opozicijskimi poslanci pa so za glasovali v SLS. V koalicijskih SD, LDS in Zares so opozorili na nujnost potrditve zakona. Če reforme ne bo, tvegamo, da tudi pokojnin v prihodnje ne bo ali bodo tako nizke, da ne bodo zagotavljale socialne varnosti, je dejala Andreja Črnak Meglič iz SD. V Zares menijo, da bi lahko tudi sindikati storili "korak naprej v času", je dejal Vito Rožej. Ob opozorilu državnega sveta na slabo zdravstveno stanje starejših delavcev pa opozarja, da je to predmet druge zakonodaje in ne te. Poslanci LDS so menili, da so bile v zakonodajnem postopku v zakon vnesene pomembne izboljšave, določene spremembe pa bodo možne tudi v prihodnje. Poslanci SLS so se tudi tokrat odločili za podporo zakonu, da bi lahko zagotovili izplačevanje pokojnin še naprej, je dejal Jakob Presečnik. Po drugi strani so v SDS ocenili, da je zakon poln ustavnih lukenj. Po besedah Franceta Cukjatija bi moral tako pomemben zakon spoštovati zahteve socialnega dialoga. v SNS pa menijo, da je problem treba iskati v nepravični porazdelitvi prihodka in ne v številu aktivnih prebivalcev. V DeSUS so ponovili znano stališče, da se ne strinjajo s predlaganim usklajevanjem pokojnin po novem, ki bo šele od leta 2015 v 70 odstotkih upošteval rast plač in v 30 odstotkih rast inflacije, medtem ko bo v obdobju od leta 2012 do 2015 razmerje 60 proti 40 v korist plač. Potrditev pokojninske reforme po odložilnem vetu državnega sveta je bila pričakovana, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Se-molič. "Stvari so bile premišljene, presenečenja ni moglo biti," je poudaril. Ponovil je stališče sindikatov, da je reforma krivična do večine delavk in delavcev, ki se bodo morali zaradi neizpolnjevanja ostrejših pogojev upokojiti predčasno in "z mizernimi pokojninami". Zdaj pričakuje, da bo predsednik državnega zbora Pavel Gantar razpisal 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za zahtevo za razpis referenduma o pokojninskem zakonu. Zveza svobodnih sindikatov je 15. decembra v državnem zboru namreč že oddala več kot 22.100 podpisov volivcev, ki podpirajo pobudo za začetek postopka za razpis referenduma. (STA) Državni zbor je včeraj še enkrat potrdil pokojninsko reformo arhiv KOROŠKA - Dvojezični krajevni napisi Deželna vlada se boji novih razsodb ustavnega sodišča CELOVEC - Koroška deželna vlada se očitno močno boji novih pozitivnih razsodb ustavnega sodišča v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi tablami na Koroškem. Na to kaže njen najnovejši sklep, ki ga je sporočil javnosti deželni glavar Gerhard Dorfler (FPK), ko je dejal, naj ustavno sodišče z morebitnimi prehitrimi odločbami o 12 pritožbah ne povzroči »atmosferskih motenj«. Zeleni so sklep oz. izjavo deželnega glavarja že zavrnili kot nedopusten politični pritisk na vrhovno sodišče. Manjšinska govornica Zelenih na Koroškem, Zalka Kuchling, je v zvezi s soglasno sklenjenim stališčem še dodala, da jo še posebej preseneča, da se je stališču svobodnjakov poleg ljudske stranke »navdušeno pridružila tudi socialdemokratska stranka (SPO), s tem da soglaša s sprejetjem dvomljivih formulacij nasproti centralni instituciji pravne države«. Kuch-lingova v tiskovni izjavi še opozarja, da gre pri postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov za uresničevanje državne pogodbe in da manjšinske pravice nikakor niso »akt gosposke milosti«. Kolegij koroške deželne vlade je na svoji torkovi seji soglasno sprejel stališče o dvojezičnih krajevnih napisih, ki sta ga pripravila deželna ustavna služba in oddelek za gospodarsko pravo in infrastrukturo. V stališču vse v vladi zastopane stranke kritizirajo zahteve po dvojezičnih napisih v krajih Ločilo v občini Podklošter, Breg v občini Rožek ter Kajzaze in Mokrije v občini Dobrla vas. Čeprav je ustavno sodišče jasno razsodilo, da velja desetodstotni prag za kraje in ne za občine, so člani deželne vlade vnovič zahtevali, da se vsi kraji v občinah, kjer je skupni delež slovensko govorečega prebivalstva pod deset odstotkov, ne upoštevajo. Deželni glavar Dörfler je soglasni sklep označil za dobro znamenje za složnost koroških strank, dodal pa je tudi, da vsi želijo rešitev vprašanja v ustavnem rangu in to že prihodnje leto, je dejal Dörfler. O dvojezičnih tablah je bil govor tudi na tiskovni konferenci t. i. kon-senzne skupine v torek v Celovcu, na katereri pa ni - čeprav je bil napovedan v vabilu - sodeloval predsednik NSKS Valentin Inzko. Moderator skupine, zgodovinar Stefan Karner, je mdr. dejal, da so člani optimistični, da bo prišlo do rešitve prav na osnovi njihovega predloga iz leta 2005, ko je po naročilu tedanjega zveznega kanclerja Wollfganga Schüssla spravil za skupno mizo predsednike Zveze slovenskih organizacij, Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk in tudi koroškega Heimatdiensta. V zvezi z Inzkom pa je Karner dejal, da je bil z njegovim prevzemom funkcije predsednika Narodnega sveta v prizadevanjih za rešitev topografskega vprašanja storjen velik korak naprej. Ivan Lukan LJUBLJANA - Člani Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve so na včerajšnjem ustanovnem zboru za predsednika združenja izvolili Ivana Omana, ki je ob tem povedal, da mu je predsedovanje v čast, predvsem pa tudi v breme". Razmišljal je namreč že o tem, da je končno upokojenec in da novih bremen ne bo več. Združenje so ustanovili na pobudo Lojzeta Peterleta, Janeza Janše, Toneta Krkoviča in Igorja Bavčarja. Kot so povedali, naj bi združenje povezovalo vse Slovence, ki delijo vrednote osamosvojitve. Včeraj so izvolili tudi organe združenja, med temi predsedstvo, ki ga poleg Omana sestavljajo še Igor Bavčar, Drago Bitenc, Viktor Blažič, Miha Brejc, Franci Breznik, Marko Hren, Janez Janša, Slavko Kmetič, Roman Končar, Bojan Korsika, Anton Krkovič, Srečko Lisjak, Alojz Peterle, Dimitrij Rupel, Ljubo Sirc in Alenka Slana. Ob koncu ustanovnega zbora je spregovoril še predsednik SDS Janez Janša. Poudaril je, da to ni tretja veteranska organizacija, pač pa prva, ki združuje vse tiste, ki delijo vrednote osamosvojitve, in ne le tistih, ki so sodelovali že v času osamosvojitve oz. v bojih za samostojnost. Organizacijo, ki bo poudarjala dogodke iz slovenske zgodovine, "ki so nas združevali", po besedah Janše Slovenija potrebuje. Kot je prepričan, Slovenci nikoli ne bomo mogli izkoristiti razvojih potencialov, dokler "se bomo delili na podlagi tega, kje so bili naši očetje v preteklosti". Poudaril je, da pa je v slovenski zgodovini en dogodek, kjer se ljudje ne delijo, in to je osamosvojitev. Včerajšnjega ustanovnega zbora se je poleg udeležilo več kot 500 članov in sim-patizerjev, med njimi tudi nekateri kulturniki, gospodarstveniki ter nekdanji in aktualni poslanci. Zvečer je združenje pripravilo še slavnostno akademijo ob 20. obletnici samostojne Slovenije. (STA) Slovenca v Avstriji obsojena zaradi preprodaje heroina GRADEC - Na okrožnem kazenskem sodišču v avstrijskem Gradcu sta bila včeraj Slovenca obsojena na štiri in pol leta oziroma pet let zaporne kazni. Obsodba še ni pravnomočna, Slovenca pa sta si jo prislužila s tem, da sta skušala policistu pod krinko prodati pet kilogramov heroina. Obtoženca, stara 38 in 49 let, sta dejanje priznala in dejala, da sta mamila pre-prodajala le, da bi lahko odplačala dolgove. Eden od njiju je dejal, da je le dvakrat prišel v stik z mamili in da je obakrat pristal v zaporu. Nadaljevanje s prve strani V jaslicah ni vonja po kopičenju denarja ali kapitala. Za nekatere edini življenjski cilj. V jaslicah ni politike, ki je postala zadnje čase tako vsiljiva ... tudi v božjem hramu. V jaslicah ni bratskega boja, ni boja »ubogih«, ki stremijo po prvenstvu. Naše bojno polje? V jaslicah odkrijemo odprte, stegnjene roke, pripravljene za rokovanje, za medsebojni sprejem, za skupno gledanje v našo nejasno bodočnost, ob čistem, odkritosrčnem nasmehu. To ni mit, ni pravljica. Tu je zgodovina, vera, tu je ljubezen. Zato, ali je mogoče slaviti to ...rojstvo... brez Slavljenca? Ali naj obvelja le hladno, formalno voščilo: Buon Natale - Vesele praznike? Iz jaslic veje mir, tako potreben v vsaki družini. Klic jaslic je jasen: Ne poslušaj televizijskih in medijskih siren... misli s svojo glavo, odločaj, pokaži se. V brezimni množici ... odkrij samega sebe! Bodi to, kar si! Vsem naj gre toplo prijateljsko voščilo: naredimo jaslice najprej v svojem srcu! Dušan Jakomin GORICA - Zadnja seja izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij v letošnjem letu Govor o pozitivnem razpletu zadeve s finančnimi prispevki in o drugih problemih Slovencev v Italiji GORICA - V torek je bilo v Gorici zadnje zasedanje Izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij v iztekajočem se letu 2010. Kot piše v daljšem tiskovnem sporočilu, je predsednik Štoka je na začetku seje podal poročilo, v katerem je izpostavil pozitiven razplet glede državnih sredstev za slovensko narodno skupnost. Potrebno se je zavedati, je dejal Štoka, da je bil tak rezultat povsem nepričakovan, še posebno zaradi izkušnje v prejšnjih dveh letih. Poudaril je tudi, da se je tokrat sprožila širša posredniška mreža, ki je obrodila pozitiven rezultat, kar lahko vzamemo kot zgled uspešnega sodelovanja ključnih manjšinskih subjektov. Stanje slovenskega šolstva v Italiji je bila druga točka, ob kateri se je razvila širša razprava. Odbornica Jelka Cvelbar je poročala o zasedanju Komisije Državnega zbora RS za Slovence po svetu in v zamejstvu, ki je potekala 8. decembra pod vodstvom predsednika Mira Petka o šolski problematiki. Cvelbarjeva je izpostavila dobro pripravljeno dokumentacijo, ki je na popoln način prikazala sedanje stanje slovenske šole v Italiji. Med predstavniki Slovencev iz Italije sta se sicer pokazala dva različna pogleda, kjer eden temelji na spoštovanju obvez, ki so utemeljene tudi na podlagi mednarodnih pogodb, drugi pa na upoštevanju sedanjega stanja in potreb na teritoriju. Pri tem je Izvršni odbor SSO ugotovil, da razlike v pogledih sicer ne predstavljajo nujno negativne točke. Slabo pa vplivajo, ko se skuša en pogled utemeljiti kot pravilen, drugi pa kot zgrešen ali nazadnjaški. Giorgio Banchig, pokrajinski predsednik SSO za Videmsko, je poročal o večnamenskem slovenskem centru v Špetru. Objekt naj bi bil dograjen do konca junija 2011 in že so stekli pogovori glede vsebin, ki jih bodo razvijali v tej strukturi. Izvršni odbor SSO se je glede tega izrekel zelo pozitivno, v prepričanju da bo to pomenilo novo pomembno pridobitev za utemeljitev slovenske zavesti v beneških dolinah. Izvršno odbor SSO je vzel na znanje tudi dejstvo, da ima odbor staršev dvojezične šole v Špetru novega predsednika oz. predsednico, t.j. odv. Domenisovo. Pri tem je SSO izrekel vse priznanje Mihi Korenu, dosedanjemu predsedniku odbora staršev, ki je svojo vlogo opravljal zelo učinkovito, požrtvovalno in vestno. Banchig je v zaključku svojega poročila poudaril še izredno pozit-vno dejstvo ob uvedbi digitalnega oddajanja televizijskih programov. Sedaj so končno slovenski televizijski programi dostopni vsem, tako preko programov deželne ustanove RAI kot tudi preko slovenskih televizijskih hiš. Prav gotovo predstavlja to zgodovinski trenutek za slovensko narodno skupnost v videmski pokrajini. Walter Bandelj, pokrajinski predsednik za Goriško, je poročal o novem projektu izdajanja pokrajinskega mesečnega glasila »Posoška kronika«, kjer sodelujejo SSO, SKGZ in društvo Filologica friulana. Pokrajina Gorica je nosilec projekta. Mesečnik je zaživel v digitalni obliki na medmrežju, v papirnati obliki pa bo začel izhajati v novem letu. Tudi ta projekt bo imel svojo težo pri ovrednotenju narodnostne in jezikovne raznolikosti goriškega teritorija. Poleg tega je bilo v uredniški odbor vključenih lepo število mladih, za katere bo to pomembna izkušnja za publicistično delo. Pri tem je treba tudi pohvaliti pokrajinsko okence za jezikovne skupnosti, ki je opravilo pomembno delo pri zamisli in izoblikovanju projekta. Govor je bil tudi o odnosu do skupnih članic. Porok za to sta obnova upravnih odborov pri SSG in NŠK Pri tem se SSO zaveda, da so skupne članice temeljne za našo organizirano skupnost in zato opravljajo res pomembno vlogo. Tudi zaradi tega je SSO, skupaj s SKGZ, vedno njihov glavni sogovornik, ko gre za posredovanje in reševanje različnih, predvsem upravnih vprašanj, ki se sproti pojavljajo. V tem smislu je pomembno, da se to ohranja tudi pri oblikovanju vodstvenih organov. Ob zaključku zasedanja je predsednik Štoka izrekel vsem članom odbora ter prisotnim nadzornikom iskrena božična ter novoletna voščila, v prepričanju, da bo tudi v prihodnjem letu sodelovanje in vzajemno zaupanje pripomoglo k uveljavljanju poslanstva Sveta slovenskih organizacij. Agraria Agrososic IMMOBILIARI Mira Bole cS rccab na öüiovi&ki cesti št. 2■ OPCINE T« I ./fax 040,213760 PREHRAMBENI DISKONT MIMA CeHf&íhtet Ji. Igo Grudan, 43 Banvtca MS) Tel. +39 040 322Í3Í4 lnfoÙcenterhcnel.lt - www.cefiJarhotel.rl VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE! FERNETIČI £4 REPENTAROR TEL. OaO.2176832 pizzeria - bar - gostilna »VETO» DEBENJAK NADA sne TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA peč na drva OPCINE Proseška ulica 35 Tel. 040.211629 ob torkih zaprto ZGONIK 3/A Tel. 040.229123 domača kuhinja - pizza iz krušne peči mi GOSTILNA GÜSTIN U ë VITAL Servisi za podjetja in privatnike | za tržaško in goriško pokrajino PESEK 42, 34012 Občina Dolina Tel. 040 226868 - Fax 040 226791 e-mail: vitalcoop@tin.it - www.vitaicoop.net Bar Kanarin na Gpčinah Voščimo vsem vesel Božič! Vesele hozicne tn novoletne praznike! Puuria -pfoiricu "ffaFČi" Pizzc ù. HcruiiF psH Komata iV':jni jra/ftuJjriiii hï (Hvc^iru zunanja ptiJtriia ivram 4ib ti-po urejenem 7ftcjn:nt parku Fesft, fw - 7h:J.: <>40/220434 - o^a/s^tHS^ Hotel in resta vracija ^/iH f' ■ tlot ft s n™r itiivir/ivslmi ju v mtavriitiji ivfiki ((varani za iwkcrvnlne priio±noifi Fktrf - ft*A w* Tet. (HO 2262V4 Rgdmtgt - Pf if t ñ9 far OJOJ2ASS9 * f X p Vedno sveži sendviči, trarnezini in ... Na razpolago velika dvorana1. Vi. defflfr® Sffif S SS Jokob, trst MARKET KUKANJA VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! \ idro thermc» F 0 R N I T U R E Gorilci Radiatorji Dimniške tuljave Vodovodni sistemi Namakalni sistemi Bazeni IDROTHERMO FORNITURE d i Robert Čuk & c. S.a.S. Dunajska cesta, 64/A 34016 Opčine - Trst tel/fax +39040213850 mail: itforniture@gmail.com cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodaja TRST Ul. Cicerone 8, Tel. 040 662111 Fax. 040 634301 www.immobiliarepuntocasa.it TI • ZELEZNINA • BARVE • GOSPODINJSKE POTREBŠČINE • ORODJE SAFER Sardo Stefano PROSEK195 Tel. in faks 040 225396 jflfex Cvetličarna êWÂ-- ~~ NABREZINA 106/B • Tel. 040.200172 Nadja Prosek 131 - Tel. 040 225450 ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ! AVTOPRALNICA BAR-BIFE GORIVO Adrici(i[ñ)(^ír<|jyj ADRIAENERGY - OMV - ZRAVEN OBRTNE CONE "ZGONIK" - 040-225007 4 Petek, 24. decembra 2010 MNENJA, RUBRIKE / f ŽARIŠČE Vrednote naj bodo naš temelj Drago Štoka Narod, država, manjša ali večja skupnost, tudi naša narodna manjšinska skupnost, ne more živeti, uspevati, rasti, če nima v sebi globoko zasidranih nekaterih določenih vrednot, ki so ji v vsakodnevno oporo. Vera v jutrišnji dan predvsem, prepričanje, da nam ne bo jutri slabše, kot nam je bilo včeraj, pred leti, pred desetletji. Če pomislim samo na dejstvo, da smo pri nas že celih 65 let brez vojne, me obide tak občutek hvaležnosti, da je to zelo težko povedati drugim, posebej mlajšim rodovom, ki jim je bila zla usoda vojne priza-nesena. Moja generacija ima pred očmi vse grozote, ki jih prinaša vojna, od bombardiranja tržaškega zaliva in kraškega področja, do streljanja in obešanja talcev. Vse to je povojnim generacijam bilo - hvala Bogu - prizaneseno. Tudi ideološke prisile so mimo. V tem mi je (nam je) gotovo za zgled danes svetovno znani Boris Pahor, ki ga ni zlomil fašizem, ki mu je kot otroku hotel vzeti jezik in narod, niti kmalu zatem nacizem s svojimi taborišči trpljenja in smrti, pa tudi ne po vojni komunizem, ki mu je hotel vzeti svobodo razmišljanja in govorjenja. Pa pojdimo naprej: ni mi jasno, zakaj se zadnje čase med nami tako zelo razširja neka huda, nerazumljiva črnogledost. »Med nami ni organiziranosti, je preveč vrtičkov okrog nas, na znamo gledati konkretno na razvoj naših ustanov, društev, organizacij. Smo - skratka - slepi in topi.« Če izvzamemo asimilacijo, ki je gotovo največji nasprotnik našega življenja in razvoja, ne vidim drugih sil, ki bi nas hotele uničevati. Zakaj iščemo torej sovražnika tudi tam, kjer tega ni, npr. v naši organiziranosti? Poglejmo nekaj svetlih trenutkov, ki so nam zadnje čase dali kar nekaj vedrosti, tudi po zaslugi pozitivnega sodelovanja med obema krovnima organizacijama. Država nam ni krčila prispevkov za našo organiziranost, ustanovili smo Gospodarski forum, postavili temelje za nov večnamenski kulturni center v Špetru v Benečiji, pomladili članstvo in odbornike v NŠK in Kmečki zvezi, pa tudi v drugih skupnih organizacijah je nivo dober in odborništva pomlajena. Na nove temelje smo postavili dejavnost SSG. Začeli smo s triletnim evro-projektom Jezik. Na študijskih dneh Drage je vedno več mladih obrazov, na koncertih (kot je bil 23. decembra letos v Kulturnem centru Lojze Bratuž) izjemno lepo število mladih izvajalcev. Nekateri trdijo, da če se ne združimo, bomo izginili. Združitev za vsako ceno ni rešilna bilka za našo organiziranost, naša bodočnost je v delu, iznajdljivosti in vztrajnosti. To velja še toliko bolj zdaj, ko smo v primežu globoke gospodarske krize, ki bo pa prej ali slej minila. Potem bo do združitve, tam kjer si bodo to želeli, prišlo samo od sebe. Mnogo se govori tudi o nujnosti »odprave dvojnikov«. Katerih? Koliko je teh? Pri tej eventualni operaciji pazimo samo, da se sami ne opečemo in zadušimo še to, kar je pri nas na terenu zares aktivnega. Smo še vedno ena najbolj ustvarjalnih narodnih skupnosti med vsemi manjšinami v Evropi. Le črnogledost dajmo stran. Ta nikakor ne more biti nekaj dobrega za naš boljši jutrišnji dan! Pa nekaj več dajmo na svoje temeljne vrednote, vsaj na tisto, ki ji pravimo narodnost, to je slovenstvo ali pa narodna zavest. Smo na pragu proslavljanja dvajsetletnice samostojne slovenske države. Ozrimo se pri tem dejstvu ne samo v svojo preteklost, ampak tudi na tiste vrednote, brez katerih noben narod ne more živeti in preživeti, tudi mi Slovenci ne! In, seveda, srečen božič vsem! ZBOROVSKO PETJE - V nedeljo v Topolovem Predstavitev nove zgoščenke mešanega pevskega zbora Rečan Arhivski posnetek MePZ Rečan med nastopom na Dnevu emigranta v Čedadu januarja 2006 Zbor Rečan bo v nedeljo ob 15.30 v cerkvi na Topolovem predstavil zgoščenko (CD) Zarnje Duha. Ob tej priložnosti bodo pevci in pevke poslušalce razveselili tudi s priložnostnim koncertom, na katerem bodo peli cerkvene in boži- čne pesmi. Predstavitev CD-eja bo tudi priložnost za ogled fotografij, ki so se nabrale od leta 1969 do danes. Zanimivo bo videti, kdo je pel takrat, kdo poje danes, kakšni so bili pevke in pevci v teh štirih desetletjih. Marsikoga ni več, otro- ci so zrasli, za koga pa bo morda problem, da se spozna na 40 let stari fotografiji. Vsem prisotnim bodo podarili tudi novi CD, če bo snežilo pa bo prireditev v cerkvi v Kozici. PISMA UREDNIŠTVU SSG vsemanjšinsko ali lokalno gledališče? Žal se ne morem pridružiti zahvali in pohvali vodstvu SSG za bogat in vsestransko lep program, kot so nekatere tržaške obiskovalke poudarile pred dnevi. Čisto nasprotno menim, da je izventržaška ponudba SSG letos sploh dosegla najnižji nivo iz razno-raznih vidikov. Naj vnaprej nepolemi-čno, pa vendar jasno, zastavim bodočemu upravnemu odboru vprašanje, ali SSG namerava delovati globalno vse-manjšinsko ali izključno lokalno. V času, ko tudi slovenska televizija RAI pokriva celoten slovenski manjšinski prostor, kot po običajnem geslu ob Milj do Trbiža, menim, da bi bilo tudi za največjo kulturno ustanovo primerno delovati v korist vseh, nenazadnje za tisti najbolj izpostavljeni del, ki ga še vedno predstavljajo Slovenci iz videmske pokrajine. Če pa želi SSG ostati le tržaško stalno gledališče, dajmo to javno in uradno izpostaviti, da ne bi prišlo do nepotrebnih sprenevedanj in še posebno neuresničenih pričakovanj. Seveda si z vsem srcem želim, da bo prevladala prva opcija in da bomo MU znali s tvornim in odgovornim sodelovanjem dejansko uresničiti prepo-trebno vsemanjšinsko vlogo NAŠEGA gledališča. Vsem želim najlepše praznike, bodočemu odboru SSG pa veliko uspeha! Livio Semolič manjšine - Po pisanju dnevnika Dolomiten gledališče - Nova evropska teatrska akcija Na Južnem Tirolskem še dodatni pogoji za Festival in skupščina Neta • W« • I • II ••• II III« I I I II • znanje nemščine pri zaposlovanju v policiji prihodnje leto v Ljubljani SM - A . ia » \Y * LA V okviru lanskega festivala Neta smo si v Trstu lahko ogledali predstavo Rdeče Konec prejšnjega tedna se je v Rimu mudila kar številčna delegacija dežele Južne Tirolske s predsednikom Durn-walderjem na čelu. Upravitelji bocenske pokrajine so poskrbeli za postavitev božičnega drevesa na trgu pred baziliko sv. Petra. Dogodek so seveda pospremili tako kot je treba, z godbo, sprevodom narodnih noš in prikazom prazničnih običajev, zaključili pa s sprejemom pri papežu. Prejšnji teden pa je bil pomemben tudi na politično-upravnem področju, seveda z vidika nemške manjšine, ki je uspela, kakor poroča dnevnik Dolomiten 18. in 19. decembra, tik pred koncem leta, iztržiti nekaj zelo pomembnih rezultatov. Ministrski svet je namreč, potem ko so za- devo že obravnavali in odobrili v pristojnih komisijah, odobril nova določila o izvajanju dvojezičnosti v pokrajini Bocen, posebej kar zadeva pogoje za zaposlovanje pri policiji, kjer so bili dosedanji predpisi (glede znanja in obvladovanja nemščine) precej nedorečeni. Po novem so jih zaostrili. Dežela bo tudi postopoma, pa vendarle, vnovčila 750 milijonov evrov državnih prispevkov za obdobje 20002005. Denar bo država nakazala v letnih obrokih po 150 milijonov evrov. Tretje vprašanje, to je ureditev zadev v zvezi z narodnim parkom Stel-vio/Stilfser, ki se razteza na območju dveh dežel, oziroma treh pokrajin, pa je povzročilo precej polemik - tako smo lahko včeraj prebrali v italijanskih časopisih - saj naj bi vlada kar na vsem lepem ugodila predlogom, ki jih je zlasti glede upravljanja postavila deželna vlada v Bocnu. V vrstah Demokratske stranke so tako pobudo ostro kritizirali in označili za neke vrste protiuslugo. Berlusconi naj bi namreč to še pred glasovanjem obljubil predstavnikom nemške manjšine v zameno za zaupnico, čeprav se je že kakšen teden pred glasovanjem v parlamentu govorilo, da se bodo predstavniki nemške manjšine vzdržali. Kritični do take odločitve so tudi predstavniki okoljevarstve-nih ustanov. Predsednik bocenske pokrajine, oziroma deželne vlade pa je v Rimu podpisal tudi dogovor o začetku postopka gradnje novega zapora v Bocnu. Poslopje naj bi začeli graditi že konec prihodnjega leta . Z manjšinskega zornega kota je vsekakor pomembna odločitev, ki se nanaša na pogoje znanja jezikov za zaposlovanje pri policiji. Tudi za pripadnike varnostnih sil bodo odslej veljala ostrejša pravila. Z ozirom na stopnjo razpisanega prostega mesta bodo morali predložiti izka-zilo o znanju nemščine (dokazilo A , oziroma B). Za zaposlovanje pripadnikov nemške narodnosti pa bodo veljale precejšnje olajšave. V sicer dokaj obsežnem poročilu, ki ga objavlja Dolomiten ni zaslediti informacije, če nova pravila veljajo tudi v zvezi z znanjem ladinščine. Počakati bo treba na podrobnejša navodila. (V.K.) Festival Nove evropske teatrske akcije (NETA) in generalna skupščina članov mreže bosta leta 2011 potekala v Ljubljani, so med drugim sklenili na nedavni generalni skupščini mreže NETA v Podgorici. Dogodka bosta potekala skladno s terminom 18. mednarodnega festivala uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto, so sporočili s kulturnega društva B-51. Skupščino je vodil generalni sekretar NETA Damir Domitrovic Kos iz festivala Ex Ponto, iz Slovenije pa sta se je udeležila še Jožko Čuk iz SNG Nova Gorica in Primož Bebler, ki je zastopal koprski Primorski po- letni festival in Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Skupščino je zaokrožila premiera predstave Črnogorskega narodnega gledališča iz Podgorice Gorski venec, nastale po pesnitvi Petra II. Petrovica Njegoša, v režiji Diega de Bree. V mrežo gledališč in festivalov NETA je vključenih 30 festivalov in gledališč iz 13 držav z območji Vzhodne Evrope, Turčije in Rusije. V letu 2011 bo dejavnost mreže usmerjena k izvedbi 5. mednarodnega festivala NETA v Ljubljani, prvega Festivala komornega teatra NETA v bolgarski Vraci ter k izdaji novega kulturnega magazina NETA. (STA) / KULTURA Petek, 24. decembra 2010 5 LITERATURA - Protivojna himna francoskega ustvarjalca in besede našega borca za svobodo Boris Pahor in Boris Vian v isti knjigi Univerza v Padovi medtem izdala Pahorjevo diplomsko nalogo o Kocbeku Nisem na svetu, da bi ubijal uboge reve ...če je že potrebna kri, pojdite in dajte svojo, gospod predsednik. Nekako tako je zapisal francoski pesnik Boris Vian (1920-1953) v svoji pesmi Dezerter. Prevedena je že bila v desetine jezikov in celo uglasbena, Vianovi verzi pa so sedaj dostopni tudi slovenskim bralcem, saj jih je iz francoščine prevedel tržaški pisatelj Boris Pahor. Tadeja Zupan Arsov, urednica založbe Ph RED, je v knjižici združila protivojno himno vsestranskega francoskega ustvarjalca in besede neutrudnega slovenskega borca za svobodo. »Dva meseca me je prosila, naj prevedem njegovo pesem Dezerter in ji pripišem krajši tekst,« priznava Boris Pahor. Zaradi številnih obveznosti, predstavitev, potovanj je z opravilom odlašal. »Vian je zanimiv avtor, bil je kritičen in duhovit. Po tolikem vztrajanju sem se nekega dne končno spustil v svoj bunker in napisal dve strani in pol. Na svoj pisalni stroj sem tipkal skoraj stoje. Besedilo sem poslal urednici: če hočete, uporabite to mojo laično moralko o svobodi in proti globalizaciji, ki nas hoče uničiti ... « In res je v zbirki Svoboda založbe Ph RED pred nekaj tedni izšla okusno oblikovana knjižica, kot jo je ocenil Pahor, ki jo krasijo ilustracije Samire Kentric. Ob izvirniku in prevodu je tu še Pahorjev esej z naslovom Pot ponosa. Za novo publikacijo so medtem poskrbeli v Pa- GORICA - Množičen nastop dovi, v mestu, kjer je Boris Pahor obiskoval leposlovno fakulteto. Ravno tamkajšnja univerza je v teh dneh izdala njegovo diplomsko nalogo La lirica di Edvard Kocbek (založba Padova University Press). Uvodno misel je napisal rektor Giuseppe Zaccaria, spremno besedilo novinar Paolo Rumiz, publikacijo pa krasijo tudi ilustracije tržaškega slikarja Lojzeta Spacala. »Tezo sem napisal ob povratku iz taborišča, leta 1946. Pisal sem jo na hitro, spomin mi je zaradi tolikega pomanjkanja pešal: saj ni kdo ve kaj, v njej nekaj povem o Kocbeku, priložil pa sem tudi okrog trideset njegovih pesmi. Napisal sem jo predvsem zato, da bi razveselil svojega očeta, ki sije močno želel, da bi postal "dot-tore". No, to se je leta 1947 tudi zgodilo.« Po triinšestdesetih letih je diplomska naloga izšla tudi v knjižni obliki. Pahor priznava, da ni mislil, da bo dočakal objavo svoje »teze«, še manj pa konec leta 2010. In kaj pričakuje od novega leta? »Malo miru, da me pustijo končno nekaj časa doma. Tudi z ženo sva bila najraje doma. Francozi so me prosili, naj nekaj napišem o taborišču. Rad bi jim ustregel. A me že vabijo spet v Ljubljano in tudi v Nemčijo. Pravijo, da bi bilo zelo koristno, če bi prišel in promoviral nemške prevode svojih knjig. Radi bi, da bi imel pet srečanj v dveh dneh. Dajte mi dvajset let manj, pa pridem!« Poljanka Dolhar Božični koncert KC Bratuž Ljubiteljska kultura, ki prerašča meje ljubiteljstva - Prireditev nastala v sodelovanju med centrom in ZCPZ iz Gorice Na odru je nastopilo 150 interpretov f. bumbaca Goriški glasbeni božič kot so ga letos zasnovali v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica je samo še en primer združevanja kreativnih moči prostora, v katerem kvaliteta ljubiteljske kulture že močno prerašča meje samega ljubiteljstva. Sto petdeset članska glasbena družina je na velikem odru dvorane zapela in zaigrala pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča in nam s svojim zavzetim muziciranjem odstirala tudi nove zvočne preobleke znanih in priljubljenih božičnih pesmi. Režiserju (ali režiserjem) tokratnega božičnega koncerta so uspele sončne sanje. Toliko radostnih občutij povezovanja raznovrstnih glasbenih udov in prepleta klasičnega in sodobnega, toliko pisanih otroških energij, toliko pozitivnih in kreativnih impulzov in toliko svežih orkestracij je številnemu občinstvu ponudil koncert, da je bilo vzdušje že med izvedbami polno čustvenega naboja in marsikomu je prekipevalo srce. Skrivnostna lepota in mamljivost glasbe kot univerzalnega jezika je namreč tu doživela svojo najbolj čisto in primarno obliko, tudi zato, ker so za prav poseben, nebeški in angelski »dodatek« poskrbeli še otroški glasovi. Začelo se je svečano in znano, s siglo EBU, in se nadaljevalo z mnogo manj popularnimi dueti in terceti iz Te Deuma francoskega baročnega mojstra Marca An-toina Charpentiera. Skladba zahteva od pevcev izjemne glasovne razpone in konstantno čvrsto prepletanje zbora, orkestra in continua. Klena, doživeta in dovolj intenzivna je bila pripoved združenih glasbenikov na goriškem odru, in v podobnem poustvarjalnem kredu se je večer tudi nadaljeval. Zasedba baročnega orkestra, ki jo zahteva Te Deum, se je v izvedbah na novo orke-striranih priljubljenih božičnih pesmi le nekoliko spremenila, in kljub bojazni, da bi morebiti zaradi tega skladbe izgubile sodobnejši zven, je Patricku Quag-giatu (Tam stoji pa hlevček, Počivaj, milo detece), Igorju Zobinu (Zbudi se, Jeruzalem, Rajske strune), Aljoši Tavčarju (Kje bili ste, angelci, Božična noč, Hitite, kristjani) in Hilariju Lavrenčiču (Sveta noč, Že počiva vsa narava) uspelo v orkestracije vnesti vedno drugačne barve in prav vsaki (že neštetokrat slišani) pesmici doda- ti novo zvočno podobo. Skrajno nemogoče in tudi nekorektno bi bilo v tej občudujoči goriški božični glasbeni družini izpostaviti posameznike, saj so prav vsi prispevali svoj biserček celostni podobi: sopranistki Alessandra Schettino in Mojca Milič, altistka Elena Bosca-rol, tenorist Dax Velenich, basist Alessandro Svab, OPZ Veseljaki (zborovodja Lucija Lavrenčič Terpin), OPZ Emil Komel (zborovodja Damjana Čevdek Jug), MePZ Hrast (zborovodja Hilarij Lavrenčič), MePZ Lojze Bratuž (zborovodja Bogdan Kralj), Orkester Ar-satelje in seveda dirigent Hilarija Lavrenčič so namreč ustvarili in poustvarili še ne fenomen goriški glasbeni kulturi, ki bi ga morali predstaviti tudi v drugačnem okolju, tistem, kjer ni tako zelo logično, da otroci, starši in zgolj ljubitelji glasbe večerne urice preživljajo skupaj z nekaterimi profesionalnimi glasbeniki, z njimi intenzivno vadijo, in se ne sprašujejo o zaslužku, ker je preprosto izkušnja sama tako zelo bogata, razkošna in duhovno močna (in enkratna). Tatjana Gregorič GORICA Goriška Mohorjeva prvič na Dunaju Goriška Mohorjeva družba se je prvič predstavila na Dunaju. Njeno obširno predstavitev je v torek priredil Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju - Slowenisches Wissenschaftsinstitut in Wien na svojem sedežu v prvem mestnem okraju, le lučaj od Štefanove katedrale. V goriški delegaciji so bili predsednik Goriške Mohorjeve družbe (GMD) Oskar Simčič, Marija Češčut, ena izmed stebrov založniške hiše, in zgodovinar Branko Ma-rušič, ki je sodelavec »Mohorjanov«, obenem pa tudi najboljši poznavalec goriške preteklosti in še zlasti tukajšnje kulturne zgodovine. V dvorani jih je pričakalo kakih petdeset dunajskih Slovencev, ki so bili pozorna publika. Vodstvo inštituta sta na srečanju zastopala njegov direktor Vincenc Rajšp in Feliks J. Bister, zgodovinar, sicer koroški Slovenec, ki se je priselil na Dunaj. O nastanku Goriške Mohorjeve družbe, o njenem delovanju in neprecenljivem prispevku k slovenski kulturi je poglobljeno govoril Branko Marušič. Vlogo goriške založniške hiše je nato izpostavil tudi msgr. Sim-čič. Goričani so na Dunaju predstavili letošnjo knjižno bero, s posebnim poudarkom na najnovejših »mohor-jevkah«, ki so pred kratkim izšle skupaj z vsakoletnim Koledarjem. Ker je dunajska predstavitev Goriške Mohorjeve družbe potekala ob deseti obletnici tamkajšnjega Slovenskega znanstvenega inštituta, sta msgr. Sim-čič in Ivan Tomažič darovala mašo v nadškofovi kapeli Štefanove katedrale. LJUBLJANA - V Cankarjevem domu Najboljše reportažne fotografije preteklega leta V preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani so pred dnevi odprli razstavo najboljših reportažnih fotografij preteklega leta, ki bodo na ogled do 2. januarja 2011. V potujoči razstavi, ki si jo vsako leto ogleda prek dva milijona ljudi v 40 državah, so zbrane vse nagrajene fotografije svetovnega natečaja. V desetih različnih kategorijah si lahko ogledamo 162 nagrajenih fotografij, med njimi pa je tudi zmagovalni posnetek. Letos je to prestižno nagrado prejel samostojni italijanski fotograf Pietro Masturzo - njegova fotografija prikazuje žensko, ki v znak protesta po Iranskih predsedniških volitvah 24. junija, kriči s strehe ene od teheranskih hiš. Letos se je prijavilo 5847 fotografov in fotore-porterjev (med njimi je bilo 15 slovenskih) iz 128 držav; skupno je tekmovalo 101.960 fotografij. Konflikti, nasilja, kri, lakota, kriminal, hudodelstva in v vojni razmesarjeni ljudje so nasploh podobe, pred katerimi se težko dlje zaustavimo in tudi razstavljene fotografije seveda gledalca ne morejo pustiti ravnodušnega. Ena izmed takih je posnetek matere, ki v bolnišnici za veterane v Massachusettsu pomaga sinu s postelje; vojak je med eksplozijo bombe v Iraku izgubil 40 odstotkov svojih možganov. Med srhljive fotografije sodi tudi serija posnetkov, na katerih sestradani vaščani v narodnem parku Gonarezhou v Zimbabveju v pičlih dveh urah oglodajo do kosti ubitega slona - naslednjega dne pa izginejo tudi slednje. Vloga reporterske fotografije ostaja še v domeni osveščanja, izobraževanja in poročanja o različnih socialnih, gospodarskih, političnih in tudi naravovarstvenih situacijah sveta. World Press Photo je neodvisna in ne-profitna organizacija, ki so jo ustanovili na Nizozemskem leta 1955. Njen osnovni namen je mednarodna podpora in promocija del profesionalnih fotografov na področju medijev. World Press Photo vseskozi zagovarja neodvisno foto-novinarstvo in brezplačen pretok informacij in ravno v ta namen vsako leto prireja največji in najbolj prestižen svetovni fotografski natečaj na področju medijev. (beto) 1 6 Petek, 24. decembra 2010 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu slovensko stalno gledališče - Pomembna odločitev na včerajšnjem zasedanju skupščine Novi statut SSG sprejet Novo vodstvo morda januarja Enakovredna zastopanost krajevnih uprav in slovenskih organizacij - Umetniški in tehnično-administrativni koordinator Skupščina Slovenskega stalnega gledališča, ki je včeraj dopoldne zasedala v tržaškem Kulturnem domu, je sprejela novi statut gledališča, na podlagi katerega bo osrednja gledališka ustanova Slovencev v Italiji končno dobila novo vodstvo oz. nov upravni svet. Slednji bo imel šest članov, predsednika in dva člana bodo imenovali Društvo Slovensko gledališče, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, ostale tri pa krajevne uprave, se pravi Dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst in Občina Trst. Vse omenjene uprave oz. organizacije so tudi članice novega združenja SSG in bodo krile stroške za njegovo redno delovanje ter stroške za dvorano: najvišji delež (75 odstotkov) bi morala kriti Dežela, ostali člani pa po pet odstotkov. Gledališče naj bi vsekakor še dalje prejemalo tudi prispevke iz državnega gledališkega sklada FUS. V novem statutu tudi ni več funkcije direktorja, ampak bo upravni svet imenoval dva koordinatorja, od katerih bo eden skrbel za umetniško, drugi pa za teh-nično-administrativno plat delovanja gledališča. Do imenovanja koordinatorjev bo seveda prišlo, ko bo prišlo do oblikovanja upravnega sveta SSG. O tem se bo odločalo na naslednji skupščini, ki bi bila morala biti sklicana do konca januarja. Izredni upravitelj odvetnik Andrej Berdon, ki skupaj s komercialistom Pao-lom Marchesijem že dobro leto vodi SSG, nam včeraj po telefonu ni skrival svojega zadovoljstva, saj je po njegovem mnenju zelo pozitivno, da je prišlo do take rešitve. Pogajanja za izvolitev novega upravnega sveta, ki bi nadomestil izredna upravitelja, so namreč zastala ravno zaradi statuta, kjer so javne uprave zahtevale večjo zastopanost v upravnih organih SSG. Zdaj pa so bile težave očitno pre-mostene. Zadovoljstvo ob sprejetju novega statuta SSG je v krajšem sporočilu za javnost izrazil tudi predsednik SSO Drago Štoka, za katerega novi statut predvideva polnopravno članstvo in sodelovanje javnih uprav in celovite manjšinske stvarnosti, katere SSO je pomemben in tvorni dejavnik. Z imenovanjem novega upravnega sveta bodo tako izpolnjeni vsi pogoji, da naše gledališče polno zaživi in še utrdi svoje nezamenljivo poslanstvo kulturnega glasnika Slovencev v Italiji, je prepričan Štoka. pokrajina trst - občina dolina - Včeraj podpis protokola o soglasju Dogovor za cesto skozi Ricmanje Pokrajina bo posredovala Občini skoraj milijon 300 tisoč evrov za prepotrebno ureditev ceste Priprava je bila dolga, razvozlavanje birokratskih vozlov zamudno in včasih tudi mučno, cilj pa je bil naposled dosežen: predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in dolinska županja Fulvia Premolin sta včeraj podpisali protokol o soglasju, ki bo omogočil prenos skoraj milijona 300 tisoč evrov dolinski občini za prepotrebno ureditev ceste skozi Ricma-nje in še za nekatere druge posege na tistem območju. Dolinska občina bo -po zagotovilih pokrajinskega odbornika za ozemlje Vittoria Zollie - prejela sredstva v prvi polovici januarja, potem bo stekla priprava načrtov. Če ne bo nepredvidenih zapletov, se bodo dela začela ali konec prihodnjega leta ali v začetku leta 2012, po oceni pokrajinskih in občinskih tehnikov naj bi trajala kakih osem mesecev. Cesta skozi Ricmanje je postala zadnja leta za domačine prava šiba božja. Številni avtomobilisti so jo začeli izkoriščati kot bližnjico, podobno tudi šoferji tovornjakov. Mnogokrat so ostala velika transportna vozila zagozdena v ozki strmi cesti, da so morali poseči gasilci. Nerganje vaščanov nad vse bolj nevarno cesto je naraščalo, avtobusne povezave so pridale svoje. Tako ni občini in pokrajini (cesta je pokrajinska) preostalo drugega, kot ugriz v to grenko prometno jabolko. Na srečanju z vaščani pred meseci v Babni hiši so pokrajinski in občinski upravitelji slišali za (mnogokrat zelo deljena) mnenja krajanov; županja in predsednica pokrajine sta se obvezali, da bosta zadevo s skupnimi močmi uredili. Tako je tudi bilo. Ključno je bilo vprašanje pridobitve potrebnih sredstev. Pokrajina jih je iztaknila v tako imenovanem načr- tu za razvoj goratih območij. Te prispevke deli dežela, zato je bilo treba poiskati način za formalno neoporečen prenos sredstev s pokrajine na občino. Tehnični uradi obeh krajevnih uprav so to storili in odprli vrata včeraj podpisanemu protokolu o soglasju. Ta predvideva sledeče. 320 tisoč evrov bo namenjenih ureditvi cestišča v Ricmanjih in sanaciji podpornega zidu in ureditvi pločnika v Logu. 864.725 evrov pa bo stala popolna prenova podcestne infrastrukture (vodovodnega omrežja, podzemske električne napeljave, odtočnih kanalov). Tržaška pokrajina bo nadalje predala občini tovornjak za čiščenje zelenja in plug ter razpršilec soli za do- bo petih let (za ceno 3 tisoč evrov letno). Pokrajina ju ni uporabljala zaradi pomanjkanja osebja, dolinski občini bosta še kako koristna za čiščenje cest poleti in pozimi. Obenem bo pokrajina predala občini odseka pokrajinskih cest v središču Domja in Krmenke ter ceste v središču Lakotišča, medtem ko bo prevzela odsek ceste na začetku Ceste za Glinščico. S protokolom je Dolina prejela letošnje božično darilo, je podpis ocenila predsednica pokrajine Bassa Po-ropat. Županja Premolinova je izpostavila predvsem vprašanje prometne varnosti v Ricmanjih in napovedala, da bodo dela potekala »v soglasju s po- trebami krajanov«, čeprav so tehniki že opozorili, da bo gradbišče za časa del povzročilo domačinom neizogibne nevšečnosti in težave. Pokrajinski odborniki Zollia, Mauro Tommasini (javna dela) in Walter Godina (gospodarski razvoj in Kras) so izpostavili velike pozitivne aspekte doseženega dogovora, pokrajinski (in nekdanji dolinski občinski) svetnik Emil Coretti - vezni člen in stimulator celotne zadeve, kot ga je predstavila predsednica Bassa Poropat - pa je spomnil, da je bila cesta skozi Ri-cmanje nazadnje urejena daljnega leta 1956. Zato je dogovor o njeni ureditvi res ... zgodovinsko dejanje. M.K. pokrajina - Odkrili so ga včeraj v uradu za ekspedit Pismo z belim prahom na Pokrajini Tehniki zdravstvenega podjetja so pošiljko prevzeli - Laboratorij v Pordenonu bo opravil analizo belega prahu Tehniki zdravstvenega podjetja v belih kombinezonih zapuščajo pokrajinsko poslopje po opravljenem posegu kroma Preplah na sedežu tržaške pokrajine na Trgu Vittorio Veneto. Neznanec je poslal na pokrajino pismo z belim prahom. Včeraj dopoldne ga je odkrila uslužbenka urada za ekspedicijo: ko je odprla eno od številnih včeraj prispelih pošiljk, je v pismu našla bel prah. Takoj je opozorila vodstvo pokrajine in obvestila karabinjerje. Po nekaj minutah so na kraj prispeli tržaški gasilci in osebje službe krajevnega zdravstvenega podjetja. Oblečeni v bele kombinezone so vstopili v urad, ki so ga medtem karabinjerji zasegli, ter prevzeli pisemsko pošiljko s prahom. Čeprav so v preteklih letih na pokrajini že odkrili podobno pismo in se je takrat izkazalo, da je šlo za neslano šalo, so bili tehniki pri svojem opravilu zelo previdni. Zapečatili so ga in ga odnesli v katinarsko bolnišnico, kjer ga bodo sterilizirali, potem pa ga poslali v pordenonski laboratorij, kjer bo analiza pokazala, kaj je pismo v resnici vsebovalo. Karabinjerji so vsekakor uvedli preiskavo, da bi odkrili storilca, ali storilce. V prometni nesreči v Furlaniji umrl Tržačan V prometni nesreči v bližini Cam-poformida v Furlaniji je včeraj umrl 56-letni Tržačan Maurizio Riva, ki je vozil svoj avtomobil po pokrajinski cesti št. 99, kjer je na nekem ovinku čelno trčil v tovornjak. Na prizorišče so prihiteli agenti prometne policije in reševalci službe 118, za nesrečnega Ri-vo pa je bilo prepozno, saj so lahko le nemočno ugotovili njegovo smrt. V nesreči sta bila ranjena tudi voznik tovornjaka in ženska, ki se je peljala v Rivovem avtu. Srbi praznujejo god sv. Spiridona Tržaška srbsko-pravoslavna skupnost praznuje jutri god svojega zavetnika sv. Spiridona. Že danes popoldne bodo v cerkvi, ki je posvečena temu svetniku, slovesne večerni-ce, pri katerih bo pel domači zbor, ob koncu pa bodo delili blagoslovljen kruh. Jutri pa bo ob 10. uri slovesna liturgija, pri kateri bo sodeloval mladinski zbor iz Moravic na Hrvaškem. / PRAZNIČNE TEME Petek, 24. decembra 2010 7 INTERVJU - Tržaški kvestor Giuseppe Padulano Brez čezmejnega sodelovanja bi bil boj proti kriminalu nemogoč » »Demonstracije so sestavni del demokracije, pobudniki pa ne smejo dopustiti, da jih kdo manipulira« Giuseppe Padulano je pred štirimi meseci prevzel vodstvo tržaške kvestu-re, naše mesto pa pozna zelo dobro, tu si je med drugim ustvaril družino. Neapeljčan je v 70. letih v Trstu začel svojo pot v vrstah policije, leta 1985 je prevzel vodstvo mobilnega oddelka, v 90. letih pa je kot izvedenec za boj proti trgovini z mamili štiri leta delal na italijanskem veleposlaništvu v kolumbijski Bogoti. Sledile so izkušnje v In-terpolu in mejni policiji, ko je navezal stike s slovensko policijo, leta 2004pa so ga imenovali za videmskega kvestorja. Pred slabimi dvajsetimi leti ste bili v Trstu šef kriminalistov, zdaj ste kvestor. Se je mesto zelo spremenilo? Gotovo se je okolje spremenilo. Prispeli so priseljenci, ki so spremenili mestno družbeno tkivo, čeprav to ni povzročilo posebnih napetosti. Njihov vstop na tukajšnji trg dela je bil pozitiven in koristen. Seveda pa moramo biti pozorni na pojav nezakonitega priseljevanja, mejna policija je zelo aktivna in dosega dobre rezultate tudi v boju proti tihotapljenju. Skratka, naše okolje se je v teh letih spremenilo, policija pa je po mojem mnenju danes bolje pripravljena. Večji poudarek dajemo usposabljanju osebja, ki se sooča z novimi izzivi. Popolnoma so se spremenile preiskovalne tehnike, policisti pa morajo bolje razumeti občane in njihove potrebe. Ukvarjati se moramo tudi z družbeno stisko, ki ni nujno povezana s svetom kriminala. Omenili ste nezakonite priseljence. Letos se po tržaških ulicah vrstijo demonstracije, na katerih priseljenci zahtevajo pravice in ureditev Giuseppe Padulano rad nosi sinje barve svojega najljubšega nogometnega kluba - Napolija. Plakete v njegovem uradu pa dokazujejo, da bo kot kvestor ostal v dobrem spominu vodstvu in navijačem Udineseja kroma položaja, država pa jim to onemogoča. Kaj bi tem osebam povedali? Kot prvo, da je izražanje stališč in misli gotovo povsem zakonito. Če bo še naprej tako, bodo njihove zahteve sprejete. Hočem reči, da je integracijski proces ključnega pomena, pri tem pa je pomemben tudi pristop protagonistov tega procesa. Včasih pa sistem prej ovira kot spodbuja integracijo ... Sistem je lahko včasih perverzen. Stvari ureja na splošni ravni, to pa kdaj pa kdaj ni v skladu s posameznimi osebnimi primeri. Svojo vlogo odigrava tudi občutljivost sil javnega reda in kve-storja, pri čemer pa mora biti jasno, kje so meje zakonskega mehanizma. Trst je glede na podatke o kriminaliteti še vedno mirna pokrajina. Tako. Trst je ena izmed pokrajin z najboljšo kakovostjo življenja. Negativno noto predstavlja razpečevanje mamil, pojav, ki povsod v Italiji ne pozna zastojev. Na splošno pa je dejstvo, da na pokrajinski ravni dobro deluje mreža sodelovanja med institucijami, spodbudno. Tudi ta pojav lahko učinkovito obravnavamo s širjenjem kulture zakonitosti, zlasti med dijaki in mladimi nasploh. Kako je s trgovino z mamili? Je pritok stabilen ali v porastu? Na Tržaškem je nekaj povpraše- vanja, ob tem pa so se nove priložnosti odprle s svobodnim gibanjem ljudi in prevoznih sredstev. V zvezi s tem novim aspektom smo v stalnem stiku s slovensko policijo, predvsem s koprsko. Redno si izmenjujemo informacije, odnosi so odlični. V teh dneh smo začrtali niz vsakomesečnih srečanj s slovensko policijo. Pred leti ste bili vi med snovalci čezmejnega sodelovanja. Da. Prepričan sem, da je mednarodno sodelovanje temelj vsega in dejavnik, brez katerega se danes ne moreš soočati z izzivi, ki jih ponuja boj proti kriminalu. Pri nas je ta potreba toliko bolj poudarjena, saj iz središča Trsta privoziš v središče Kopra v petnajstih minutah. Sploh ne moremo govoriti o dveh različnih stvarnostih. Zato je konkretno sodelovanje v obojestransko korist. Pa še besedico o nemirih, ki so 14. decembra izbruhnili v Rimu. Ste nad socialno napetostjo, ki zaznamuje to obdobje, zaskrbljeni? Smo v posebnem trenutku, ki od nas terja veliko pozornost. Upravičeni protesti, ki jih študentje in delavci izražajo kulturno, so sestavni del demokracije. Protesti pa, ponavljam, morajo potekati resno in kulturno. Protestniki ne smejo dopustiti, da jih manipulirajo frakcije, ki s študentskimi zahtevami nimajo nič skupnega. To ne koristi nikomur. Na Tržaškem do podobnih izgredov ni nikoli prišlo, za kar gredo zasluge silam javnega reda, institucijam in zrelim organizatorjev demonstracij. Aljoša Fonda OBMEJNA POLICIJA - Božično presenečenje Bunde bodo osrečile brezdomce Novembra na Fernetičih zaplenili tovor ponarejenih oblačil - Včeraj je policijska uprava razdelila bunde tržaškim dobrodelnim organizacijam Za božično presenečenje je letos poskrbela obmejna policija, ki je včeraj dopoldne razdelila tržaškim dobrodelnim organizacijam 600 ponarejenih bund. Topla oblačila so sicer agenti zasegli 1. novembra letos na mejnem prehodu na Fernetičih. Blago je prevažal kombi z madžarsko registrsko tablico, za volanom katerega je sedel 30 letni Madžar. Policistom je namreč dejal, da je pošiljka namenjena v Firence, kjer pa blago ni pričakovala nobena prodajalna. K takojšni zaplembi bund pa je pripomogla tudi nerodnost ponarejevalcev, ki so na vsa oblačila privezali isto razpoznavno kodo. Zakon narekuje, da se mora vso ponarejeno blago takoj uničiti, vendar je vest o zaplenjenem tovoru prišla do občinske uprave. Tržaški občinski odbornik za promocijo in socialno zaščito Carlo Grilli je takoj izkoristil priložnost in s pomočjo sodne oblasti ter policije odredil, da se ponarejena oblačila razdelijo manj premožnim prebivalcem. Preden bi topla oblačila razdelili so ta morala spet skozi šivalni stroj. S pomočjo združenja »Si puo fare« iz openskega Vil-laggia del Fanciullo, ki združuje kritične primere mladostnikov, so odstranili vse razpoznavne znamke, nato so bile bunde končno nared za prijetno presenečenje ob božičnem času. Policija je tako včeraj v imenu Manuele de Giorgi uradno predala oblačila dobrodelnim organizacijam, kot so Skupnost San Martino al Campo, Caritas, Fundacija Lucchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin in organizacije »Si puo fare«, ki bodo poskrbele za porazdelitev med najbolj potrebne in revne prebivalce. Omeniti gre tudi doprinos policijske uprave, brez katere bi se lahko tovor znašel v kaki veleblagovnici ali tržnici. V imenu »prejemnikov« je pobudo pozdravil tudi don Vatta, za katerega ta dogodek predstavlja dokaz, da se lahko iz negativnih situacij odnese tudi nekaj dobrega v veselje nesrečnih ljudi. (mar) Desno zasežena oblačila, zgoraj pa posnetek z včerajšnje tiskovne konference kroma Uspeh tržaške finančne straže Tržaška finančna straža je dosegla pomemben uspeh v okviru preiskave, poimenovane »maglie larghe« (»široko pletena mreža«) in katere cilj je bil odkriti veliko mednarodno davčno goljufijo. Preiskava, ki jo je vodil tržaški oddelek davčne policije v sodelovanju s službo proti goljufijam krajevne agencije za carino, medtem ko je za koordinacijo skrbela tržaška tožilka Lucia Baldovin, je privedla do preventivnega zasega 54 trgovin, ki se nahajajo v Liguriji, Emiliji-Romagni, na Tridentinskem-Južnem Tirolskem, v Lombardiji, Piemontu in Toskani. Poleg tega so agenti zasegli tudi devet proizvodnih hal v pokrajini Mantova, tri podjetja v Lombardiji in petnajst avtomobilov. Vrednost zaseženega premoženja, v katerega je treba vključiti tudi precejšnjo količino oblek in drugih proizvodov kitajskega izvora, znaša okoli 25 milijonov evrov. Temu je treba dodati še zaplembe, ki so jih opravili v okviru preiskave finančnih stražnikov, ki se je v prejšnjih tednih dotaknila štirinajstih podjetij in kreditov davka na dodano vrednost, kar znaša drugih štirinajst milijonov evrov. V preiskavo je vpletenih petnajst oseb, od katerih so tri že aretirali, ki so po prepričanju preiskovalcev vzpostavili prefinjen sistem goljufanja: osumljenci naj bi namreč izkoriščali različna italijanska in tuja podjetja za številne lažne izvoze tekstila in oblek tako v države članice Evropske unije kot v države, ki niso članice. Vrednost teh lažnih izvozov znaša 150 milijonov evrov, poleg tega so - tudi s pomočjo slamnatih mož - poskrbeli za lažne trgovske operacije med italijanskimi podjetji, da bi se ustvarili lažni krediti davka na dodano vrednost. Ukradla sta računalnike Karabinjerji so v bližini nekdanjega mejnega prehoda pri Repentabru aretirali romunska državljana, 26-let-nega L.F. in 21-letnega B.I.. Mladeniča sta bila v avtomobilu znamke opel astra in sta bila vidno vznemirjena, zato so se agenti odločili za preiskavo: tako so v prtljažniku našli štiri prenosne računalnike, dva dlančnika ter drug elektronski in informatski material v skupni vrednosti kakih deset tisoč evrov, ki sta ga Romuna preteklega 19. decembra ukradla v nekem avtomobilskem salonu v kraju Giu-liano Terme pri Pisi oz. v dveh mehaničnih delavnicah v kraju Capan-nori pri Lucci v Toskani. Mladeniča se zdaj se nahajata v koronejskem zaporu. Bivši specialec s ponarejenim denarjem Agenti mobilnega oddelka tržaške kvesture so po daljšem iskanju aretirali 53-letnega srbskega državljana Slavoljuba Zivotiča, bivšega policijskega specialca, ki pa je očitno skočil na »drugi breg« in se med drugim posvečal plačevanju s ponarejenim denarjem. Agenti so ga namreč aretirali na podlagi obsodbe na dve leti zapora, ki je julija postala pravnomočna. Zivotič je namreč stari znanec policije, saj se je v preteklosti že »proslavil« s pretepi, povzročitvijo poškodb in posesti orožja, leta 2007 pa je v neki slovenski igralnici uporabil več ponarejenih 20-evrskih bankovcev. Prav na podlagi obvestila Policijske uprave Koper so namreč tržaški agenti opravili preiskavo v Zivotiče-vem tržaškem stanovanju in odkrili druge ponarejene bankovce. Od tod obsodba. Pijani pretepač V sredo zvečer je v nekem lokalu v Ul. Ginnastica prišlo do pretepa, ki mu je botrovala pijanost. Protagonist dogodka je bil 33-letni Neapeljčan S.R., ki se je lotil enega od uslužbencev lokala. Na prizorišče so prišli agenti letečega oddelka tržaške kvesture, ki so z moškim že imeli opravka v preteklosti in so tako pijanega Neapeljča-na ovadili na prostosti zaradi povzročitve poškodb, poleg tega pa so ga še oglobili zaradi pijanosti. 8 Petek, 24. decembra 2010 PRAZNIČNE TEME pristanišče - Predsednik Dežele FJK izrazil podporo Monassijevi Marina Monassi spet na čelu Pristaniške oblasti Tondo pisal ministru Matteoliju - Zadovoljen Paoletti, presenečen Dipiazza, zaprepadena Rosato in CGIL Ime Marine Monassi se je že dalj časa pojavljalo v trojici možnih kandidatov za predsedniško mesto tržaške Pristaniške oblasti, včeraj pa ga je predsednik Dežele FJK Renzo Tondo tudi uradno potrdil. Po zakonskih tridesetih dneh, je namreč Tondo ministru za infrastrukture Al-teru Matteoliju naslovil pismo, v katerem izraža svojo naklonjenost in podporo Mo-nassijevi, tako kot jo je bil pred časom izrazil sam minister. Še novembra je bil Tondo neodločen med njo in tržaškim županom Robertom Dipiazzo, pri čemer je vselej zagotavljal, da bo upošteval kompe-tentnost in ne politično pripadnost; sicer pa je že tedaj ocenil, da je Monassijeva najbolj primerna izbira, ker je to vlogo že opravljala. Marina Monassi je danes generalna direktorica podjetja AcegasAps in podpredsednica upravnega sveta družbe Uni-credit Corporate Banking. Prvi mandat za krmilom tržaškega pristanišča se ji je končal maja 2006, ko je deželno upravno sodišče pritrdilo Deželi FJK, ki jo je takrat vodil Riccardo Illy in ki se je pritožila proti dekretu, s katerim je takratna Berlusco-nijeva vlada imenovala Marino Monassi. Tondove podpore se je včeraj veselil Antonio Paoletti, predsednik Trgovinske zbornice, ki si je prizadevala za zmago Monassijeve (medtem ko je tržaška ob- Božična zgodba v nedeljo v Bazovici V nedeljo, 26. decembra, bo v ba-zovski cerkvi v okviru niza koncertov Nativitas na sporedu spevoigra Božična zgodba, ki so jo pripravili OPZ in MlPZ Slomšek ter MePZ Lipa. Delo je sestavila in zrežirala Zdenka Kavčič-Križmančič v sodelovanju s Tamaro Ražem-Locatelli. Poleg pevcev treh zborov sodelujejo še violinistka Vera Šturman, pianist David Lenissa ter povezovalki Lucia Ciac-Arduini in Petra Križ-mančič. Vljudno vabljeni v nedeljo ob 18. uri v Bazovico, kjer bo lahko vsakdo, v družbi pastirjev in angelov, podoži-vel Jezusovo rojstvo. Prihodnji koncerti bodo na sporedu 8. januarja v miljski stolnici (ob 20.30) in še 9. januarja v Ronkah v cerkvi sv. Lovrenca (ob 15.30). Ciklus bo sklenil koncert na Katinari v cerkvi sv. Trojice 15. januarja ob 20.30. čina predlagala župana Dipiazzo, tržaška pokrajina in miljska občina pa dosedanjega Claudia Boniciollija). »Kaže, da so bile želje gospodarskih stanov uslišane. Končno bomo lahko začeli z delom,« je ocenil. Upravičeno presenečen je bil župan Dipiazza, ki je izjavil, da je treba izbiro spoštovati, vendar pa da Monassije-va ne odraža zahtevane kriterije inova-tivnosti in razvoja pri upravljanju pristanišča; Boniciolli pa se o dogajanju včeraj raje ni izrekel. Povsem različnega mnenja je bil poslanec Demokratske stranke Ettore Rosa-to, ki je dejal, da je izbira povsem zgrešena. »Vendar še ni vse izgubljeno, saj morata izbiro potrditi odgovorni komisiji v senatu in poslanski zbornici. Do takrat pa bomo storili vse, kar je v našim močeh, da bi napako popravili.« Podobnega mnenja so tudi pri tržaškem sindikatu CGIL, saj izbira sploh ne upošteva preteklih izkušenj in težav pod njenim vodstvom. Marina Monassi kroma opčine - Božičnica na NSŠ Srečka Kosovela Prostore so še najbolj ogreli ■ m • V« »V* V I • mladi nastopajoči mzješolci Tudi letos se je zadnji dan pouka pred božičnimi prazniki na openski Nižji srednji šoli Srečka Kosovela zaključil s prisrčno božičnico. V znamenju živahne mladostne ustvarjalnosti je potekala v šolski veži, ki so jo skupaj z božičnimi simboli s svojo pestro živobarvnostjo krasile mandale open-skih učencev. Ko je bil tudi v verzih prižgan praznični plamen sveč in so s svojim petjem učenci pričarali soj zimske mesečine, so našli svojo pot skozi mladostno domišljijo božično okrašeni domovi in okolje, zvezda re-patica, snežinke in zasnežena pokrajina, snežak na božično okrašenem dvorišču, Božiček in njegove z darili naložene sani ... Vse pa je bilo tako ali drugače prežeto z občutkom potrebe vsakogar po prijateljskih vezeh s sočlovekom, po ustvarjanju ter ohranjanju miru in topline med ljudmi doma in povsod ... z istim občutkom, ki se izraža v mednarodnih razsežnostih božične pevske zakladnice, tako da je tudi ubrano in prevzemajoče petje šolskega pevskega zbora pod vodstvom prof. Edith Kocjan izzvenelo v kar štirih jezikih. Potem ko so se od tu in tam iz zbora oglasila še praznična voščila, pa so mladi šolski glasbeniki, ki so ves čas izkušeno spremljali glasove sošolcev, pripravili še presenečenje - splet najbolj znanih božičnih skladb. Božičnice so se udeležili številni starši, čeprav je bila izvedena v skromnejši obliki v šolski veži in so bili o njej obveščeni šele dan prej, saj je bila zaradi mrzlih šolskih grelcev, kot pouk sploh, tudi božičnica negotova vse do zadnjega. Končno je bilo ogrevanje le popravljeno. Še najbolj pa so šolske prostore ogreli mladi pevci, glasbeniki, likovni umetniki, recita-torji in domišljije polni mladi literarni ustvarjalci, ki so skupaj pričarali prisrčno božično vzdušje, v katerega se je z veseljem pustilo pritegniti tudi prisotno občinstvo. Znižanje mesečnega prispevka za jasli Socialna služba socialnega okraja I.1 (Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor) obvešča, da so bili dodeljeni prispevki za deželni sklad za družine, namenjen znižanju mesečnih prispevkov za otroške jasli v šolskem letu 2009/2010. Socialna služba obvešča obenem, da bo poskrbela za izplačilo prispevkov družinam s stalnim prebivališčem v zgoraj omenjenih občinah. Obrazci prošenj za dodelitev prispevka so na razpolago na sedežih socialne službe Okraja 1.1. Prosilci morajo do 1. marca 2011 vložiti prošnjo in obrazec ISEE z dohodkom nižjim od 35 tisoč evrov. Uradi so odprti s za javnost: De-vin-Nabrežina - sreda in petek od 8.30 do 10.30 (tel.040/2017386-387); Zgonik - ponedeljek od 8.30 do 10.30 (tel. 040/229101); Re-pentabor - torek od 8.30 do 10.30 (tel. 040/327122). Koncert za onkološke bolnike Na božični predvečer bodo glasbeniki konservatorija Tartini obiskali onkološke bolnike katinarske bolnišnice in poskrbeli za glasbeno poslastico. Ob 10.30 bodo nastopili v oddelku day hospital, ob II.30 pa v onkološkem oddelku. Pa še to velja opozoriti, okenca Cup glavne bolnišnice bodo danes odprta le do 13. ure (in ne do 18. ure); ravno tako bodo operaterji call centra (040/6702011) odgovarjali na telefon le do 13. ure. Božični koncert Med božične dogodke, ki jih prireja tržaška občinska uprava, se vključuje tudi nedeljski praznični popoldan v dvorani Tripcovich s koncertom komornega orkestra Camerata strumentale italiana, ob 19. uri pa se bo dogajanje pomaknilo v luteransko cerkev, kjer bo nastopila skupina Cadmos & Pleia-di s koncertom Spirit of Christmas. Klavirski recital Dežela FJK v sodelovanju z združenjem Donaremusica vabi na srečanje s klasično glasbo ob dvestoletnici rojstva poljskega skladatelja Chopina. Klavirski recital, na katerem se bo predstavil mladi in perspektivni Ishay Shaer iz tel Aviva, bo na sporedu v ponedeljek, 27. decembra, ob 18. uri v luteranski cerkvi (Trg Panfili). Vstop je prost, zbrane prispevke bodo darovali združenju tržaških krvodajalcev. nšk - Seja novoizvoljenega odbora Strainova na čelu upravnega odbora V torek, 21. decembra, sta se v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu prvič sestala novi upravni odbor in novi nadzorni odbor NŠK-ja, ki ju je izvolil občni zbor knjižnice 15. decembra. Seje, ki predstavlja uvod v delovanje novega upravnega odbora, so se udeležili tudi ravnatelj Milan Pahor ter predstavnika osebja in nadzornega odbora ustanove. Odbor je na začetku seje soglasno imenoval Martino Strain za svojo predsednico. Slednja je v nadaljevanju predlagala tudi ostala imena oziroma njihove funkcije in njene predloge je odbor soglasno sprejel. Livio Semolič je bil tako imenovan za podpredsednika, Tanja Vesel za blagajničarko, Štefan Čok pa za tajnika. Nadzorni odbor sestavljajo predsednica Ana Volpi, podpredsednica Martina Repinc ter člana Lida Turk in Vili Prinčič. Upravni odbor, ki je po sestavi prenovljen, saj je bila večina njegovih članov prvič izvoljena, je kot prvo vzel v pretres trenutno stanje knjižnice in v tem sklo- pu izrazil pohvalo in zahvalo prejšnjemu odboru, ki je s svojim delovanjem zelo odgovorno vodil knjižnico in na tak način zagotovil razmere za njen nadaljnji razvoj. V nadaljevanju so člani odbora razpravljali o kratkoročnih in dolgoročnih ciljih, ki jih bo moral odbor uresničiti v teku svojega triletnega mandata. Veliko pozornosti je bilo namenjene finančnemu stanju knjižnice, ki je solidno, kljub temu, da so sredstva, s katerimi knjižnica razpolaga vsekakor nezadostna. Izhajajoč iz dejstva, da ni velikih možnosti, da bi se ta sredstva v bližnji prihodnosti dvignila, bo novi upravni odbor skrbel predvsem za smotrno in učinkovito uporabo razpoložljivih sredstev. Novi upravni odbor bo v prihodnjih mesecih skrbel predvsem za to, da si ustvari jasno in podrobno sliko stanja knjižnice na vseh področjih (finančnem, organizacijskem, prostorskem ipd.), da bo lahko, na podlagi zbranih podatkov, začrtal smernice za bodoči razvoj te bistvene ustanove naše narodne skupnosti. cerkev - Božično voščilo nadškofa Crepaldija tržaškim vernikom »Bog ni nasprotnik človeka« Vprašanje, ali ga človek sprejema v vseh številnih razsežnostih bivanja - Pomen osvojitve »trpljenja tolikih naših bratov« Bog ni nasprotnik človeka, ampak se je sam učlovečil in postal solidaren z vsako osebo, ker hoče poln razvoj življenja vsakega človeka. To poudarja tržaški škof, nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi, v svojem božičnem vo-ščilu vernikom tržaške škofije. »Bog,« je zapisal msgr. Crepaldi, »je postal eden od nas, je z nami, vendar se moramo vprašati: "Ali smo mi z Njim, ga sprejemamo, živimo z Njim in za Njega?" Ga sprejemamo v naše osebno življenje, v življenje naše družine? Kakšno mesto ima Bog, kaj se v naši hiši nanaša Nanj? Ga sprejemamo na delovnem mestu in v številnih razsežnostih bivanja? Ga sprejemamo v družbenem, gospodarskem, političnem in kulturnem življenju?,« se v svoji poslanici sprašuje tržaški škof, ki dodaja, da ni mogoče reči, da se sprejema Kristusa, dokler se ne osvoji »trpljenje tolikih naših bratov,« kot so lakota, bolezni v državah v razvoju, osamljenost starejših oseb, negotova prihodnost mladih, stiska brezposelnih in težave priseljencev . Drugače bo nadškof Crepaldi drevi in v prihodnjih dneh vodil najpomembnejše obrede. Drevi bo v stolnici sv. Justa ob 23.30 vodil besedno bogoslužje in polnočno mašo, jutri, na bo- žični dan, pa bo ob 10. uri vodil slovesno mašo, ob 18. uri pa slovesne večernice. Na zadnji dan leta, v petek, 31. decembra, bo ob 18. uri vodil besedno bogoslužje z zahvalno pesmijo, ob 19. uri pa mašo. Na novoletni dan, v soboto, 1. januarja, bo ob 10.30 vodil slovesno mašo in podelil papeški blagoslov. Prav tako bo ob zaključku božičnih praznikov, na dan Svetih treh kraljev 6. januarja, ob 10.30 vodil slovesno mašo. Slovenske polnočnice na Tržaškem Kot vsako leto se bodo slovenski verniki v tržaški škofiji tudi tokrat drevi zbrali pri božičnih polnočnicah. V mestnih in predmestnih predelih bodo slednje v glavnem že v večernih urah, razen pri Sv. Ivanu, kjer se bodo tamkajšnji slovenski vernici kot običajno zbrali pri pol-nočnici ob 24. uri v stari cerkvici v Ul. Capofonte. Ostale polnočnice v mestu in predmestjih bodo ob 20. uri v cerkvi Novega sv. Antona, ob 22. uri v Škednju, Rojanu in v cerkvi sv. Vincencija v Ul. Petronio, ob 22.15 v cerkvi sv. Jakoba, ob 22.30 pa pri Korošcih. V župnijah na Krasu in v Bregu bodo slovenske polnočne maše ob 24. uri. Radio Trst A bo vedno ob 24. uri oddajal pol-nočnico iz župnijske cerkve v Križu. V nedeljo, 26. decembra, ko bo Cerkev obhajala dvojni praznik sv. Družine in sv. Štefana, pa bo v cerkvi Novega sv. Antona ob 16. uri božična maša za vse slovenske vernike tržaške škofije, po kateri bo nastopila pevska skupina iz Miklavža na Dravskem polju. Skupina bo isti dan sodelovala tudi pri dopoldanski maši v Škednju ob 10.30, po kateri bo imela krajši nastop. Božični obredi in petje na Montuci Drevi bo v kapucinski cerkvi na Montuci ob 24. uri polnočnica, pri kateri bo sodeloval tamkajšnji zbor, ki bo pod vodstvom Davida Di Paulija Paulovicha ter ob spremljavi organista Manuela Tomadina in orkestra domačega fil-harmoničnega društva izvajal dela Gruberja, Riccija, Wrattnika in Monteverdija ter grego-rijanske napeve, pri jutrišnji božični maši ob 11. uri pa bo pel pastoralno mašo J. Gruberja in tržaške božične pesmi. / TRST Sobota, 18. decembra 2010 9 barkovlje - Božični nastop otrok slovenskega in italijanskega vrtca Poudarek na sožitju Božičnica je potekala v sredo popoldne v prostorih SKD Barkovlje - Recitacije, petje in ples Povsem praznično razpoloženje je v sredo popoldne prevladalo v prostorih barkovljanskega kulturnega društva, kjer se je zbrala pisana druščina otrok, ki obiskujejo tako slovensko kot tudi italijansko sekcijo barkovljanskega vrtca. Malčki so pred zelo številnim občinstvom zapeli in zaplesali, za svečan in zabaven program pa so zaslužne predvsem vzgojiteljice, ki so v zadnjih tednih otroke pripravljale na božični nastop, ki je bil sestavljen iz glasbe, recitacij, plesa in dobronamernih voščil, ki so jih nastopajoči ponesli med občinstvo. Za uvod v sicer tradicionalno boži-čnico so poskrbeli otroci vseh treh razredov barkovljanskega vrtca; otroci iz slovenske sekcije in otroci, ki obiskujejo dva razreda italijanske sekcije. Malčki, ki so na glavicah nosili papirnate zvezdice, so sklenili krog in nam zrecitirali božično pesmico. Bučen aplavz je požela tudi pesmica 1,2,3,4, ki so jo italijanski otroci zapeli v italijanskem jeziku, slovenski pa v slovenskem. Naj povemo, da je pisano in razposajeno druščino na klavirju spremljala Aleksandra Pertot. V nadaljevanju so se s krajšo predstavo izkazali malčki, ki obiskujejo A razred italijanske sekcije, nato pa je sledil nastop slovenskih otrok, ki so najprej zdeklamirali pesmico o smrečici, ki ob Božiču združuje celotno dru- žino. Zelo posrečena je bila tudi plesna točka, v kateri so se nastopajoči izkazali kot vešči in zelo skoncentrirani plesalci. To velja tudi za malčke B razreda italijanske sekcije, ki so prav tako uprizorili simpatično plesno točko. Zares veselo in zabavno praznično vzdušje pa so otroci pričarali z zadnjo pesmico, ki so jo vsi skupaj zapeli v italijanskem, slovenskem in angleškem jeziku. In prav s to pesmico je morda najbolj prišlo do izraza de- Veliko zanimanja za razstavo o Kezichu V Palači Gopčevic so pred dnevi odprli razstavo posvečeno tržaškemu starosti italijanskih in svetovnih filmskih kritikov, pisatelju in scenaristu Tulliu Kezichu ob prvi obletnici smrti. »La coscienza di Tullio Kezich e le sue citta: Trieste-Mi-lano-Roma« je naslov razstavi, ki sta jo postavila občinsko odborništvo za kulturo oz. mestni muzeji zgodovine in umetnosti v sodelovanju z združenji Anno Uno, La Cappella Underground, Alpe Adria Cinema in gledališčem La Contrada. Fotografije, gledališki zapiski, pisma, plakati, video posnetki, neizmerna dokumentacija in njegova neskončna bibliografija bodo na ogled vse do 13. marca, in sicer vsak dan (z izjemo 25. in 26. decembra ter 1. in 6. januarja) od 9. do 19. ure - vstop je prost. Briškovska jama vabi na obisk Upravitelji Briškovske jame sporočajo, da bo jama tako na božični dan kot 1. januarja zaprta, medtem ko bo sprejemala goste v nedeljo, 26. decembra, in v petek, 31. decembra. Kot vsako leto se bo 6. januarja ob 13.30 vanjo spustila starka Befana in obdarila številne male obiskovalce. Literarni natečaj revije Mladika Prvega decembra je potekel rok za prijavo na 39. literarni natečaj revije Mladika za prozo in poezijo. Po številu prejetih prispevkov je bila letošnja edicija zelo uspešna. Komisija bo namreč morala v naslednjih tednih prebrati 97 pesniških prispevkov (večina je ciklusov) in 125 proznih del. Imena nagrajencev bodo znana prve dni februarja, nagrajevanje pa bo na Prešernovi proslavi v Peterlinovi dvorani v ponedeljek, 7. februarja 2011. jansko sporočilo Božiča; sloga in sožitje med različno govorečimi otroci sta eden od pogojev za prihodnost in svet polna miru. Veselo, hrupno in zabavno pa je bilo tudi po koncu božičnega nastopa, ko so gostje lahko okušali kolače in druge dobrote, protagonisti sredinega popoldneva pa so med divjanjem v barkovljanskem društvu z mislimi bržkone že bili pri dolgih božično-novoletnih praznikih, ko bodo med drugim od prijaznega decembrskega možaka prejeli veliko daril. (sč) novice tudi med božičnimi prazniki www.primorski.eu ) ferlugi - Koncert v okviru revije Nativitas Božične pesmi Na nedeljskem koncertu sta nastopila MoPZ Tabor in DPZ Danica Z začetkom letošnje pevske sezone je vodenje moškega pevskega zbora Tabor z Opčin prevzel pevovodja David Žerjal. Že pri prvih vajah smo se zmenili, da se letos zbor prijavi za nastop na deželno revijo Nativitas. Dogovorili smo se z Dekliškim zborom Danica z Vrha Sv. Mihaela, da skupaj sooblikujemo ta pevski večer s pesmimi o božiču. Z vaško skupnostjo od Ferlugov smo se dogovorili, da bi ta božični koncert imeli v cerkvici pri Ferlugih, kar so Ferlugovci z veseljem sprejeli. V nedeljo je torej MoPZ Tabor z DPZ Danica nastopil v cerkvici pri Fer-lugih. V cerkvi, polni vaščanov, se je najprej predstavil zbor Tabor, ki je zapel vrsto božičnih pesmi s spremljavo pridnega in talentiranega najstnika Roka Dolenca na klaviaturi. Nato je nastopil zbor Danica, ki ga vodi Patricija Rutar Valič. Zbor je res lepo in ubrano odpel svoj program. Za zaključek sta se zbora združila in skupaj zapela tradicionalno Sveto noč. Poslušalci so nagradili vse nastopajoče z iskrenim, toplim in prepričanim aplavzom. Predstavnica vaške skupnosti Kar-mela Ferluga-Bellafontana se je zahvalila vsem nastopajočim za lep, domač in prisrčen glasbeni večer ter poklonila šop cvetja obema dirigentoma in gospe Kostanci Mikulus, ki je lepo povezovala program. Večer se je nadaljeval v bljiž-nih prostorih, kjer so se nastopajoči in poslušalci zbrali ob bogato pogrnjeni mizi ter zaključili večer s petjem in prijetno družabnostjo. Za prijazno gostoljubje se vašča-nom od Ferlugov iskreno in toplo zahvaljujemo. Armando Škerlavaj Bazovski otroci pričarali božično vzdušje V ponedeljek so se otroci iz vrtca Ubalda Vrabca spremenili v palčke ter ustvarili pravo božično vzdušje. Bazovski palčki so pridno nastopali pred številno publiko staršev in znancev ter s petjem, recitiranjem in božičnim plesom poklicali na pomoč učence iz vaške osnovne šole zato, da so lahko okrasili božično drevesce. Učenci osnovne šole Tru-barja-Kajuha so pripravili okraske ter popestrili program z raznolikimi glasbenimi točkami. Starši so poskrbeli za prijetno družabnost. Včeraj danes Danes, PETEK, 24. decembra 2010 BOŽIČNA VIGILIJA, EVA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 20.21 in zatone ob 9.45. Jutri, SOBOTA, 25. decembra 2010 BOŽIČ VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,2 stopinje C, zračni tlak 1003,2 mb pada, veter 23 km na uro jugo-vzhod-nik, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,2 stopinje C. [13 Lekarne Danes, 24. decembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s pred- hodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). Sobota, 25. decembra 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock 9, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne oprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ut Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Natale in Sudafrica«. ARISTON - 16.00, 17.45 »American Life«. CINECITY - 15.20, 17.30, 20.00 »Natale in Sudafrica«; 15.10, 17.40, 20.00 »La banda dei Babbi Natale«; 15.10, 17.35, 20.00 »The tourist«; 14.30, 16.25, 18.20, 20.15 »Megamind 3D«; 15.20, 17.35, 20.00 »Le cronache di Narnia - Il viag-gio del veliero 3D«; 20.05 »La bellez-za del somaro«; 15.15, 17.35, 19.50 »Un altro mondo«; 14.40, 16.30, 18.20 »Le avventure di Sammy 3D«. FELLINI - 15.45, 17.15 »Le avventure di Sammy«; 18.45, 20.30, 22.15 »Incon-trerai l'uomo dei tuoi sogni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The tourist«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La bellezza del somaro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15 »L'esplosivo piano di Bazil«; 18.15, 22.10 »Nowhere boy«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 17.30, 19.30 »Njuna družina«; 16.10, 20.00 »Para-normalno 2«; 18.00 »Draga, počakaj, sem na poti«; 19.20 »Tron: Zapuščina 3D«; 17.00 »Zgodbe iz Narnije 3D«; 15.00 »Megaum 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 16.50 »Gremo mi po svoje«; 16.00 »Megaum 3D -sinhro.«; 16.30 »Megaum - sinhro.; 18.10, 20.40 »Zgodbe iz Narnije 3D«; 15.50 »Tron: zapuščina 3D«; 16.05 »Življenje, kot ga poznaš«; 15.10, 17.20 »Njuna družina«; 21.15 »Američan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Un altro mondo«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Me-gamind«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 20.00 »Natale in Sud Africa«; Dvorana 2: 15.00, 17.10, 19.50 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del ve-liero 3D«; Dvorana 3: 14.45, 16.45, 18.40, 20.30, 22.20 »La banda dei Bab-bi Natale«; Dvorana 4: 14.45, 16.30, 18.15 »Megamind«; Dvorana 5: 15.50, 17.50, 20.00 »The Tourist«. 9 Šolske vesti EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?, Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?, Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol. Kdaj? Od 4. februarja do 11. marca 2011, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Za informacije in prijave: info@slovik.org, www.slovik.org, tel. 0481/530412. RAVNATELJSTVO DIZ J. STEFANA obvešča, da bo šola zaprta danes, 24. in 31. decembra 2010. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti danes, 24. in 31. decembra 2010 ter 7. in 8. januarja 2011. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta danes, 24. in 25. decembra 2010. DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bodo uradi zaprti v petek, 31. decembra. Zimska idila Zimski dnevi so nam že prinesli zasnežene vrtove in ceste, ki so naše kraje spremenili v pravo zimsko idilo. Zdaj so pred nami božični in novoletni prazniki, v katerih lahko vsakdo najde nekaj čarobnega. Spletna stran www.primorski.eu vas vabi, da nam posredujete svoj pogled na zimsko idilo, utrinek z družinskega ali prijateljskega praznovanja. Pošljite nam svoje fotografije, najlepše bomo objavili! Vaše posnetke nam lahko pošljete direktno s spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu. 10 Petek, 24. decembra 2010 TRST / Dekliška Boljunec in KD F. Prešeren pod pokroviteljstvom Občine Dolina vabita v nedeljo, 26. decembra v Boljunec ob 14.30 tradicionalno LUČANJE na Gorici ob 18.00 ŠTEFANOVANJE v gledališču F. Prešeren Program bodo izoblikovali: Mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja (Manuel Purger), Tamburaški ansambel F. Prešeren (Ervin Žerjal), MoPZ Pod Latn'kom (Giorgio Guštinčič), Movie Music Orchestra (Giorgio Guštinčič), domači igralci s prizorom »Tu'na s P'tu'ka ali Silvestrov večer« Toplo vabljeni! ** ¡süß* % ,. o V^lKSro u* vabi na O afrasSCTSe * Godbeno društvo Prosek S Poslovni oglasi 32. Božični koncert 1904 v nedeljo, 26.12.2010, ob 17. uri v Športnem centru Ervatti pri Briščikih Sodelujejo otroci s Festivala otroške popevke BRINJEVKA 2010 in pevec Miran Fakin. Dirigent prof. Ivo Bašič V sodelovanju z: Zahodnokraškim rajonskim svetom Zvezo slovenskih kulturnih društev m ma SILVESTROVANJE Z MUZIKO v restavraciji/hotelu SONIA pri Domju. Pohitite z rezervacijo! Tel.040-820229 KRjT v sodelovanju z društvom slovenskih upokojencev v trstu zvezo invalidov podpornim društvom v r0janu prireja tradicionalno SREČANJE OB KONCU LETA v torek, 28. decembra 2010, ob 17.00 v Slovenskem dijaškem domu "S.Kosovel" ul.Ginnastica 72, Trst Z nami bodo MoPZ Fran Venturini od Domja, zbor Tončka Čok in Neva Kranjec s svojo harmoniko 'J Čestitke M Izleti Te dni v Vrhu nad Rovtami praznuje FABIO VIOLA rojstni dan. Da bi še dolgo v zdravju se vozil na vaje in nastope TPPZ in v domači cerkvi, predvsem pa v domače društvo, mu želijo člani in odborniki KD Rovte-Kolonkovec. Ob rojstvu prvorojenčka SVITA izreka Društvo Rojanski Marijin dom iskrene čestitke mamici Tatjani, očku in vsem Dolharjevim, malemu Svitu pa želi vso srečo v življenju. V Križu se vse veseli, ker danes nas Igor 3x10 let slavi. Vse najboljše in najlepše mu iz srca voščijo teta Neva, Matej, Katarina in Davorin. Vse, vse, vse najboljše in 30 poljubčkov svojemu stricu Igorju pošilja Matej. OGLED JASLIC V LJUBLJANI v četrtek, 30. decembra, prirejata Mladinski dom Boljunec in Slomškov dom Bazovica. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 14. uri (pri gledališču) s postankom v Bazovici in Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 3358045700 (Albert) ali 040-226117 (g. Žarko). PLANINCI SPDT se bomo udeležili v nedeljo, 9. januarja, spominskega pohoda v Dražgoše iz bohinjske strani. Pohod traja približno od pet do šest ur. Potrebna je primerna zimska oprema. Prijave do četrtka Mladinski zbor Ladjica Ženski zbor Devin Fantje izpod Grmade vabijo na tradicionalni Koncert božičnih pesmi na Štefanovo, 26. decembra 2010, ob 17. uri v ogrevani cerkvi Sv. Duha v Devinu 30. decembra. Informacije, tel. 040220155 - Livio. SPDT vabi člane in prijatelje na novoletni pohod na Medvedjak. Zbirališče v soboto, 1. januarja 2011, od 14. uri na Poklonu pri restavraciji Furlan na Repentabru. Vabljeni! AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9. januarja 2011, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: 3488012454 (Sabina). HH Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto osmico. Tel. št. 048178125. OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Damjan Glavina v Lonjerju. Tel. št. 348-8435444. OSMICO je odprl Danjel Glavina v Borštu. OSMICO je v Prečniku odprl Radovan Šemec. Tel. 040-200613. OSMICO sta odprli Mavrica in Sido-nija v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040208987. H Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. IŠČEM DELO kot varuška. Tel. št. 340-2762765. KOM BI iveco daily, letnik 2002, 170.000 prevoženih km, prodam za 8.500 evrov. Tel. 335-5387249. PRODAM prenosni šivalni stroj singer. Cena po dogovoru. Tel. št. 040910148. PRODAM belo in črno vino, letnik 2010. Telefonirati ob večernih urah na tel. 040-226325. PRODAM fiat punto, letnik 1996, pla-ve barve, v zelo dobrem stanju, nikoli poškodovan, zmeraj v garaži. Cena 500,00 evrov. Tel. 3484462664. PRODAM psičke stare 2 meseca pasme Border Collie z rodovnikom; tel. 0481-419976 v večernih urah. V BLIŽINI Senenega trga (Trg Fo-raggi) oddajam v najem sobo z lastno kopalnico. Tel. 040-948080. ŠIVILJSTVO ANDREJA - Šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini Mana-Sežana Tel.00386-41455157 Loterija 23. decembra 2010 Bari 19 68 90 31 36 Cagliari 3 12 59 28 34 Firence 23 89 39 45 82 Genova 12 75 86 88 8 Milan 20 65 24 62 43 Neapelj 40 55 41 82 90 Palermo 31 21 75 84 76 Rim 67 12 87 90 75 Turin 43 61 29 7 60 Benetke 45 86 31 47 53 Nazionale 47 81 40 76 65 Super Enalotto Št. 153 5 12 16 44 71 75 jolly 21 Nagradni sklad 3.801.660,33 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 70.782.684,84 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 26 dobitnikov s 5 točkami 21.932,66 € 2.264 dobitnikov s 4 točkami 251,87 € 77.317 dobitnikov s 3 točkami 14,75 € Superstar 28 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 548.316,50€ 8 dobitnikov s 4 točkami 25.187,00 € 380 dobitnikov s 3 točkami 1.475,00 € 5.265 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 31.909 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 66.639 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € rm Slovensko .,■ do/imrfr/uii (ijti.ifijfl •) icl\ vcsl1] Rožič ter V zdravja in sreče f v novem letu svojim dobrotnikom, prijjtpljeini in znancem Vesel božič srečko novo leto 2011 — VfJfJ VW"T rvo;ir*) ifjnom, (MffortOfH trt prijjtfijrm JUS NABREŽINA / TRST Petek, 24. decembra 2010 1 1 c Kam za novo leto? V Slovensko stalno gledališče! NOVO!!!SILVESTRSKA PREMIERA Vlaho Stulli Kažin Karabinjerjeva Katra - ■ •* w (slovenska praizvedba) režiser Vito Täufer '. • . v petek, 31. decembra : . ob 21.30 ' v Veliki dvorani SSG-red A predstava je opremljena z italijanskimi nadnapisi po predstavil bomo skupal nazdravili MiiiummiHii Nadaljne ponovitve: v soboto, 15. januarja ob 20.30 - red B v četrtek, 27. januarja ob 19.30-red K v petek, 28. januaija ob 20.30-red F v soboto, 29. januarja ob 20.30-red T v nedeljo, 30. januaija ob 16.00-red C v veliki dvorani SSG v soboto, 5. februaija ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Odprto parkirišče na tržaškem velesejmu - Fiera di Trieste □ Obvest Sla DIDAKTIČNE METODOLOGIJE: tečaj, ki nudi udeležencem znanja in orodja, spretnosti in tehnike, primerne za upravljanje razreda in vodenje dijakov in študentov. Namenjen je zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo, z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine in dopolnjenim 18. letom. Trajanje: 70 ur. Brezplačen tečaj, financira ga Evropski socialni sklad. Informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Gin-nastica, 72; tel. 040.566360, ts@adfor-mandum.eu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 10. januarja, na srečanje s predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Antonom Stresom. V Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. B Kam po bencin Jutri, 25. decembra, bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? V ponedeljkih v Trstu v ul. Fosc-hiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Seslajnu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v ul. Dei Pellegrini (v župniš-ču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Strada di Fiu-me (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331 6445079. Pričakujemo te! ODBORNIŠTVA SOCIALNIH SLUŽB OBČIN DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPEN-TABOR s finančno podporo Pokrajine Trst organizirajo kosilo z glasbo, plesom in tombolo. Kosila se lahko udeležijo vsi občani nad 65. letom starosti s stalnim bivališčem v treh občinah. Vpisovanje je možno še danes, 24. decembra, do 12. ure v uradu Socialne službe v Naselju Sv. Mavra 124 - tel. 040/2017390. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR in Zadruga LAlbero Azzur-ro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Datumi: danes, 24. decembra: »Lov paketkov«, »Kreativne kartice«; 29. decembra: »Kreativni okraski«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi zaprti od danes, 24. decembra, do 7. januarja 2011. 5. NATEČAJ ZBOROVSKE SKLADBE za nagrado Ignacij Ota razpisuje Zveza slovenskih kulturnih društev. Razpis je na voljo na spletni strani www.zskd.eu. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽINI bo od sobote, 25. decembra, vse do 9. januarja 2011, na ogled tradicionalna razstava jaslic. Obenem si lahko ogledate tudi jaslice v vaški cerkvi. Urnik: ob četrtkih, sobotah in praznikih od 16.00 do 19.00. ŽEGNANJE KONJ, starodavni slovenski obred, prireja prvič v zamejstvu slovensko konjeniško društvo Skuadra Uoo v nedeljo, 26. decembra, ob 12.30 v Štivanu pri stari gotski cerkvi Sv. Ivana. Vabljeni konjeniki, ljubitelji konj in slovenskih običajev. OBČINA DOLINA sporoča, da bo v nedeljo, 26. decembra, v Sprejemnem centru Rezervata Dolina Glinščice na ogled razstava slik likovnika Mladena Baškoviča od 16. do 19. ure. Razstava, ki je doživela otvoritev 3. decembra v sklopu božičnega sejma, bo v nedeljo na ogled zadnji dan. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Na-brežini bo zaprta za dopust od ponedeljka, 27. decembra, do nedelje, 9. januarja 2011. Svoje duri bo ponovno odprla v ponedeljek, 10. januarja 2011, po običajnem urniku. SEKCIJSKI KONGRES ANPI - VZPI bo v ponedeljek, 27. decembra, ob 20.00 v Borštu. JUS NABREŽINA vabi člane, vaščane in prijatelje na veselo srečanje in družabnost, ki se bo vršila v torek, 28. decembra, od 17.30 dalje na nabrežinskem trgu (v primeru slabega vremena v župnijski dvorani), da se v prijateljskem vzdušju poslovimo od starega leta ter nazdravimo in si izmenjamo voščila za novo leto 2011. Toplo vabljeni. V TOREK, 28. DECEMBRA, ob 17. uri v KD Rovte Kolonkovec, Ul. Monte Sernio 27, bo agronom Mario Gregorič, član svetovalske O Kam po bencin V nedeljo, 26. decembra, bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Kati-nara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. skupine Kmečke zveze, predavala o vinu, trti, sajenju in še kaj. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. SK Brdina 347-5292058, Valentina Suber 347-4421131, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo zaprta do 9. januarja 2011. TEČAJ KUHANJA IN STREŽBE za tretješolce: Ad formandum vabi tretješolce, da spoznajo poklic kuhala in natakarja. Brezplačna tečaja Z rokami v... bosta v sredo, 12. in 19. januarja, od 9.00 do 13.30. Prijave zbiramo do 10. januarja. Info na tel. št. +39040-566360, +39334-2825853, promo@adforman-dum.eu. DAN ODPRTIH VRAT na Ad formandumu: 12. in 19. januarja bo med 14. in 17. uro osebje zavoda na razpolago v Gostinskem učnem centru na Fernetičih za informacije o izobraževanju na poklicni šoli, programu in poteku šolanja. Vabljeni dijaki tretjih razredov, njihovi starši in družine, profesor'i, odgovorni za usmerjanje. Informacije na tel. št. +39040566360, +39334-2825853, promo@adfor-mandum.eu. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo naslednji tečaj začel v četrtek, 13. januarja. Vpisovanja sprejemamo na začetku vsakega meseca. Število mest je omejeno. Info in prijave: in-fo@melanieklein.org, tel. 328 4559414. AŠD MLADINA organizira tečaj tai chi chua-na z inštruktorico Miro Guštin. Poskusna vaja v petek, 14. januarja, ob 20. uri v bivšem rekreatoriju v Križu. Info: 3493136949 (Mira). TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji v bazenu začeli 14. oziroma 15. januarja. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bodo ob petkih in sobotah zjutraj. Za otroke od 1. do 3. leta pa ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@me-lanieklein.org, tel. 328 4559414. PRIJAVE VINA 2010: Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev zapade 15. januarja. Proizvedeno vino morajo prijaviti vsi vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kv.m. vinograda in-ali pridelajo več kot 10 hl vina, ne glede če je proizvedeno vino namenjeno prodaji ali ne. Potrebna je veljavna osebna izkaznica. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040-362941), Gorici (tel. 048182570) in Čedadu (tel. 0432-703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. AŠD MLADINA organizira v januarju, v jutranjih urah, začetne tečaje trebušnih plesov in bykram yoge z učiteljico Jasmin Anu-by. Info: 333-5663612 (Jasmin). ZDRUŽENJE O.N.A.V. obvešča, da se je začelo vpisovanje na tečaj za pokuševalce vin, ki bo potekal od 25. januarja dalje, vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na spletni strani www.onav.it, kjer je opisan tudi program tečaja. Na voljo sta telefonski številki 334-7786980 in 3406294863. Vpisovanje je že v teku in sicer ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 na sedežu združenja v Lonjerju. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad zaprt do 7. januarja. Dosegljivi smo po telefonu ali mailu na 328- 4559414, info@me-lanieklein.org, www.melanieklein.org. Prireditve GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na tradicionalni božični koncert, ki bo v nedeljo, 26. decembra, ob 17. uri v Športnem centru Ervatti pri Briščikih. NATIVITAS 2010 - ZSKD v sodelovanju z USCI FJK vabi na koncert v sklopu božične deželne revije Nativitas v nedeljo, 26. decembra, ob 18.00 v cerkev sv. Magdalene v Bazovici, nastopajo MePZ Lipa Bazovica (dir. Tamara Ražem Locatelli), OPZ in MlPS Slomšek (dramatizacija Zdenka Kavčič Križmančič). SKD F. PREŠEREN IN DEKLIŠKA BOLJUNEC pod pokroviteljstvom Občine Dolina prirejata v nedeljo, 26 decembra, ob 14.30 na vaškem trgu G'rici tradicionalno lučanje. Sledila bo prireditev ob praznovanju Svetega Štefana, in sicer ob 18.00 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Nastopali bodo: Mladinski pevski zbor Tončka Čok (Manuel Purger), domači Tamburaški ansambel France Prešeren (Ervin Žegal), domači Moški pevski zbor "Pod Latnikom" (Giorgio Guštinčič) in Movies Music Orchestra (Giorgio Guštinčič). Toplo vabljeni! DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Porečanka, včeraj: ozkotirna proga« je na ogled do konca decembra v Železniškem muzeju na Marsovem polju (Campo marzio), Ul. G. Cesa- re 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave. SKD BARKOVLJE ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 9. januarja na »Novoletni koncert« Godbenega društva Prosek. Začetek ob 17. uri. NEIGE D'OR ET D'AZUR - Vinoteka v Zgo-niku vabi do 13. januarja na razstavo Diane Mitri Gnesda. Prispevki Ob 1. obletnici smrti drage mame Ivanke To-mažič vd. Colja daruje hčerka Alenka 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. Ob 15. obletnici smrti dragega Jureta Slokarja darujeta Joži in Ladi 50,00 evrov za Pevsko skupino Stu Ledi - Dolina. V spomin na dragega Kiljana prispeva družina 150,00 evrov za Društvo Slovencev miljske občine. V spomin na Brankinega brata Slavka Sulči-ča darujeta Nadja in Janja 20,00 evrov za združenje Hospice Adria Onlus. V spomin na Slavka Sulčiča daruje Marija z družino 50,00 evrov za združenje Hospice Adria Onlus. Ob božičnih in novoletnih praznikih darujeta Aldo in Elda z družino 30,00 evrov za Godbeno društvo V. Parma - Trebče, 30,00 evrov za ŠD Primorec, 30,00 za KD Primorec, 30,00 evrov za cerkev Sv. Andreja v Trebčah, 30,00 evrov za Slovensko pevsko društvo Krasje - Trebče, 20,00 evrov za Ag-men in 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago mamo Vido Slavec por. Bevk, ki bi danes, 24. decembra, praznovala 90. rojstni dan, darujeta Giorgio in Tatjana z družinama 50,00 evrov za nakup zvona cerkve sv. Martina v Dolini. V spomin na Franckota Kralja daruje Pierina 20,00 evrov za Pogrebno društvo s Trebč. V spomin na drago Jolando Šturman daruje Danica 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Mačkoljah. Ob 8. obletnici smrti nepozabne Boške Milič por. Kante darujeta mož Ivan in hči Xenia z družino 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago Olgo Milič darujeta Ivan in Xenia Kante 50,00 evrov za SPDT. V spomin na Franckota Carlija daruje Laura Svitz 20,00 evrov za SPD Krasje. V spomin na Olgo Milič darujeta Milka in Miloš 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob postavitvi obešala za zalivalnike na open-skem pokopališču (Marko Milič) daruje Irena Guštin 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na sina Renata in moža Rudija daruje Lidia 25,00 evrov za Krut in 25,00 evrov za cerkev Sv. Trojice na Katinari. Ob 5. obletnici smrti Josipa Grgiča daruje družina 50,00 evrov za Mešani pevski zbor Skala-Slovan. t Zapustil nas je naš dragi Paolo Cattonar Žalostno vest sporočajo bratranci Frank, Giorgio, Fabio, Sonia in Pino, teta Rinci in ostalo sorodstvo Za zadnji pozdrav bo pokojni ležal v mrtvašnici v ulici Costalunga v ponedeljek, 27. decembra, od 10.00 do 11.20. Pogreb z žaro bo v sredo, 5. januarja, ob 11. uri v cerkvi v Nabrežini. Nabrežina, 24. decembra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda t Zapustil nas je naš dragi Silvano Calzi Žalostno vest sporočajo žena, hči, sestri in brat z družinami ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v ponedeljek, 27. decembra, ob 10.40 iz ulice Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani. Vse domače in vaščane je zapustil naš bratranec t Lučano Štoka Žalostno vest sporočajo Mario, Viktor, Marija, Silvano, Ljuba, Claudio in Marino Pokojnik bo ležal v ulici Costalunga v torek, 28. decembra, od 12.00 do 12.30. Pogrebni obred bo v proseški cerkvi ob 13. uri. Prosek, Opčine, Rim, Melbourne, 24. decembra 2010 Kraško pogrebno podjetje Lipa Odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek žaluje ob izgubi dolgoletnega odbornika Lučana Štoke ZAHVALA Hvala vsem, ki ste mi bili ob strani, ko me je zapustil moj dragi mož Francko Carli Kralj Še posebej se zahvaljujem gospodu župniku Miklavcu, nosilcem sveč in cvetja ter vsem, ki ste se ga spomnili in počastili njegov spomin. Žena Matilda Trebče, 24. decembra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Jolanda Sturman vd. Pieri Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste našo drago pospremili na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Francu Vončini in nonetu KD Primorsko iz Mačkolj. Svojci Mačkolje, 24. decembra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Rudi Stranj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili spomin našega dragega. Posebna zahvala naj gre MPZ upokojencev iz Brega in tovarišu Pepiju Lovrihi za občuten pozdrav ob grobu. Svojci ZAHVALA Ganjeni za občuteno prisotnost ob izgubi dragega Slavka Sulčiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Hvaležni svojci 1 2 Petek, 24. decembra 2010 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu doberdob - Dežela za prihodnje leto napoveduje nov razpis Krčijo denar za rezervate in ■ ■ •• • V • Vg spodbujajo razvoj pašništva Za podpis programskega dogovora z doberdobsko občino dežela nima denarja Doberdobsko jezero ob visokem zimskem vodostaju foto k. ferletč tržič Mobilnost za delavce Eurogroupa Vodstvo tovarne Eurogroup je včeraj vložilo zahtevo o mobilnosti za 80 delavcev iz obrata pri Moščenicah. Sindikati imajo sedaj na voljo 75 dni, da zaprosijo za srečanje. Mobilnost se bo začela 11. marca prihodnjega leta, sindikati kovinarjev FIM, FIOM in UILM pa napovedujejo, da ne bodo podpisali dokumenta o mobilnosti. Kakor koli že, za 80 delavcev Eu-rogroupa zaradi velike negotovosti božični čas ne bo prazničen. »Vodstvo tovarne nam je sporočilo, da ne bo pustilo na cesti niti enega delavca, doslej pa nam niso še pojasnili, katera podjetja naj bi se zanimala za prevzem tovarne v Ulici Ti-mavo v Tržiču,« pojasnjuje član pokrajinskega tajništva sindikata FIOM-CGIL Fabio Baldassi. Kot znano je proizvodnja v tovarni družbe Euro-group v Ulici Timavo v Tržiču zastala že pred nekaj meseci, ko je obrat ostal brez naročil ladjedelnice Fincantieri in drugih poslovnih partnerjev. Dežela Furlanija-Julijska krajina ne namerava višati dotacije za naravne rezervate, zato pa spodbuja razvoj kmetijskih dejavnosti, v prvi vrsti pašništva. Deželni odbornik Claudio Violino se je v sredo srečal z doberdobskim županom Pao-lom Vizintinom in občinskim odbornikom Danielom Jarcem, ki sta mu spre- štmaver Po novem letu sanacija plazu in ureditev odtokov Deželna civilna zaščita se bo po novem letu lotila sanacije zemeljskega plazu v bližini cerkve v Štmavru, ki ogroža nekaj tamkajšnjih hiš. »Zgradili bodo nekaj podpornih zidov, jih prekrili z zemljo in posejali s travo. Poleg tega bodo zgradili nove odtočne kanale, tako da bo voda z roba ceste boljše odtekala proti potoku, ki teče po dolini pod cerkvijo,« pravi predsednik rajonskega sveta za Štmaver, Oslavje in Pevmo Lovrenc Persoglia ter razlaga, da bodo na cesti, ki vodi proti cerkvi, zgradili tudi prečne kanale za meteorno vodo. Persoglia poleg tega pojasnjuje, da bodo v okviru sanacijskega posega pregledali tudi plaz, do katerega je pred nekaj dnevi prišlo nedaleč od mosta čez Pevmico v spodnjem koncu vasi. »Osebje civilne zaščite je pred dnevi že podrlo dva velika hrasta, ki ju je plaz premaknil; poleg tega so utrdili manjši nasip iz zemlje, tako da so zaenkrat plaz zaustavili. Januarja bodo opravili nekaj vrtin in preverili trdnost tal pod plazom, nato bodo po vsej verjetnosti zgradili podporni zid in ovinek v strugi Pevmice utrdili s kamnitimi bloki,« napoveduje Lovrenc Persoglia. govorila o težavnem upravljanju naravnega rezervata Prelosnega in Doberdob-skega jezera. Vizintin in Jarc sta Violina opozorila, da se letos občina Doberdob ni mogla potegovati za finančno pomoč za upravljanje rezervata, ker doslej še ni podpisala programskega dogovora z deželno vlado. »Pred kratkim se je zaključil razpis za ovrednotenje naravne dediščine in naravnih rezervatov, vendar naša občina se ni mogla prijaviti, ker doslej še ni podpisala programskega dogovora z deželo. Tega pa nismo storili po svoji krivdi, pač pa je za nastalo situacijo odgovorna dežela, ki enostavno nima denarja za podpis programskega dogovora z našo občino,« pravi Jarc in pojasnjuje, da bi se dežela s podpisom programskega dogovora obvezala za zagotovitev denarnih sredstev za rezervat za obdobje treh let. »Ker nimamo sklenjenega programskega dogovora, se moramo iz leta v leto pogajati z deželo in z njo podpisati konvencijo, ki nam zagotovi denar za enoletno upravljanje naravnega rezervata. To seveda povzroča kar nekaj težav zadrugi Rogos, ki upravlja rezervat Prelosnega in Doberdobskega jezera, saj ne more srednjeročno programirati svoje dejavnosti,« pravi Jarc in skupaj z Vizintinom pojasnjuje, da jima je Violino zagotovil objavo novega razpisa, na katerega se bodo prihodnje leto lahko prijavile tudi občine, na območju katerih se nahajajo naravni rezervati. »Na srečanju z Violinom sva z županom tudi razumela, da dežela ne namerava višati dotacije za upravljanje naravnih rezervatov, zato pa bo treba iskati nove vire financiranja, kar seveda ni nikakor enostavno. Mogoče bo dežela omogočila črpanje sredstev iz načrta za upravljanje območij SIC in ZPS, na primer za razvoj pašništva, zato pa bo treba vzpostaviti sodelovanje z domačimi kmeti, ki bi bili pripravljeni vlagati v živinorejo,« pravi Jarc in opozarja, da Violino z zanimanjem gleda ravno na razvoj dejavnosti, ki bi bile vezane na kmetijstvo. Poleg tega Jarc napoveduje, da bo dežela konec januarja sklicala omizje, na katerem bodo spregovorili o nadaljnjem upravljanju naravnih rezervatov. (dr) moščenice - Prometna policija ovadila ukrajinskega šoferja Pijan vozil tovornjak 57-letni A.G. je napihal 2,92 grama alkohola na liter izdihanega zraka, ob tem pa je napačno nastavil tahograf Za volan je sedel popolnoma pijan, ob tem pa je tudi sleparil pri nastavitvi tahografa. Goriška prometna policija je v sredo zvečer ustavila ukrajinskega šoferja, ki se je s tovornjakom peljal po avtocesti A4 in pri tem resno ogrožal varnost ostalih uporabnikov ceste. 57-letni A.G. je namreč zaužil veliko količino alkohola, po vsej verjetnosti pa bi v primeru, ko bi mu sile javnega reda tega ne preprečile, kršil tudi zakonsko predviden čas trajanja vožnje. Ukrajinskega šoferja je patrulja prometne policije ustavila v sredo zvečer na cestninski postaji pri Moš-čenicah. Pozornost policistov je pritegnil sam 57-letnik, ki mu je plačevanje cestnine ustvarilo velike težave. Ko so policisti približali tovornjaku, so takoj ugotovili, da nekaj ni v redu. Moški je bil namreč pod vplivom alkohola, kot so pričale tudi številne prazne pločevinke piva, ki so jih našli v kabini tovornjaka. Policisti so šoferju ponudili alkotest, naprava pa je namerila kar 2,9 grama alkohola na liter izdihanega zraka. Naj spomnimo, da so z novimi zakoni v Italiji za profesionalne voznike uvedli popolno prepoved alkohola. Pri pregledu tovornjaka so policisti ugotovili, da je 57-letni Ukrajinec tudi napačno nastavil tahograf. V nadzorno napravo, ki se vgradi v cestna vozila za prikaz in zapis podatkov o gibanju vozil in obdobjih dela njihovih voznikov, je namreč vstavil dve kartici, kar bi mu omogočilo podvojitev časa vožnje. Prometna policija je nato ugotovila, da je 57-letnik v zadnjih 28 dneh večkrat kršil norme o delovnem času in obveznih počitkih poklicnih šoferjev. Policija je moškega ovadila sodnim oblastem zaradi vožnje pod vplivom alkohola, ob odvzemu vozniškega dovoljenja pa mu je tudi naložila denarno kazen v višini 5.000 evrov zaradi kršenja zakonov o delovnem času poklicnih voznikov. (Ale) Goriška prometna policista bdita nad avtocesto bumbaca Kulturni center Lojze Bratuž se iskreno zahvaljuje vsem, ki so oblikovali letošnji božični koncert in sodelovali na njem, še posebej zborovskim pevcem MePZ Lojze Bratuž, MePZ Hrast, OPZ Emil Komel in OPZ Veseljaki in njihovim zborovodjem Bogdanu Kralju, Hilariju Lavrenčiču, Damijani Čevdek Jug, Luciji Lavrenčič Terpin ter solistom in orkestrašem. Posebna zahvala naj gre dirigentu In duši letošnjega glasbenega božičnega voščila Hilariju Lavrenčiču in ostalim glasbenikom, Igorju Zobinu, Aljoši Tavčarju In Patricku Ouaggiatu, ki so s svojo ustvarjalnostjo pričarali božično vzdušje. moraro - Po obnovi naprave za kompostiranje Več komposta Pokrajinska uprava dala zeleno luč za ureditev dveh dodatnih predelovalnih linij Goriški pokrajinski odbor je med sredinim zasedanjem prižgal zeleno luč za obnovo dveh predelovalnih linij v napravi za kompostiranje v Moraru, v katerih bodo v prihodnje iz vlažnih odpadkov proizvajali kompost. Vsebino upravnega sklepa sta včeraj na pokrajini predstavila pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic in funkcionar goriške pokrajine Flavio Gabrielcig. »Naprava za kompostiranje je bila zgrajena na podlagi določil starega načrta za ravnanje z odpadki, zato pa sta bili dve liniji namenjeni predelovanju oz. sušenju inde-ferenciranih odpadkov, ki bi jih nato odvažali v deponije. Zdaj smo sprejeli sklep, na podlagi katerega bo podjetje IRIS lahko še ti dve od skupno sedmih linij namenilo predelovanju vlažnih odpadkov in proizvajanju komposta,« pojasnjuje Gabrielcig, po drugi strani pa Černičeva poudarja, da je podjetje IRIS na zahtevo pokrajine in okoliških občin med poletjem opravilo vrsto obnovitvenih del za omilitev smradu, ki uhaja iz obrata. »Zaradi obnovitvenega posega so med poletjem predelovalne linije izmenično mirovale. Ob zaključku leta bo zaradi tega naprava za kompostiranje skupno predelala okrog 9.000 ton vlažnih odpadkov, medtem ko jih je lani 14.500,« pojasnjuje Gabrielcig in poudarja, da so za omilitev smradu nekoliko spremenili proizvodni proces. »Ker v obrat dovažajo zelo vlažne odpadke, jih je treba obračati vsake tri dni, ne pa vsak dan. Poleg tega zorenje traja več časa, ob zaključku pa nastane izredno dober kompost, kar je seveda odvisno tudi od skrbno selekcioniranih vlažnih odpadkov, za kar zgledno poskrbijo prebivalci goriške pokrajine,« pravi Gabrielcig in pojasnjuje, da bodo ob zaključku prenove dveh proizvodnih linij v napravi za kompostiranje letno predelovali okrog 18.000 ton vlažnih odpadkov. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. decembra 2010 13 GORICA - Kmalu bo treba poskrbeti za vpis Večstopenjska šola na stežaj odpira vrata novim uporabnikom Slovenska šola vse bolj pomemben akter v procesu deasimilacije ter v odnosih med Slovenci in Italijani V decembru in januarju je na šolah pestro, saj se šolska vrata v tem obdobju na stežaj odpirajo novim uporabnikom, ki bodo njihov prag prestopili prihodnje leto. Vse ustanove goriške Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom, torej šest otroških vrtcev, pet osnovnih šol in nižja srednja šola, ki delujejo v Gorici in okoliških vaseh, se želijo predstaviti, obrazložiti staršem, kaj lahko nudijo njihovim otrokom, kako gradijo njihovo znanje in jim pomagajo, da se celostno razvijajo. Kljub kriznim časom se slovenska šola neprestano nadgrajuje in se iz leta v leto posodablja, šolski kader se stalno izobražuje in dopolnjuje, da izboljša kvaliteto svojega dela. Šola se tudi zaveda, da se mora prilagoditi novemu času. V zadnjem obdobju je tako zelo aktualno vprašanje, komu je slovenska šola namenjena. Zakon št. 1021 iz leta 1962 pravi, da je slovenska šola namenjena pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Italiji. Dolga leta je delovala le kot šola za govorce slovenskega jezika. Smisel njene vzgoje je bil predvsem ohranjanje identitete in jezika slovenske narodne skupnosti izven meja matičnega ozemlja kot edine možne referenčne in identifikacijske skupnosti. V zadnjih 50 letih pa se je družba tako spremenila, da slovenska šola ni več izključna domena slovenske narodne skupnosti. Je tudi šola vseh tistih »Neslovencev«, ki jo obiskujejo, in teh je vedno več. Ocenjuje se, da otroci iz mešanih in neslovenskih družin tvorijo danes okrog 60 odstotkov celotne šolske populacije. Slovenska šola mora nadgraditi svoje poslanstvo, da bo v skladu s spremembami, ki jih narekujejo časi, in tudi v skladu z zgodovinskimi cilji ohranitve, zaščite in razvoja slovenske narodne skupnosti. Vzgajati mora k us-vajanju dvojezičnosti in večkulturnosti kot pogoja za uveljavljenje posameznika kot aktivnega člana skupnosti, ki se povsem ali parcialno identificira tudi s slovenskim jezikom in slovensko govorečo skupnostjo. Slovenščina označuje prvi oz. učni jezik šole, ne pa prvi jezik vseh učencev. Slovenska šola v Italiji je torej namenjena komurkoli resnično želi zahajati v njo, spoznati slovensko kulturo, poglobiti vedenje o Slovencih, se v prvi osebi potruditi za šolski uspeh svojega otroka tudi z osebnim stilom življenja. Znano je, da jezik ne usvajamo le v šoli, pač pa predvsem v vsakdanjem življenju. Možnosti za aktivno udejstvovanje je nešteto: pošolski pouk v dijaških domovih, glasbene šole, športna društva z bogato izbiro dejavnosti, preživetje počitnic oz. belih tednov v slovensko govorečem okolju, zavestno zahajanje v slovenske kroge ob vsaki priložnosti. Poslanstvo slovenske šole je to, da ohrani spe-cifiko slovenskega jezika in kulture na vseh stopnjah na visokem nivoju. Istočasno pa goji tudi znanje italijanskega jezika in spoštovanje do italijanske kulture. Oba jezika se v naših krajih uporabljata v različnih govornih položajih in imata različni vlo- gi, ki se po navadi dopolnjujeta. Dobro se je zavedati, da nosimo pripadniki manjšinske skupnosti v sebi dvojno bogastvo. Prav ta je eden izmed bistvenih razlogov, da se nekateri neslovensko govoreči starši odločajo za slovenski vrtec in šolo. Slovenci so pridobili v današnji družbi na ugledu, spoštovanju in vrednosti. Zaradi tega se je povečalo tudi zanimanje za učenje slovenskega jezika. Do sedaj so na slovenskih šolah uspešno jezikovno usposobili že marsikaterega otroka iz popolnoma italijanskih družin in so zelo ponosni na to. Otrok se nauči slovenščine in tudi medkulturne naravnanosti, če so starši v to izbiro prepričani, če je njihov odnos do slovenskega jezika brez predsodkov in čustvenih ovir in če jim je res do tega, da se otrok jezika nauči. Slovenska šola v Italiji je torej prerasla svoje tradicionalno poslanstvo in se stalno prilagaja novim potrebam slovenske narodne skupnosti. Postala je eden od glavnih akterjev v procesu deasimilacije in v odnosih med Slovenci in Italijani. Glavna skrb slovenskih šol je kakovost. Zato sta se lani združila didaktično ravnateljstvo iz Ulice Brolo in ravnateljstvo nižje srednje šole Ivan Trinko. Nastala je Večstopenjska šola Gorica, ki zaobjema vse tri stopnje obveznega šolstva: vrtec, osnovno šolo in nižjo srednjo šolo. Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici zagotavlja harmonično rast učencev ob upoštevanju kulturnih, psiholoških, znanstvenih, socialnih in etičnih aspektov. Največja pridobitev te združitve je vzgoj-no-didaktična kontinuiteta med posameznimi stopnjami. Ta ponudba omogoča otrokom prijaznejši in prijetnejši prehod na naslednjo stopnjo šolanja. Vzgoj-no-didaktično kontinuiteto dosegajo s Slovenska šola ni več izključna domena slovenske narodne skupnosti, temveč je tudi šola vseh tistih »Neslovencev«, ki jo obiskujejo, in teh je vedno več. Ocenjuje se, da otroci iz mešanih in neslovenskih družin tvorijo danes okrog 60 odstotkov celotne šolske populacije. Na fotografiji so učenci nižje srednje šole Ivan Trinko na božičnici, ki so jo v sredo priredili v šolskih prostorih bumbaca GORICA - Januarja bodo staršem predstavili vzgojno ponudbo Po vrtcih in osnovnih šolah srečanja in dnevi odprtih vrat Na slovenski Večstopenjski šoli Gorica so že organizirali nekatera srečanja s starši otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu začeli obiskovati vrtec, osnovno šolo ali pa nižjo srednjo šolo. Ravnateljica Elizabeta Kovic jim je predstavila šolsko ponudbo in spregovorila o učnih programih. Srečanja za starše se bodo zvrstila tudi v januarju, in sicer v vrtcu v Ulici Bro-lo v Gorici v sredo, 26. januarja, ob 17. uri; v vrtcu v Ulici Max Fabiani v petek, 14. januarja, ob 16. uri; v vrtcu v Štandrežu v sredo, 19. januarja, ob 16.30; v vrtcu v Pev-mi v sredo, 12. januarja, ob 15.45; v vrtcu v Števerjanu v sredo, 26. januarja, ob 16. uri, v vrtcu v Bračanu v ponedeljek, 24. januarja, ob 16. uri; v osnovni šoli Oton Žu- pančič v Gorici v sredo, 12. januarja, ob 18. uri; v osnovni šoli Fran Erjavec v Štandrežu v ponedeljek, 17. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Josip Abram v Pevmi v sredo, 19. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Alojz Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 17. januarja, ob 15. uri; v osnovni šoli Ludvik Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 24. januarja, ob 15.30. Januarja bodo priredili tudi dneve odprtih vrat, med katerimi bodo starši lahko obiskali vrtce in osnovne šole ter prisostvovali učnim uram. Vzgojitelji in učitelji bodo na razpolago za morebitna vprašanja in dodatne obrazložitve. Dan odprtih vrat bodo priredili v vrtcu v Ulici Brolo v četrtek, 20. januarja, med 10.30 in 11.30; v skupnim načrtovanjem vzgojiteljev in učiteljev za prehod na osnovno šolo in učiteljev ter profesorjev za prehod na nižjo srednjo šolo. Pri tem se določajo vzgojne strategije za dosežek primernih kompe-tenc, organizirajo se skupna srečanja, da otroci postopoma spoznavajo novo okolje, se soočijo s šolskimi pravili, z novimi dejavnostmi, z metodami učenja ter spoznajo svoje nove učitelje in profesorje. Skupna srečanja naj bi pripomogla k temu, da se bodo otroci v novi šoli dobro počutili in da ne bi bil prehod travmatičen ali stresen. (sg) vrtcu v Ulici Max Fabiani petek, 14. januarja, med 10.30 in 11.30; v vrtcu v Štandrežu v sredo, 19. januarja, med 10.45 in 11.45; v vrtcu v Pevmi v četrtek, 13. januarja, med 10.45 in 11.45; v vrtcu v Števerjanu v petek, 28. januarja, med 10.30 in 11.30; v vrtcu v Bračanu v torek, 25. januarja, med 10.30 in 11.30; v osnovni šoli Oton Župančič v Gorici v sredo, 19. januarja, med 8.15 in 9.15; v osnovni šoli Fran Erjavec v Štandrežu v petek, 21. januarja, med 8.30 in 9.30; v osnovni šoli Josip Abram v Pevmi v torek, 25. januarja, med 8.30 in 10. uro; v osnovni šoli Alojz Gradnik v četrtek, 20. januarja, med 8.30 in 10. uro; v osnovni šoli Ludvik Zorzut v torek, 25. januarja, med 11.30 in 12.35. (sg) GORICA Vsi petošolci bodo obiskali šolo Trinko Goriška nižja srednja šola Ivan Trinko bo januarja odprla svoja vrata bodočim učencem, saj jih bodo tja pospremili učitelji osnovnih šol. Učenci petih razredov osnovnih šol bodo obiskali nižjo srednjo šolo Ivan Trin-ko v torek, 10. januarja, oziroma v četrtek, 13. januarja, ko se bodo aktivno udeležili učnih ur prvih razredov nižje srednje šole. Za vpis v vrtce in osnovne šole se bodo morali starši napotiti na tajništvo Večstopenjske šole v Ulici Grabizio v Gorici, toda urniki in dnevi vpisovanja še niso določeni in bodo torej naknadno sporočeni. Za vpis v nižjo srednjo šolo je postopek nekoliko drugačen. Učencem, ki obiskujejo osnovne šole goriške Večstopenjske šole, ni potrebno se vpisati v prvi letnik nižje srednje šole Ivan Trin-ko, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je potrebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, na primer osnovni šoli Peter Butkovič Domen iz Sovodenj ali osnovni šoli Vrh. Učenci bodo torej dobili vpisno polo na svoji šoli, starši jo bodo izpolnili doma in jo potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo ravnateljstvu, kamor je učenec namenjen. Na Večstopenjski šoli poudarjajo: »Pomembno je, da se vsi igralci dobro poznajo, preden se igra začne. Pomembno je tudi, da ravnatelj, starši, otroci in učno osebje spoznajo pravila igre pred njenim začetkom. Srečanja pa nočejo le predstaviti šole in šolske ponudbe, temveč tudi tisto, kar smo, kar čutimo, kar želimo, da bi slovenska šola postala.« (sg) NOVA GORICA - Župan izpolnil prvo obljubo Nadomestila nižja Lastniki nepozidanih stavbnih zemljišč bodo plačali isti delež kot lani Na zadnji seji novogoriškega mestnega sveta se je udejanjila prva od predvolilnih obljub župana Mateja Arčona. Mestni svetniki so sklenili, da nadomestilo za nepozidana stavbna zemljišča v občini za leto 2011 prepolovijo. Davek, ki so ga uvedli leta 2008, da bi pospešili prodajo zemljišč, po Arčonovem mnenju v času gospodarske krize, ko je trgovanje z nepremičninami obstalo, ne služi več prvotnemu namenu. V letu 2011 bi morali lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč prvič plačati 100-odstotno nadomestilo, saj so leta 2008 plačali 25-odstotni delež, lani 50-odstotni, letos pa 75-odstotni delež. Na novogoriški občini so se, v zadovoljstvo številnih lastnikov zemljišč, med kateri- mi je precej takih, ki bi svoja zemljišča radi prodali, a jim zaradi recesije to ne uspe, odločili, da nadomestilo vrnejo na raven leta 2009. Kot je povedala Silvana Matelič, načel-nica občinskega oddelka za infrastrukturo in gospodarske javne službe, bodo o tem, kako bo z nadomestilom v letu 2012, odločali prihodnje leto, kasneje pa bo to odvisno od zakona o nepremičninah, ki naj bi bil pripravljen v letu 2012. »Nadomestilo za tisoč kvadratnih metrov veliko nezazidano stavbno zemljišče v mestu bi moralo v letu 2011 znašati 3180 evrov, a bo za polovico manjše,« je še ponazorila Ma-teličeva in dodala, da se bo v občinski proračun zaradi tega steklo za 300 do 350 tisoč evrov manj denarja. (nn) NOVA GORICA - Jutri v Hitu nova pogajanja »Stavka najbolje plačanih V • • I V I ogroža sanacijo družbe« Zaposleni v Hitu so začeli podpisovati peticijo proti stavki, novogoriški župan Matej Ar-čon je včeraj lastnike in nadzorni svet pisno pozval k aktivnemu reševanju situacije v Hitu, medtem ko osma pogajanja med upravo in sindikatom SIDS, ki so v sredo trajala do večernih ur, znova niso obrodila sadov. Nova pogajanja med upravo in sindikatom naj bi se nadaljevala jutri, istega dne bo zasedal tudi nadzorni svet družbe. Le-tega, pa tudi lastnike družbe SOD in KAD, je v včeraj no-vogoriški župan pisno pozval k aktivni vlogi pri reševanju akutne problematike Hita. »V času pred božično-novoletnimi prazniki, sredi najvišje sezone prirejanja iger na srečo, ob vikendih, ko je igralniških gostov največ, v družbi Hit vsak teden stavka skupina najbolje plačanih delavcev te družbe. Takšno ravnanje utegne ogroziti možnosti za sanacijo podjetja in sprožiti katastrofalno socialno bombo na Goriškem,« piše Arčon v pismu, ki sta ga v vednost prejela tudi predsednik vlade Borut Pahor in minister za finance Franc Križanič. Arčon v pismu opozarja, da je stavka zaposlenih, ki mesečno prejmejo tudi 3.000 evrov in več, v razmerah gospodarske krize povsem nerazumljiva za večino ljudi. »Stavke ne odobrava tudi večina zaposlenih v družbi. Žal se nekateri ne zavedajo, da žagajo vejo, na kateri sedijo, da se igrajo s svojim kruhom in seveda najmanj s kruhom vseh ostalih zaposlenih v Hitu,« opozarja Matej Arčon. (km) 14 Četrtek, 23. decembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / isonzo soča - Praznična številka s koledarsko prilogo Grajska vzpenjača jim ne gre v račun Vreden branja članek o nameščanju atomskih min pri Doberdobu Časopis na meji Isonzo Soča je ob letošnjih praznikih izšel z oznako praštevi-la 89. Kot smo že navajeni, je na 58 straneh strnjena živopisna vsebina. V zadnjem letu je tudi opaziti povečanje števila slovenskih prevodov, izvirnih člankov v slovenščini pa je še vedno malo. To je pač odvisno od sodelavcev ... Refren, ki ga v raznih oblikah - risbi, prozi in stihih - ritmično srečujemo, se nanaša na grajsko vzpenjačo, saj je ta našla prav v širšem krogu simpatizerjev revije največje nasprotnike in kritike. Že sama platnica - tako značilnega plakata že dolgo nismo videli na dvojezični reviji - od daleč zbode v oči zaradi povezave s prometnimi znaki in sporoča: prepovedano je uporabljati dvigalo. V uvodniku slednje sicer ni izrecno omenjeno, a sporočilo odgovornega urednika Daria Stasija je v sozvočju z mislijo, da si uprava privošči celo vrsto vprašljivih izbir, ki za mesto niso odrešujoče. Isti odgovorni urednik je poleg kritičnosti sposoben tudi oprijemljivih predlogov in o njih piše v članku z naslovom Turisti v Gorici. Kot vztrajen uporabnik kolesa se zavzema za okrepitev kolesarskih stez, tudi izven mestnih. S tem v zvezi časopis objavlja izreden posnetek nekdanjega štmaverskega mostu, o katerem je tudi novogoriški projektant Tomaž Vuga pred kakšnim tednom dejal, da bi mestne kolesarske steze spet povezal s tisto v gradnji ob Soči tja do Plavij. O preprečitvi referenduma, ki bi postavil v dvom gradnjo vzpenjače, in o za-mejenosti »ho-ruk« politike piše Mario Delneri, ki zaključuje z značilno mislijo: »Z delno obnovo mestnega jedra je zadovoljen srednje visoki sloj prebivalcev, ki živijo v središču in se tolažijo z nekakšnim zabaviščem okrog gradu, ni pa nobenega znaka o dejavnostih, ki bi mestu prinašale tudi prihodke.« Mlajši sodelavec Nicola Monte-morra, ki se pojavlja v zadnjem letu, je prispeval strip na dveh straneh. Vsebina? Spet vzpenjača in cikanje na svetnico Santa Go-rizia, ki naj bi bila izvor za ime mesta po mnenju nepoboljšljivih nacionalistov. Eden izmed zgodovinskih nosilnih stebrov časopisa Diego Kuzmin posreduje pronicljive kritične poglede na nov videz Male športne palače na Rojcah, kjer prav- zaprav ni dobro razumeti, kje je glavni vhod. S socialno problematiko nas sooča Dario Ledri v svojem pogovoru s Paolom Livo, odgovornim funkcionarjem goriške Delavske zbornice. Kot nekakšen dodatek beremo razpredelnice z zneski dopolnilne blagajne za metalurško, trgovinsko, gradbeno in šolsko področje. Italico Chiarion nas seznani s skrivnostnimi gradnjami na doberdobskem Krasu v času hladne vojne. Podzemni predori so še tam in nekateri so tista izkopavanja maskirno povezovali s po-speševalnikom atomskih delcev, ki naj bi bil nastanjen pri Doberdobskem jezeru. Šlo pa je za obrambno črto z možnostjo namestitve atomskih min. Kopalo je neko podjetje iz Vidma, so pa vojaške oblasti zasledile nekaj slovenskih priimkov med delavci - vmes so bili tudi Doberdobci - in zahtevale njihov odpust. Vredno branja! Liliana Mlakar nam v svojem prispevku posreduje vrsto zanimivosti, povezanih s Pavlo Gonzaga in koncem Goriške grofije. »Dne 12. aprila 1500 je grof Leonhard umrl v gradu Bruck pri Lienzu. Nekaj let prej je bil podpisal dedno pogodbo s Habsburžani ...« V tej številki Orietta Al-tieri - Alt zaključuje pripoved o goriških Judih in njihovem velikem razočaranju nad fašizmom, saj je marsikdo izmed njih imel do režima po prvi svetovni vojni pozitiven odnos. Naenkrat pa so se znašli na robu družbe, pravzaprav preko roba. Preimenovanje Ascolijeve ulice v Ulico Tunisi pove vse o tedanji nestrpnosti. Tudi Sonia Kucler zaključuje v tej številki opis mestnih vrtov, okrasnih in zelenjavnih. V italijan- STEVERJAN Devetdesetletnike obdarili na domu Števerjanski »rekorderji« so se včeraj popoldne veselili posebnega dogodka. Občane, ki so dopolnili devetdeseto leto starosti, so na njihovih domovih obiskali županja Franka Padovan, podžupan Robert Prinčič ter odbornika Marjan Drufovka in Milko Di Battista, ki so s seboj prinesli tudi božični dar. Občinski upravitelji so na Sovenci obiskali Severino Dorni in Elviro Paljavec, ki sta pred nedavnim dopolnili devetdeset let, na Valerišču pa 96-letnega Antona Pintarja. V Ščednem jih je pričakal 91-letni Lojze Hlede, v Ušju pa 96- Županja Franka Padovan s Severino Dorni bumbaca letna Marija Rožič, ki bo januarja dopolnila kar 97 let. »Predbožični obisk najstarejših občanov se mi zdi lepa pobuda. Pravilno je, da se spomnimo naših najstarejših so-vaščanov in jim pokažemo, da smo jim blizu,« je poudarila števerjanska županja Franka Padovan, ki si je pobudo prvič zamislila lani, želi pa si, da bi postala tradicija. Krajani in sorodniki, ki zanje skrbijo, so upravitelje toplo sprejeli. »Nad obiskom so bili zelo veseli in počaščeni,« je še povedala županja. Na števerjanskem županstvu je včeraj potekal tudi predbožični sprejem, ki so se ga ob županji, odboru in predstavnikih občinskega sveta udeležili še občinski uslužbenci in poveljnik števerjanskih karabinjerjev Andrea Console. skem besedilu se razpiše v evropskih in italijanskih dimenzijah, v slovenskem prevodu pa so uredniki in prevajalec odločili, da napišejo le najzanimivejše bistvo, se pravi tisti del, ki je povezan izrecno na Gorico. Izredno zanimiv se recenzentu te številke zdita opis in oris nekdanjega goriškega pokopališča pod Grčno; prav res, približno tam, kjer raste Eda Center. Pretresljiv je odstavek, ki opisuje, kaj je na tistem zemljišču povzročila »kanonada« med prvo svetovno vojno. Poučna je tudi skica zarisana nad letalskim posnetkom sedanjega središča Nove Gorice. Pomislimo, da je tam pred manj kot stoletjem ležalo na tisoče trupel. Podpisani je zaprosil raziskovalca Draga Sedmaka iz Goriškega muzeja v Solkanu za odobritev predelave njegovega podrobnega opisa policijskega in sodnega postopka proti slovenskim vzgojiteljicam, ki so - tako se zdi!? - ne le mimogrede poučevale slovenščino v za ta jezik »prepovedanem obdobju«. Prostori, kjer so zbirale več kot sto malčkov, so se nahajali v Svetoivanski ulici, zraven sedanjega sedeža časopisa Isonzo Soča. Ne moremo si domišljati, da kaj vemo o svoji zgodovini, če ne prebavimo takšnih izrednih drobcev in si jih zapomnimo ter uporabimo ob raznih razpravah. Sledijo furlanske strani in Anjin strip, nekaj strani posvečenih likovni in glasbeni ustvarjalnosti ter nekaj cvetk med »Potepanji«. V pismih uredništvu se oglašajo Diego Kuzmin, Sonia Kucler, Livio Bianc-hini in Marjan Sosol. Kaj pa koledar? Uredništvo se je dogovorilo z založnikom, da ob koncu leta priloži redni številki slikovni koledar. Gradivo je iz svojih »pogledov skozi kamero« izbral in ponudil Marko Vogrič, član Skupine 75. Gre za dvanajst posnetkov, kolikor je pač mesecev, in pogledov na predele Gorice in Nove Gorice s podnapisi. Zraven fotografij so oštevilčeni tedni in nekaj opozoril na značilne, a ne kičaste datume. Za ta del, ki je precej šibak po svoji izvedbi, ker začetna zasnova ni bila uresničena, ne odgovarja fotograf, temveč nekoliko leno uredništvo. No, tudi stiska s časom je imela svoje prste vmes. Aldo Rupel gorica-nova gorica - Silvestrovanje Na trgu in ulici z glasbo in ognjemetom Glasba in ognjemet bosta glavni sestavini letošnjega silvestrovanja v Gorici, ki ga po štirih letih ponovno prirejajo na Travniku. Program, s katerim želijo prihodnji petek ob Goričanih privabiti tudi ljudi iz drugih pokrajin in iz Slovenije, so predstavili na goriški občini, ki praznovanje organizira z di-skografsko hišo Twin Star Music in združenjem All Inclusive. Silvestrski večer na Travniku se bo začel ob 22.30, ko bodo na oder stopili najboljši pevci glasbene šole Roland. »Zanje je izrazila zanimanje tudi Zuccherova diskografska hiša,« je o kakovosti nastopajočih povedal upravitelj glasbene šole Giorgio Magnarin. Pevski nastop se bo zaključili malo pred polnočjo, prehod v novo leto pa bosta zaznamovala ognjemet in glasba dj-ja Karmineja Emmeja. Le-ta bo poskrbel za praznično vzdušje s pesmimi, ki bodo zadovoljile vse okuse. Ob polnoči in pol bo za konzolo stopil glavni gost večera, dj Toky, ki je znan predvsem po sodelovanju z Radiem 105 in Radiem Virgin. Dj Toky, ki bo na silvestrovanju v Gorici letos prisoten že tretjič, bo skupaj z voditeljico Karolino Černic razveselil publiko tudi z darilci, ki jih bo ponudil Radio Virgin. Od 2.30 dalje bo mladina spet plesala z dj-jem Karminejem, ki bo vrtel glasbo vse do 5. ure. Na Travniku bodo delovali kioski s hrano in pijačo, v okviru projekta Overnight, o katerem je spregovorila pokrajinska funkcionar-ka Marjeta Kranner, pa bo poskrbljeno tudi za brezplačen avtobusni prevoz iz Tržiča v Gorico in obratno. »IKjub finančni stiski nam je uspelo sestaviti privlačen program,« je povedal občinski odbornik Stefano Ceretta, predstavnik diskografske hiše Twin Star Music Andrea Buttignon pa je poudaril, da imajo zaslugo zato predvsem sinergije med upravo in drugimi ustanovami, ki delujejo na teritoriju. Ceretta je še pristavil, da bo na Travniku prepovedano metanje petard. Živahno bo tudi v Novi Gorici. V šotoru na Kidričevi ulici se bo plesna zabava začela ob 20. uri (nastopila bosta ansambel Javor in Slavko Ivančič z bandom), na Bevkovem trgu pa bosta od 21. ure dalje na potezi skupina Rock'n band in Dj Lovro. Opolnoči bo ognjemet. Novogoriška občina bo na svoji spletni strani danes objavila tudi program goriškega silvestrovanja, isto bo storila občina Gorica. gradez Na ogled 170 jaslic 31. decembrakoncertiin ognjemet Občina Gradež prireja med letošnjimi prazniki bogat program pobud. Med najbolj zanimivimi in božično obarvanimi je razstava »Presepi Grado« (Jaslice v Gradežu), ki so jo odprli v prejšnjih dneh in v okviru katere bo do 16. januarja na ogled 170 malih umetnin. Razstavo, ki poteka na raznih prizoriščih v gradeškem mestnem središču, je mogoče obiskati brezplačno, 26. decembra, 2. januarja in 9. januarja pa bodo priredili tudi brezplačne vodene oglede. Le-ti se bodo začeli ob 15.30 na Trgu Biagio Marin, spremljala pa jih bo glasba dudašev. Zmagovalca razstave bodo proglasili 15. januarja, ko bo v dvorani občinskega sveta potekalo nagrajevanje. V Gradežu bodo ob ljubiteljih jaslic prišli na svoj račun tudi otroci, za katere bodo danes v četrti »Citta giardino« od 16.30 dalje priredili razne animacijske pobude.Od 27. do 30. decembra bodo potekali tudi številni koncerti, ki jih prirejajo v baziliki Sv. Evfe-mije in v avditoriju Biagio Marin v okviru niza »Grado, tutta un'altra musica«. V pokritem šotoru v parku vrtnic bodo 31. decembra organizirali živahno silvestrovanje s skupino Refuse Rock Cover Band, ob polnoči pa bo ognjemet nad morjem. Ljubitelje jaslic pričakujejo tudi na Sveti Gori. V frančiškanskem samostanu je na ogled 9. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo, ki bo do danes in od 10. do 16. januarja 2011 odprta od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 17. uro. Od 25. decembra do 10. januarja bo urnik odprtja daljši, saj bo razstava na ogled vsak dan od 10. do 17. ure. nova gorica - Drugi koncert iz niza Go Gospel Dvorana na nogah Ameriška pevka Katie Graham po nastopu delila avtograme in poklepetala s poslušalci S sredinim novogoriškim koncertom Katie Graham »Tribute to Mahalia Jackson« se je zaključil letošnji GO gospel, ki je v dveh večerih združil ljubitelje črnske duhovne glasbe z obeh mest. Koncert v no-vogoriškem Kulturnem domu je v večini obiskalo domače občinstvo, vendar je bilo tudi precej poslušalcev iz Italije. Ameriška pevka Katie Graham, ki je skupaj s spremljevalnima pevkama Leslie Trionne Cooper in Cleo Villiamson McKinney, bobnarjem Lorenzom Sanfor-dom ter pianistom Edwardom Wilderjem v Novi Gorici nastopila prvič, se zadnja leta posveča oživljanju zapuščine gospel pevke Mahalie Jackson. Temperamentna in simpatična Katie Graham se je med koncertom z mikrofonom večkrat pomešala med sprva nekoliko zadržano občinstvo in nekaj posameznikov nagovorila k temu, da so z njo tudi zapeli, proti koncu pa je s svetovnima klasikama v gospelu, kot sta Amen in Happy Day, spravila na noge vso dvorano, da je ploskala in poplesovala. Raz-živeto občinstvo je bobnar skupine z odra celo večkrat fotografiral. Grahamova se je občinstvu pridružila tudi v avli Kulturnega doma, kjer je delila avtograme, tako kot preostali člani skupine pa je poklepetala s poslušalci. Go Gospel je skupni projekt kulturnih domov iz Gorice in Nove Gorice, ki je letos potekal tretjič zapored pod pokroviteljstvom Primorskega dnevnika, Novega glasa in tednika Voce Isontina. (km) Mm lr . Katia Graham atelje pavsic zavadlav gorica - ZCPZ Zborovsko obarvano Štefanovo Združenje cerkvenih pevskih zborov prireja v nedeljo, 26. decembra, ob 15. uri v goriški stolnici božični koncert. Pobudi, ki se na praznik sv. Štefana ponavlja že več kot 50 let, je dal prvi zagon Mirko Filej, ki je sam vodil začetne nastope. Na letošnjem koncertu bodo poleg zamejskih zborov nastopili še gostje iz Slovenije, organistka Eva Dolinšek in komorna skupina stare glasbe iz Nove Gorice. Poleg omenjenih bodo koncert oblikovali mešani zbor Rupa-Peč (dirigentka Zulejka De-vetak), moški zbor Mirko Filej (Zdrav-ko Klanjšček), moški zbor Štmaver (Nadja Kovic), mešani zbor F.B. Sedej (Aleksandra Pertot), fantovski zbor Anton Klančič-Miren (Zdravko Klanjš-ček), moški zbor Anton Klančič-Miren (Zdravko Klanjšček), župnijska vokalna skupina iz Rupe in s Peči (Damijana Čevdek Jug), mešani zbor Jazbine-Plešivo (Zdravko Klanjšček) in mešani zbor Podgora (Peter Pirih). Publiko bo nagovorila Martina Gereon. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. decembra 2010 15 selce - Starševsko združenje iz Romjana Z optimizmom na pragu novega, jubilejnega leta Na božičnici nastopile vse skupine, ki delujejo pod okriljem združenja Tudi pri Združenju staršev otrok slovenskega vrtca in osnovne šole v Romjanu so v praznični čas vstopili z božičnico. Potekala je v ponedeljek zvečer na prireditvenem prizorišču v Selcah, kjer so nastopile vse skupine, ki delujejo pod okriljem združenja. Na odru so se tako zvrstili otroški pevski zborček pod taktirko Sare Hoban, osnovnošolska plesna skupina pod mentorstvom Jelke Bogatec in štiri skupine kitaristov, razvrščenih po generacijah, od osnovnošolskih otrok do staršev, ki se kitari posvečajo pod vodstvom Aljoše Sakside. Program so sklenili Romjanski muzikanti s pevskim in glasbenim nastopom ter - »veliki fina- Starši Ensemble in Romjanski muzikanti na božičnici v Selcah le« - Starši Ensemble, eni in drugi pod taktirko Silvie Pierotti. Dvorana je bila nabito polna, na odru pa skoraj sto nastopajočih. Vse je uvodoma nagovorila predsednica združenja Damiana Ko-bal. Njene besede so bile prežete z optimizmom: kljub splošni krizi in krčenju prispevkov za kulturo so ponosni nad tem, da marsikaj naredijo in da so uspešni. Po tej poti bodo nadaljevali. Sledila je družabnost z izmenjavo voščil v pričakovanju na novo leto, ki bo za romjan-sko združenje jubilejno, saj bodo obeležili petnajsto leto delovanja, desetletnico pa bo praznoval pevski zbor Starši Ensemble. GORICA »Zlata« Elvira in Mario Zlato poroko bosta na Štefanovo praznovala Elvira Frangella in Mario Longo, Goričana kalabrijskega rodu, ki so se jima v zakonu rodili sin Giuseppe (1961), duša filmskega udejstvovanja v Gorici, cenjen tudi v slovenskih krogih, ter dvojčki Antonietta in Concetta (1964). Na skupno življenjsko pot sta stopila 26. decembra 1960 v kraju Diamante, v pokrajini Cosenza, kjer sta bila tudi rojena. Slavljenca na svojem goriškem domu Leta 1958 je Mario pripotoval v Gradišče odslužit vojaški rok. Domov se je vrnil le za poroko, nakar se je z ženo priselil na Goriško, kjer se je zaposlil v gradbenem podjetju Casalgrande, ob delu pa je že od nekdaj gojil ljubezen za numizmatiko in filatelijo. Za dom v Gorici - najprej v Ulici Brigata Casale, nato pri Sv. Ani - in za trojico otrok je skrbela žena Elvira, ki je še danes, ko so že odrasli, nanje zelo navezana. Zlato poroko bosta preživela v prazničnem objemu sina in hčera ter vnukov Andrea, Samante in Denise. [13 Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481-531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. O Kam po bencin Jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.45 -20.10 »Natale in Sud Africa«. Dvorana 2: 15.00 - 16.50 - 18.40 »Me-gamind«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.00 »The Tourist«. Kam po bencin V nedeljo, 26. decembra, bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 gorica Občinski lekarni z dobičkom Podjetje, ki upravlja občinski lekarni v Štandrežu in pri Sv. Ani, je poslovno leto zaključilo z dobičkom 119.000 evrov, vrednost poslovanja pa je presegla 2.375.000 evrov. Bilanco so izglasovali med sredino sejo občinskega sveta; za je glasovalo 22 svetnikov, proti jih je bilo osem, trije so se vzdržali. Sklep o obnovitvi konvencije z združenjem CISI pa je podprlo vseh 28 prisotnih svetnikov. Nočno odprtje lokalov Goriški župan Ettore Romoli je podpisal odlok, s katerim je med prazniki podaljšal odprtje lokalov do tretje ure ponoči. Odlok bo veljal 24., 25., 26., 30. in 31. decembra. Vrste na avtocesti Na avtocesti predvidevajo za današnji dan zelo gost promet. Že včeraj dopoldne so bile vrste pri Moš-čenicah dolge do štirih kilometrov. Brezplačno mleko Deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa sporoča, da je deželni odbor osvojil njegovo resolucijo, na podlagi katere bodo zagotovili brezplačno mleko iz soje dojenčkom, ki imajo težave zaradi vnetja debelega in tankega črevesja. KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.00 »Natale in Sud Africa«. Dvorana 2: 15.00 - 17.10 - 19.50 - 22.10 »Le cronache di Narnia - II viaggio del veliero« (digital 3D). Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »La banda dei Babbi Natale. Dvorana 4: 15.00 - 16.45 - 18.30 - 20.30 »Megamind«. Dvorana 5: 15.50 - 17.50 - 20.00 - 22.20 »The Tourist«. 26. IN 27. DECEMBRA V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 - 19.00 »Harry Potter e i doni della morte«. S Izleti PD RUPA-PEČ vabi na potovanje po Jordaniji in Sveti deželi v mesecu februarju; informacije po tel. 0481882285 (Ivo Kovic). SPDG prireja od 25. junija do 3. julija 2011 izlet v Bolgarijo. Poleg ogleda kulturnih spomenikov in drugih zanimivosti, (tudi krajšega ogleda Beograda in Zaječarja) se bodo goriški planinci povzpeli na Vitošo (2290 m) nad Sofijo, na Musalo, ki je z 2925 m najvišji vrh na Balkanskem polotoku (hoje od 6 do 7 ur) ter na Vihren v Pirinskem pogorju. Potovanje bodo opravili z avtobusom, namestitve pa bodo v hotelih. Za udeležence, ki bi se ne mogli udeležiti planinskih tur bodo poskrbeli alternativni program. Podrobnejši program bodo predstavili na srečanju, ki bo prve dni januarja, kjer bodo sprejemali tudi prijave in akontacijo. SPDG vabi k udeležbi na spominskem pohodu Dražgoše. Letos je predvidena udeležba, skupaj s PD Nova Gorica, iz Soteske. Prijave do konca leta pri Andreju (tel. 320-1423712) in pri Vladu (tel. 3317059216). Predstavijo Razpotja □ obvestila Na gradu Kromberk pri Novi Gorici bo v torek, 28. decembra, ob 20. uri krstna predstavitev revije Razpotja, ki jo izdaja Društvo humanistov Goriške. Prvenstveno bo namenjena goriškemu prostoru. Štirje referendumi Pobudniki štirih občinskih referendumov bodo zbirali podpise tudi danes med 9. in 12. uro v pisarni v veži goriškega županstva. Carlo Michelstaedter V prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gorici je na ogled razstava o Carlu Michelstaedterju; odprta bo tudi danes med 10. in 13. uro, jutri med 16. in 19. uro ter v nedeljo, 26. decembra, med 10. in 19. uro. 25. IN 26. DECEMBRA V GORICI KINEMAX: Dvorana 1: 15.45 - 17.45 -20.10 - 22.00 »Natale in Sud Africa«. Dvorana 2: 15.00 - 16.50 - 18.40 »Megamind«; 21.15 »The Tourist«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.20 »The Tourist«. V PONEDELJEK, 27. DECEMBRA, V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.45 -20.10 - 22.00 »Natale in Sud Africa«. Dvorana 2: 15.00 - 16.50 - 18.40 -20.30 - 22.20 »Megamind«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.10 »The Tourist«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 »Natale in Sud Africa«. Dvorana 2: 15.00 - 17.10 - 19.50 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del ve-liero« (digital 3D). Dvorana 3: 14.45 - 16.45 - 18.40 -20.30 »La banda dei Babbi Natale. Dvorana 4: 14.45 - 16.30 - 18.15 »Megamind«; 21.10 »The Tourist«. Dvorana 5: 15.50 - 17.50 - 20.00 -22.20 »The Tourist«. V NEDELJO, 26. DECEMBRA, V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.00 »Natale in Sud Africa«. Dvorana 2: 15.00 - 17.10 - 19.50 - 22.10 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del ve-liero« (digital 3D). Dvorana 3: 14.45 - 16.45 - 18.40 - 20.30 - 22.20 »La banda dei Babbi Natale. Dvorana 4: 14.45 - 16.30 - 18.15 »Megamind«; 21.10 »The Tourist«. Dvorana 5: 15.50 - 17.50 - 20.00 - 22.20 »The Tourist«. V PONEDELJEK, 27. DECEMBRA, V TRŽIČU Društua uoščijo Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vošči članom in prijateljem PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE bra, v Pineti pri Gradežu, da bo prvi avtobus odpeljal iz Gorice ob 16. uri s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, pri športni palači in nato v Štandrežu. Drugi avtobus bo odpeljal iz Štandreža ob 16.10, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Vrhu, Poljanah in v Doberdobu. AŠKD KREMENJAK prireja plesni tečaj za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije in vpisovanje do 31. decembra po tel. 338-6495722. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST prireja ob izteku leta v četrtek, 30. decembra, ob 18. uri družabnost v lokalu Roman bar na Travniku. Vabljeni člani pokrajinskega sveta, tajništva in izvoljeni upravitelji SSk. SKGZ obvešča, da bo goriški urad zaprt od 2. do vključno 7. januarja 2011. SPDG prireja od 30. januarja 2011 do 20. februarja 2011 nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra z avtobusnim prevozom; društvena tekma bo v nedeljo, 27. februarja 2011 v Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali v petek, 7. januarja, v petek, 14. januarja, in v torek, 18. januarja 2011, od 18. do 20. ure samo na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481536104 (Danja), tel. 338-5068432 (Loredana) in tel. 0481-22164 (Marta). PD VRH SV. MIHAELA v sodelovanju z župnijo Gabrje-Vrh prireja 2. tekmovanje »Jaslice pri nas doma«. Vabljeni k sodelovanju otroci in odrasli, družine in posamezniki; za informacije tel. 333-1706760 (Nerina) in 320-2129284 (Katia). Prispevki V KULTURNEM CENTRU v Dolu organizirajo praznovanje z večerjo ob zadnjem dnevu leta; informacije do ponedeljka, 27. decembra, po tel. 338-3176605 (Katjuša). KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici bo v prazničnem času zaprta 24. in 31. decembra ter, po novem letu, od 3. do 7. januarja. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt od 24. decembra do 2. januarja 2011. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici zaprti od 24. decembra do vključno 7. januarja. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja mladinski ples »Štefanovanje« v nedeljo, 26. decembra, od 21.30 v večnamenskem centru v Jamljah z DJ-jem LBP (Lola Bunny Party). SOLKANSKI BOLŠJI SEJEM bo v nedeljo, 26. decembra, med 8.30 in 15. uro na Trgu Jožeta Srebrniča v Solkanu; Ob slabem vremenu sejem odpade. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, ki bo v torek, 28. decem- V spomin na Milko Černic darujeta družini Figelj in Milocco 50 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Ciril Juren in Pepo Peric darujeta 100 evrov za športno društvo Sovodnje in 100 evrov za popravilo orgel v sovo-denjski cerkvi. Ob drugi obletnici smrti Franca Ferfolje darujejo svojci 100 evrov za godbo na pihala Kras iz Doberdoba. V spomin na Blanko Kuzmin darujeta 50 evrov za kulturno društvo Sovodnje Frančko in Dragica Kovic z družino. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Giuseppina Pod-bersig vd. Riccio z glavnega pokopališča v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.; 11.30, Neira Loppel vd. Silli v kapeli splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev. DANES V LOČNIKU: 10.30, Carlo Vecchiet (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 12.00, Livio Terzo Fedele (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana, sledila bo upepelitev. DANES V VILEŠU: 14.30, Aldo Giordano Marizza v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 9.30, Gabriella Faggiani por. Saija (s pokopališča v Beglianu) v cerkvi, sledila bo upepelitev. Kulturno društvo »Sovodnje« vošči vsem članom, ^ ^ ustanovam in • društvom ter prijateljem vesel ehoži£ne praznike jn vse najlepše v novem letu 2011 OBVESTILO Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije zaprto do 4. januarja 2011 Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure (ob sobotah od 10. do 13. ure) 16 Petek, 24. decembra 2010 PRAZNIČNE TEME RIM - Preplah zaradi domnevnega vala terorizma proti veleposlaništvom Paketni bombi na čilskem in švicarskem veleposlaništvu Poškodovana uslužbenca - Notranji minister Maroni govori o »anarhistični sledi« RIM - V italijanski prestolnici je včeraj zavladal preplah zaradi eksplozij paketnih bomb na švicarskem in nato še na čilskem veleposlaništvu. Pri tem sta bila poškodovana uslužbenca obeh veleposlaništev. Italijansko tožilstvo je uvedlo preiskavo zaradi suma »napadov s terorističnimi cilji«. Sum naj bi padel predvsem na anarhistične skupine. Paket bombo je na švicarskem veleposlaništvu, ki leži na severu italijanske prestolnice, razneslo okoli poldneva, kake tri ure kasneje pa je do eksplozije prišlo še na veleposlaništvu Čila v središču Rima. Uslužbenec švicarskega veleposlaništva je v eksploziji utrpel resne poškodbe na obeh rokah, potem ko je odprl paket, zato so ga prepeljali na operacijo v bolnišnico. Zdravniki se sedaj borijo za to, da bi mu rešili roke. V isto bolnišnico so prepeljali tudi huje poškodovanega uslužbenca čilskega veleposlaništva, ki je prav tako moral na operacijo. O eksplozijah so italijanske oblasti obvestile vsa veleposlaništva v Rimu, tam pa je policija tudi izvajala preglede. Italijanski mediji so medtem poročali, da so paket bombo našli tudi na ukrajinskem veleposlaništvu v Rimu, a se je nato izkazalo, da je šlo za lažen preplah. O dveh lažnih bombnih preplahih so že pred tem poročali tudi iz dveh občinskih poslopij v Rimu. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je v odzivu izjavil, da obstajajo resne grožnje za ambasade v italijanski prestolnici. Italijanska veleposlaništva po svetu pa je posvaril, naj bodo previdna. Prav tako pa bi se bilo po njegovem mnenju treba izogniti širjenju preplaha. Rimski župan Gianni Alemanno je javnost obvestil, da so pristojne službe v pripravljenosti. »Gre za val terorizma proti veleposlaništvom. To je bolj zaskrbljujoče kot en sam napad,« je Alemanno povedal novinarjem. Italijanski premier Silvio Berlusconi se bo po poročanju medijev v zvezi z dogajanjem sešel na pogovorih z notranjim ministrom Robertom Ma-ronijem. Ta je nato sporočili, da policija v zvezi s preiskavami preiskuje predvsem morebitne anarhistične sledi. Da so se preiskovalci osredotočili predvsem na »anarhistične kroge in ekološko-terostistično gibanje«, so že pred tem poročali italijanski mediji. Po drugi strani pa naj bi policija domnevala tudi, da paketi bombe izvirajo iz Grčije. Poslale naj bi jih iste teroristične organizacije, ki so novembra pakete bombe med drugim naslovile na nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja in italijanskega premiera Berlusconija. Odgovornosti za eksploziji ni sicer za zdaj prevzel še nihče. Za paketoma bombama na veleposlaništvih Švice in Čile dejansko najverjetneje stoji isti pošiljatelj. Oba paketa sta bila v velikosti videokasete, zavita v rumen ovitek, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa, ki se sklicuje na preiskovalce. Paket bombo je razneslo le dva dni potem, ko je do bombnega preplaha prišlo na vlaku rimske podzemne železnice. Sumljivi paket je v torek odkril uslužbenec železnice, ko je vlak, iz katerega so pred tem že izstopili vsi potniki, pripeljal na servisno območje v bližini končne postaje Re-bibbia na obrobju Rima. Bombo so kasneje deaktivirali in ugotovili, da ni bila nevarna. Svarila pred morebitnimi terorističnimi napadi med božično-novole-tnimi prazniki so sicer v zadnjih dneh v Evropi vse glasnejša, še posebej po neuspešnem samomorilskem napadu v Stockholmu 11. decembra. Bali naj bi se predvsem napadov po vzoru smrtonosnega strelskega pohoda v indijskem Mumbaiju. (STA) Karabinjerji pred sedežem švicarskega veleposlaništva v Rimu ansa rim - Veleposlanik Iztok Mirošič Sumljiv »paket« tudi na slovenski ambasadi LJUBLJANA - Slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič je za spletni portal 24ur.com povedal, da so bili na slovenski ambasadi o včerajšnjih eksplozijah paketov bomb na švicarskem in čilskem veleposlaništvu takoj obveščeni. Sumljiv paket je včeraj prejelo tudi slovensko veleposlaništvo, a se je izkazalo, da v njem ni bilo eksplozivne naprave. Kot je povedal Mi-rošič, so včeraj prejeli sumljiv paket, zaradi česar so poklicali italijansko policijo, ki je opravila protibombni pregled, a so ugotovili, da v njem ni bilo eksplozivnega telesa. Na paketu namreč ni bil označen pošiljatelj, ko pa so ga odprli, so ugotovili, da so bili v njem knjiga in zgoščenke, navaja 24ur.com Slovenski veleposlanik je še povedal, da je bila v Rimu že pretekli teden grožnja z bombnim napadom, zato je že takrat izdal ukaz o povišani stopnji varnosti na veleposlaništvu. To pomeni, da so zavarovali vse zaposlene na veleposlaništvu in seveda tudi diplomate ter ob tem tudi materialne dobrine, ki bi lahko bile ogrožene. Si- Slovenski veleposlanik v Rimu Iztok MirošiC kroma cer po njegovih besedah grožnje z bombnim napadom slovensko veleposlaništvo ni dobilo. Mirošič je dodal, da so tudi sicer v stalnem stiku z italijansko policijo, italijanskim zunanjim ministrstvom in tudi s slovenskim zunanjim ministrstvom. Trenutno kljub povišani stopnji varnosti in večji pozornosti vse aktivnosti veleposlaništva potekajo normalno. Italijanska policija je zaradi obeh eksploziji začela preverjati vsa tuja veleposlaništva in konzulate v prestolnici, med drugim je obiskala tudi slovenskega, je za 24ur.com še povedal Mirošič. (STA) univerza Senat izglasoval reformo RIM - Italijanski senat je včeraj z 161 glasovi za, 98 proti in šestimi vzdržanimi izglasoval reformo univerzitetnega sistema. Zanjo so glasovali predstavniki Ljudstva svobode, Prihodnosti in svobode in Severne lige, proti pa sta bili Demokratska stranka in Italija vrednot, medtem ko so se vzdržali predstavniki Udc, Api, Svp in Union Valdotaine. Po besedah ministrice Mariestelle Gelmini bodo reformo začeli izvajati že v prihodnjem akademskem letu, zadovoljstvo so izrazili vodja senatorjev Ljudstva svobode Maurizio Gasparri, minister za socialno skrbstvo Maurizio Sacconi in Zveza industrialcev Confindustria, medtem ko je vodja senatorjev DS Anna Finocchiaro kritično opozorila, da bo treba odobriti še kakih petdeset izvršnih odlokov, kar pa Gelminijeva ni povedala. Predsednik republike Napolitano pa je izid glasovanja komentiral le z besedami: »Jaz prisluhnem, vendar odločata vlada in parlament.« politika - Tiskovna konferenca italijanskega premiera ob koncu leta Berlusconi meni, da lahko vlada naprej Bersani: Kot Kim Il Sung ali Lukašenko RIM - Italijanski premier Silvio Berlusconi je prepričan, da lahko vlada naprej in celo razširi vladno večino, ki je, vsaj v poslanski zbornici, zelo pičla zaradi odhoda Finijevih pristašev Prihodnosti in svobode. To je Berlusconi dejal na včerajšnji izredno dolgi tiskovni konferenci ob zaključku leta (trajala je skoraj tri ure). Premier, ki je za januar napovedal preverjanje o vladni večini, je vsekakor zavrnil možnost predčasnih volitev, pa tudi ponovno zbližanje s predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem, ki se v tej vlogi po Berlusconijevih besedah ne obnaša nepristransko, ampak kot strankarski voditelj. Vsekakor se brez Prihodnosti in svobode vlada bolje, je dejal Berlusconi, ki je dejal, da bi njegova nova večina lahko štela 325 poslancev v poslanski zbornici. Pametno bi bilo odpreti npr. omizje s sredinsko stranko Udc. Drugače je omenil možnost, da bi leta 2013 ne kandidiral več za predsednika vlade, glede predsedstva republike pa je namignil na možnost kandidature podtajni-ka pri predsedstvu vlade Giannija Lette. Silvio Berlusconi ansa Premier se ni niti izognil polemiki na račun sodstva, ki je zanj spolitizirano in v katerem se nahaja združenje, ki teži k pre-vratništvu, poleg tega je ponovno napovedal start reforme pravosodja. Na odzive ni bilo treba čakati dolgo. Tako se je oglasil tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani, ki je Berlusco-nijevo tiskovno konferenco označil za »morje čenč, ki v sebi nima nič konkretnega za konkretni položaj Italijanov,« glede dolžine srečanja z novinarji pa je dejal, da je šlo za »tiskovno konferenco, vredno Kim Il Sunga ali Lukašenka.« Bersani je tu- EVRO 1,3064 $ -0,04 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. decembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 23.12. 22.12. ameriški dolar japonski jen 1,3064 108,95 8 6785 1,3112 109,68 8 7144 kitajski juan ruski rubel innnckn niruia 40,0035 58,9700 40,2825 591315 II 1U MiKa 1 ULJIJa danska krona hntan^U'! ti int 7,4530 0,84820 7,4521 0,84920 L/1 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona r\r-ir\¿i ^ krpina 8,9630 78370 8,9812 78715 1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona 25,305 1 2553 25,280 1,2502 jvicaijM iiaiiis. estonska krona tnan7ar<:Ki TAnnt 15,6466 278,43 15,6466 276,20 1 1 lan +0,37 -1 51 KRKA 1 1 IKA KOPER 63,00 1750 +0,32 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 158,00 +1,74 -2,47 TELEKOM SLOVENIJE 262,00 83,60 -0,38 -2,56 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 48,50 AERODROM LJUBLJANA 19,00 DELO PRODAJA 26,00 rrm 1 r»7 nn -1,04 +12 63 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 20,87 +4,35 -1 34 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 5,90 10,275 -0,44 KOMPAS MTS NIKA 5,50 7,65 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI I IS III IRI IANA 15,30 8,08 24,50 381 00 +4,08 +0,25 SALUS, L_IUDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 91,90 179 80 +2,11 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,11 17,80 +0,01 -2,20 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 23. decembra 2010 +°,19 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,05 90,01 15 47 -0,19 -0,88 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 3,5275 +0,52 -0,56 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,886 2,7525 +0,23 +0,46 EDISON ENEL ENI 0,8675 3,8525 1667 -2,91 +0,06 FIAT FINMECCANICA 15,52 +0,48 +1,37 +0 12 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,62 14,74 -0,41 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,1375 -0,35 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 9,39 23,00 +0,43 +0,88 +1 05 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,585 6,85 -0,22 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,08 6,215 12 85 +2,59 +0,08 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 37,01 +0,31 -0,08 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,79 7,845 -0,26 -0,13 TENARIS TERNA 0,995 18,65 +1,17 +0,32 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,225 0,0809 +1,18 +0,50 UNICREDIT 6,88 1,647 +0,51 -0,30 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 91,52 $ +0,01 IZBRANI BORZNI INDEKSI 23. decembra 2010 indeks zaključni tečaj : sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 841,57 -0,80 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.066,35 94917 +1,05 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.639,47 -1,14 -4,04 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai^/n 665,62 273,23 1.466,62 1.466,62 +0,08 +1,08 BIFX, saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.285,30 +0,80 -0,54 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.573,49 2.230,27 +0,12 -0,25 S&P 500, New York 1.256,77 -0,16 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.273,72 7.057,69 5.996,07 +0,19 -0,14 +0,21 CAC 40, Pariz 3.911,32 -0,21 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.894,00 1.223,30 -0,60 -0,03 Nikkei, Tokio 10.346,48 - STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.137,78 2.855,22 -0,21 -0,79 Sensex, Mubaj 19.982,88 -0,16 / SVET Petek, 24. decembra 2010 1 "J washignton - Po ratifikaciji sporazuma Start z Rusijo Obama poudaril vidne uspehe ameriške administracije Kljub porazu demokratov na volitvah popularnost ameriškega predsednika spet narasla WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je na novinarski konferenci, potem ko je senat ratificiral sporazum z Rusijo Start, zadnjih nekaj tednov označil za najbolj produktivno obdobje po volitvah v zadnjih desetletjih in se zadovoljen odpravil na praznični dopust na Hava-je.Potem ko so ga po hudem porazu demokratov na kongresnih volitvah 2. novembra in davčnem kompromisu z republikanci analitiki že začeli odpisovati, je kongres do srede sprejel več pomembnih zakonov, ki štejejo kot zmaga za Obamo. Celo davčni kompromis, s katerim je prelomil obljubo, da ne bo podaljšal davčnih olajšav za bogate, je predsednik uspel spremeniti v zmago, saj ga po zadnji anketi časopisa Washington Post in televizije ABC podpira 69 odstotkov Američanov.Podobna anketa je že pred tedni ugotovila, da 77 odstotkov Američanov podpira odpravo diskriminacije homoseksualcev v oboroženih silah in Obama je zakon o tem podpisal prav v sredo. Na novinarski konferenci je omenil še sprejetje zakona o varnosti hrane ter zakona o otroški prehrani, kar je pobuda prve dame Michelle Obama. Oba domova kongresa sta v sredo potrdila tudi zakon o 4,2 milijarde dolarjev pomoči za zdravstveno oskrbo reševalcev po 11. septembru in prebivalcev juga Manhattna, ki imajo težave z dihanjem zaradi prahu iz porušenih stolpnic WTC. Senat je poleg tega pred dnevi potrdil kopico sodnih kandidatov, ki so jih republikanci blokirali leto ali dlje. Še ena mednarodna zmaga pa je uspešen dogovor o prostotrgo-vinskem sporazumu z Južno Korejo. V sredo sta oba domova kongresa potrdila tudi 725 milijard dolarjev vreden zakon o financiranju Pentagona, v katerem je 160 milijard za vojni v Afganistanu in Iraku. Obama je priznal, da so bili demokrati na volitvah kaznovani, za kar je prevzel odgovornost, a obenem poudaril, da se je zadnje obdobje izkazalo za obdobje napredka. »Mislim, da lahko rečemo, da je bilo to najbolj produktivno obdobje po volitvah v zadnjih desetletjih. Prišlo pa je po dveh najbolj produktivnih letih, kar smo jih imeli v več generacijah,« je dejal Obama. Zagotovil je, da ni naiven in da ve, da ga v naslednjih dveh letih čakajo hudi boji z republikanci, ki bodo imeli večino v predstavniškem domu kongresa. Kljub nizu zmag je Obama na novinarski konferenci priznal nekaj razočaranj. Največje je, da senat ni potrdil zakona o le- galizaciji otrok nezakonitih priseljencev. Obama je dejal, da mu je težko pri srcu, ko pomisli na otroke, ki niso krivi za to, da so jih starši nezakonito pripeljali v ZDA. Neizpolnjena obljuba je tudi celovita reforma priseljevanja in zaprtje taborišča Guantanamo. Obama je dejal, da si bo še naprej prizadeval za zaprtje taborišča za osumljene teroriste na Kubi. Njegova administracija medtem pripravlja zakonsko osnovo za to, da bi lahko nekatere osumljene teroriste brez sojenja zaprli za nedoločen čas. Med porazi je ameriški predsednik omenil še dejstvo, da kongres ni potrdil zakona proti podnebnim spremembam. Obama si je z nizom zmag v zadnjih v dveh tednih za devet odstotkov povečal podporo med zmernimi republikanci, kaže Gal-lupova raziskava. Republikanski senator Lind-sey Graham iz Južne Karoline, ki je done-davnega veljal za zmernega, je že v torek strankarske kolege zato že opozoril, da so kapitulirali pred Obamo. (STA) Ameriški predsednik Barack Obama ansa Sanader na zaslišanju zavrnil vse očitke SALZBURG - Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader je na včerajšnjem zaslišanju pred avstrijskim državnim tožilstvom preko videokonference zavrnil vse očitke v zvezi s pranjem denarja. V enournem zaslišanju je med drugim pojasnil, da je vse svoje premoženje pridobil na legalen način, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Kot je za agencijo APA pojasnil tiskovni predstavnik tožilstva na Dunaju Friedrich König, je Sanader danes polno sodeloval v zaslišanju in odgovoril na vsa zastavljena vprašanja. Bivši hrvaški premier je sicer v prisotnosti svojega odvetnika zaprosil, da bi naslednje zaslišanje potekalo januarja, da bi imel več časa za pripravo svojih odgovorov. Njegovi prošnji so ugodili, vendar pa točen datum zaslišanja še ni znan. König je še menil, da bi avstrijsko državno tožilstvo Sa-naderja naslednjič lahko zaslišalo v izročitvenem priporu v Salzburgu, kjer je od 10. decembra. Tožilstvo je Sanaderja danes zaslišalo v zvezi s sumom pranja denarja, glede katerega je prijavo zoper njega pred tednom dni podala ena od tirolskih bank. Po poročanju medijev, na katere se sklicuje srbska tiskovna agencija Tanjug, ima Sanader pri tej banki odprt žiro račun, na katerem je okoli milijon evrov. (STA) buenos aires - Kazensko odgovoren za smrt in izginotje tisočev Argentincev Nekdanji argentinski diktator Jorge Videla obsojen na dosmrtni zapor BUENOS AIRES - Nekdanji argentinski diktator Jorge Videla je bil v sredo obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi mučenja in umora 31 ujetnikov v času po vojaškem udaru v Argentini, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Videla je bil tako prvič po 25 letih ponovno obsojen za zločine proti človečnosti. Tudi večina nekdanjih vojaških in policijskih uradnikov, skupaj z Videlo se jih je na sojenju znašlo več kot 20, je bila obsojena na dosmrtne zaporne kazni. Sodniki so v razsodbi dejali, da je Videla kazensko odgovoren za smrti zapornikov, ki so jih premestili iz civilnega v tajni zapor, kjer so jih večkrat zasliševali in mučili, nato pa ubili. Ujetnike naj bi ustrelili, medtem ko so ti skušali pobegniti. Videla je na sodišču zatrdil, da so si prebivalci Argentine želeli udar, da bi preprečili marksistično revolucijo. Dejal je, da sedaj državo vodijo teroristi. Jorge Videla in prav tako obsojeni član vojaške hunte general Luciano Benjamin Menendez ansa Na obsodbo so se navdušeno odzvali sorodniki žrtev, ki so napolnili sodno dvorano. S seboj so prinesli črno-be-le fotografije žrtev in obtožence označili za morilce. Videla bo moral svojo kazen odslužiti v civilnem zaporu, so se odločili sodniki, in tako izničili privilegije, ki jih je nekdanji diktator dobil, ko je bil leta 1985 prvič obsojen zaradi zločinov pro- ti človečnosti. Videla je tedaj odslužil le pet let zaporne kazni, nato pa ga je, skupaj z ostalimi voditelji vojaškega udara, leta 1990 tedanji argentinski predsednik Carlos Menem pomilostil. Amnestijo je vrhovno sodišče preklicalo leta 2007, argentinska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner pa je tedaj podprla nova sojenja nekdanjim vojaškim in policijskim uradnikom, ki naj bi bili vpleteni v delovanje tajnih centrov za mučenje, v katerih je izginilo več tisoč nasprotnikov vojaškega režima. Tokratno sojenje je le prvo v vrsti od številnih, ki še čakajo 85-letnega Videlo. Videlo ki je vodil vojaški udar, po katerem je v Argentini med leti 1976 in 1983 vladala diktatura, številni vidijo kot arhitekta takratnega režima, v katerem je izginilo več tisoč ljudi. Po ocenah argentinske vlade je v času diktature izginilo okoli 13.000 ljudi, človekoljubne organizacije pa število izginulih ocenjujejo na 30.000. (STA) tokio, seul, peking - Praznovanja širom po svetu Božično vzdušje tudi v številnih azijskih državah, kjer ni krščanskega izročila in prevladujejo druge veroizpovedi Na fotografiji levo: božično drevo v Kabulu; desno božično vzdušje na Kitajskem; spodaj: kenguruj odpira božično vrečo v živalskem vrtu v Sydneju ansa TOKIO/SEUL/PEKING - Božični okraski in luči krasijo nakupovalna središča in ulice, kjer odzvanjajo božične pesmi, medtem ko božiček na motorju dostavlja darila. Takšno je vzdušje pred bližnjimi božičnimi prazniki v teh dneh po Aziji, kjer božiča sicer tradicionalno ne praznujejo. Čeprav krščanstvo ni osrednja religija v Aziji, se trgovine v budistični prestolnici Tajske Bangko-ku in glavnem mestu pretežno muslimanske Malezije Kualu Lumpmju svetijo v božičnem okrasju in lučeh. V enem od največjih nakupovalnih središč v Bangkoku je več kot sto otrok preoblečenih v božičke uprizorilo božično praznovanje. Na Japonskem je božiček v tokijskem akvariju hranil živali in izvajal predstave z delfini. V Seulu poštami, oblečeni v božičke, na motornih kolesih dostavljajo darila revnim otrokom. V Južni Koreji bodo prvič po nekaj letih božično okrasje postavili tudi v bližini meje s Severno Korejo. Čeprav je v Indiji z več kot milijardo ljudi le dva odstotka kristjanov, pa božič postaja vse bolj priljubljen in v trgovinah prodajajo podobe božička, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V večjih kitajskih mestih so nakupovalna središča, uradi in restavracije okrašeni z lučmi, božičnimi drevesi in plastičnimi božički, medtem ko si trgovci že manejo roke ob dobri prodaji daril.Manj posluha za raz- posajeno božično vzdušje pa so pokazale kitajske oblasti, ko so se na osrednjem Trgu nebeškega miru v Pekingu, ki je bil leta 1989 prizorišče množičnih študentskih protestov, zbrali preoblečeni božički, med katerimi je bila večina tujcev. Ko so se želeli narediti skupinsko fotografijo, jih je policija pozvala, naj trg zapustijo, poroča AFP. V vietnamskem mestu Ho Chi Minh so pred enim od lokalov postavili več kot dvo-metrskega snežaka, ulice v središču mesta pa ponekod okrasili z ogromnimi snežinkami. V Siem Reapu na severozahodu Kam-bodže, ki je priljubljena turistična destinaci-ja, so v enem od hotelov postavili ogromno božično drevo, ki so ga okrasili z ribiškimi mrežami in bambusovimi palicami, s čimer so želeli praznovanju dati lokalni značaj, in pripravili božične pesmi v angleščini in kmer-ščini, božiček pa se tam vozi naokoli na trikolesnem tuku-tuku. Manj naklonjeni praznovanju božiča so v Indoneziji. Tamkajšnji islamski svet je božično okrasje v nakupovalnih središčih, zabaviščnih centrih in javnih krajih označil za «pretirano in izzivalno». Po besedah enega od vodilnih mož indonezijskega sveta ulem bi moralo biti okrasje v skladu z muslimanskimi običaji, saj so muslimani v Indoneziji večina. Menil je tudi, da bi se morali muslimani vzdržati udeležbe na praznovanjih ob božiču, še poroča AFP. (STA) Qrocola^l 7hff/tff MAKADAM SNC DI HUSU TAMARA & C. PROSEK - PROSECCO 1 - Tel. 040 251043 r^ i §»m Občvdan [L-1.040y220aB6 Restavracija tomabcrdflniu^mnil.cDm Pt'sck, It. 2 - 34018 Dolina |TSf Vosci vsem gostom in prijateljem vesele praznike ?U?HMEL ■ REGISTRATOR! Dl CASSA ■ PRODAJA IN SERVIS PAROVEL S. & SAIN A. SAS Ul. S. Francesco 11 - TRST Tel. 040.370802 Med prazniki vam priznamo še dodatni 10% popust ob nakupu nove blagajne s predstavitvijo tega odrezka. Slavko vôem veaefß v v OZJIC môteeno 2011 Kontovel št. 453 - Tel. 040 225393 ALUCARSO P * * * * vošči $ Di Skabar Marco PROIZVODNJA IN MONTAŽA ALUMINIJASTIH OKEN, VRAT, VERAND TER ŽELEZNA DELA vesel ■ v • v bo^ic in srečno Proseška ulica 173 - Opčine novo* Repen 226 - Repentabor Fax 040-327459, Mob. 349-0955671 leto! ? j* Gnaden PliiKÀn FAiADm IZQLACIJlltl iliT manoî 'rrutto vihezî? P t KO iACI E t VESEL SOŽIC! SffTEMI Z twt ÏA PRtPËLNt ÏT 5MJan Gruden h F15U Hï, Nabftiira Kin www.jiilturï I :.-3rLi Mabrtïir^ DANEV ; OtiHTCSl PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM PREGLEDI S TV KAMERO IN ZIDARSKA DELA V OBRTNI CONI ZGONIK PROSEŠKA POSTAJA 29/C TEL. 040 2528113 - FAX 0402528124 e-mail: info@danev.it <§p&ictu prazniki Ošterija 9fa (PCaninci (Dane pri Divači 2JL Ted +386(0)40 508 811 (+39)392 563 3757 ■XU* tvojega vozila! TELEFON 040 412399 CGflTRO RGVISIOni Roiano v pekarni ©avorin Starec, na poseku... ...to so pravi prazniki! 9rosek 138 (pri postajališču avtobusov št. 42, 44, 46) tel.: 040-2528026 - mob.: 831-3425683 Doma izdelane konfekcije! TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. e\e praznike ! UL. SOLITRO, 1/2 PON-PET 8.00-17.00 Sf**no kvalitetne speCV voëëiw vsem vesec božigi Saint Honore' - Proseška ul. 2 - Opčine - Tel. 040.213055 Orocolato - Ul. Cassa di Risparmio 9 - Trst Odprto vsak dan - Škerk Boris Zahvaljujemo se vsem zvestim in novim ^ strankam ^ ter želimo VESEL BOŽIČ IN SREČNO Hi NOVO LETO. Obrtna Cona Zgonik - Proseška postaja 29/E Tel. 040 351065 Mob. 335 6002930 e-mail: rbkabel@virgilio.it, www.rbimpiaiiti.net Sesljan 41 Tel. 040 299147 Naselje S. Mauro 122 * * * Po naročilu: TORTE PECIVO SLANI PIŠKOTI PIZZE o_< VISOKA TEHNOLOGIJA ZA DOLGOROČNI PRIHRANEK term« Svojim strankam se zahvaljujemo za zaupanje, geom.GiancanoFORAus vsem pa voščimo vesele praznike in uspehov polno leto 2011 0BRTNAC0NAD0LINA547/1 1 1 11 info@termoideale.it www.termoideale.it Alternativne energije • Ogrevanje • Sončni sistemi in toplotne črpalke PRAZNIČNE TEME Petek, 24. decembra 2010 19 red hudo poletno vročino sem se umaknil v Julijce, v Tamar pod Jalovcem in v Krnico pod Kriško steno. Sprehodil sem se v dve dolini, ki sem ju pred 63. leti prehodil z Bojanom Pavletičem. To nista bila edina kraja, ki sva ju obiskala. Tudi sama nisva vedno bila. Neko turo smo opravili celo v troje, z nama je bil tudi Egon Kravs. Najini poti sta se srečali pri mladinski dejavnosti v prvih povojnih letih, po po-vratku iz begunstva. On se je s starši vrnil v Trst, jaz pa k teti v Lonjer, moj rojstni kraj. Na izlete sva hodila s tržaškim slovenskim planinskim društvom. Udeleževala sva se tekmovanj v Črnem vrhu nad Idrijo in v Ci-mi Sappadi, vsakokrat v slalomu in tekih. Za obe disciplini z enimi samimi težkimi kazujejo takšne in drugačne gore, ostenja, brezoblično kamenje. Ne bi več vedel povedati, kje so bile posnete in kaj hočejo povedati. Zagotovo pa vem, da so nastale v svobodi, iz neke notranje potrebe. Kot da bi z njimi hotel ujeti nekaj izgubljenega., Med vojno sem bil namreč štiri leta zaprt v kletko, ki jo je predstavljala z žico obdana okupirana Ljubljana. Tudi Bojan je doživljal podobno usodo.Štiri leta sem se v mislih sprehajal po Kamniških Alpah, ki so bile skoraj na dosego roke. Sanjal sem o planinah in načrtoval brunarico. Potem je prišlo še leto suženjskega dela v Hitlerjevi Nemčiji. Tam niti za takšne sanje ni bilo časa. Prvo leto po koncu vojne sem spomladi na Veliki planini preživel lep smučarski teden. Skromna potešitev neskončnih želja. Tam so se začele uresničevati sanje medvojnih let, sanje, ki so mi, poleg ži- Fotografije v smeri urinega kazalca: Bojan s planinskim priročnikom; Triperesna deteljica na Kredarici, pri Triglavskem ledeniku: Bojan, Egon in Gorazd; ekipa SPDT v Črnem vrhu: z desne Bojan Pavletič, Gorazd Vesel, Sandi Blažina in Mitja Volčič; Bojan na Aljaževem stolpu. lesenimi smučkami.V ekipi sta bila tudi Mitja Volčič in Sandi Blažina; prvi je postal svetovno znani časnikar in pozneje italijanski n evropski parlamentarec, drugi pa vrhunski slovenski alpinist, himalajec. Pod vodstvom Zorka Jelinčiča, vodilnega tigrovca in alpinista, sva s številno skupino bila tudi na Triglavu. Poletne počitnice sva preživljala pod šotori pri Bledu, skrb za organizacijo taborenja pa je prevzel Bojan. Tu so začetki taborništva, ki ga je razvil ravnatelj Dijaškega doma Drago Pahor, in tudi začetki obnavljanja fizkulturne dejavnosti in športa v najširšem pomenu besede. Drago Pahor je bil kot šolnik leta 1945 pri mestnem osvobodilnem svetu v Ul. Mac-hiavelli št. 1 v Trstu odgovoren za šolstvo. Postal je ravnatelj Dijaškega doma, kjer je vzgojil celo vrsto mladih, predvsem pa je organiziral taborniško organizacijo Rod modrega vala. Iz te taborniške šole prihaja tudi prof. Aldo Rupel. Pahor ni bil pristaš čvekanja, čeprav je bil tudi izvrsten govornik, ljubil je pobudo, akcijo, konkretno delo na terenu, z ljudmi. V tem razdobju se je prebudil duh so-kolstva, tako pomemben v Sloveniji med obema vojnama in pred prvo vojno kot Južni sokol tudi v Trstu in v Gorici. Vodilno vlogo pri razvoju telesne kulture in množičnih prvomajskih telovadnih nastopih je imel orodni telovadec Miloš Strgar, Trža-čan, če se ne motim celo Svetoivančan. Bil je predvojni orodni telovadec pri Sokolu, svojo kariero pa je zaključil kot jugoslovanski mednarodni sodnik na svetovnih prvenstvih v orodni telovadbi. Bil je v sodniški ekipi, ki je Miru Cerarju prisodila prvo mesto v vaji na konju. Ob njegovi 80-letnici mu je na sprejemu v dvorani Prvi maj pri Sv.Ivanu, rojstnem kraju organizacije telesne kulture pri nas, Bojan Pavletič izrekel priznanje za njegovo pionirsko delo. Pri Bojanu se je ustvarjalna vnema prebudila že v prvih povojnih letih. Kasneje, po študiju in zaposlitvi na šoli, se je nadaljevala, širila in poglabljala s številnimi pobudami. Med drugim se je zavzemal za oživitev nekdanjega veslaškega kluba Sirena v Barkovljah in ustanovitev jadralnega kluba. Nikotu Kosminu in Karlotu Roliču je pomagal pri sestavi formalnopravnega akta, potrebnega za ustanovitev jadralnega kluba Čupa v Sesljanu. To pero ni primerno za opisovanje tega poglavja Bojanovega plodnega in vsestranskega delovanja, o katerem sicer vem marsikaj, saj sva se v kasnejših letih, jaz že kot upokojenec, on pa kot publicist in zvest sodelavec Primorskega dnevnika v Trstu vsakodnevno srečevala v uredništvu in si imela kaj povedati. Najina skupna pot se je namreč končala leta 1949 z mojo premestitvijo v Gorico Laže bo temu peresu opisovati skupna hribovska doživetja. Iz tistih časov je, poleg spominov, ostal le slikovni material. Med stotinami slik posnetih hribih sem po predalih našel le nekaj takšnih, ki so kaj vredne. In še te se nanašajo na Bojana. Prilagam jih v ilustracijo tega prispevka. Ostale pri- vljenja, ostale edina popotnica izgubljene mladosti. Najbolj pristno sem jih uresničeval z Bojanom. Torej! V osrčju Julijcev se hladim. V Tamarju, ob smerokazu »Pot na Sleme« stojim. Vse je takšno, kot pred tolikimi desetletji, tu se ni nič spremenilo.Spremenilo se je to, da tu stojim sam - z Bojanovimi slikami v rokah; s slikami iz prejšnjega stoletja, celo tisočletja, rahlo porjavelimi, z dovolj močno sporočilnostjo. Ena od takšnih tur, ki sva jo opravila v dvoje , se je začela prav v zgornji Savski dolini in naju je peljala prav skozi ta dva kraja. Pisalo se je leto 1948. Peš sva jo mahnila v Tamar, kjer sva prespala in se naslednji dan odpravila na Sleme. Bil je krasen poletni dan, ob jezeru so se pasle ovce. Odpiral se nama je čudovit pogled na Jalovec, Matterhorn Julijcev, kot ga je imenoval Julius Kugy. Na Mojstrovko sva šla po severni steni. Po strmi polici sva se povzpela dokaj visoko. Zaključila se je pred navpično steno, na višini nekaj sto metrov, kjer so bili pritrjeni klini. Naprej si nisem upal. Bojanu, ki je bil že okoli vogala in ga nisem več videl, sem zakričal, da se vračam. Pridi vsaj po fotoaparat, mi je rekel. Ne grem naprej, sem mu odgovoril. Spustil sem se po polici in prišel do kraja, kjer je bila drča. Kamenje in voda sta odnesla en del police. Gor grede prehod ni bil težaven, navzdol pa mi je manjkalo opri-jemov, poleg tega mi je pogled v globino vzel vse moči. V hladnem jutru so mi zaradi strahu potne srage začele drseti po telesu. Kakšno uro sem potreboval, da sem se umiril in se previdno preko odkrušene police spustil iz stene. Dobila sva se v Erjavčevi koči na Vršiču. Naslednji dan sva se, jaz z Rol-leicordom okoli vratu, mimo Mihovega doma, ki je takrat slovel po dobrih palačinkah, pod Prisankom in Razorjem , mimo ruske kapelice spustila v Krnico, kjer sva dobila prostor na povsem zasedenem skupnem ležišča Preživela sva eno najbolj zabavnih noči. Kar nekaj moških je bilo na vice. Stresali so jih dolgo v noč. Po vsebini so bili za »ta cepljene«. Po vsakem vicu se smeh nikakor ni polegel, največ pa je bilo ženskega hihitanja. Ko smo omagali, je tistim, ki so stresali vice, in onim, ki so se smejali, za spanje ostalo le nekaj ur Zgodaj zjutraj sva se odpravila pod Kriško steno. Namenjena sva bila do Po-gačnikovega doma na Kriških podih. Dogodivščina od prejšnjega dne me je navdajala s skrbjo, kako bo šlo naprej. Beseda »stena« me je strašila. Da bi se lažje vzpenjal, si je Bojan moj nahrbtnik oprtal spredaj, svojega pa nosil na hrbtu. Če se dobro spomnim, pot ni imela klinov. Na vrh sem prišel brez težav. Prespala sva na skupnem ležišču v Pogačnikovem domu. Zjutraj sem segel malo globlje v nahrbtnik in otipal nekaj trdega. Bila je nekaj kilogramov težka opeka. Držal sem jo v rokah nad Bojanovo glavo in mu zagrozil, da jo bom spustil ... V nahrbtnik mi jo je skril v Kranjski gori, za štos. Po tolikih letih sem se iz Zadnjice pod noč in ob polni luni sam odpravil na Kriške pode. Imel sem jih v lepem spominu. Opolnoči sem bil nekaj sto metrov od koče. Mulatjera se je končala na travniku. Pred mano je bila nepredirna megla. Naprej si nisem upal. Nekajkrat sem zakričal, toda megla je utišala celo odmev. Obrnil sem se in ob zori zbudil upraviteljico v koči Zla-torog v Trenti. Po dogodivščini na Mojstrovki sem hodil samo še po varnih poteh. Sedemkrat sem bil na Kredarici, Doliču, Planiki, štirikrat tudi na Triglavu, ne morem pa se pohvaliti, da sem bil na Jalovcu, Mangartu, Montažu, Škrlatici in še kje, ki so bili Bojanu dosegljivi, meni pa ne. Njega je prevzemal duh alpinizma, ki mu je bil pisan na asketsko kožo, jaz sem ostal pri pohodni-štvu. S Kriških podov sva se po mulatjeri spustila v Zadnjico, da bi nadaljevala pot proti triglavskim jezerom.V dolini naju je zalotila nevihta. Zatekla sva se bivakirat pod previsno skalo. Ker dež ni hotel pojenjati, pred nama pa je bila še dolga pot, sva obleko spravila v nahrbtnik, da se ne bi zmočila, in odšla naprej v kopalkah. Zelo visoko, kjer je bila nekoč italijanska karavla, so mi moči pošle in ne bi mogel več naprej, če mi Bojan ne bi dal nekaj kock sladkorja.V popolni temi sva na podih našla hrvaško skupino, ki je zašla in ni vedela, kam naprej. Pred nama je prišla v kočo in zasedla še zadnje proste postelje. Noč sva prespala v jedilnici, eden na klopi, drugi na mizi. Naslednji dan sva jo čez Špičje, če se prav spominjam, kako se pravi hribom nad četrtim triglavskim jezerom, mahnila proti bohinjskim planinam. Dolgo sva hodila od ene planine do druge. Menda kar ves dan. V stajah sva jedla žgance in pila mleko, tisto pravo polnomastno mleko bohinjskih krav, iz katerega izdelujejo znani sir. Kasno popoldne sva prišla do Bohinjskega jezera. Zvečer sva se dogovorila, da greva naslednji dan peš v Ljubljano. Imel pa sem strašno noč. Mleko mi je povzročilo vročino in hude težave. Zjutraj sva se ločila, vsak je odšel na svoj konec. Mene je vlak pripeljal v Trst. Na tej turi sem ugotovil, da ima Bojan vsaj eno prestavo več od mene. V njegovi življenjski filozofiji so gore zavzemale važno mesto. Nanje je gledal z drugega zornega kota, tudi globlje jih je dojemal. Izzivale so ga in mu odpirale nova obzorja. Po objavi njegovih knjig sem ga spoznal z do takrat meni neznane plati. Bil je iz drugačnega testa kot sem si ga predstavljal. Ni bil predan samo telesni kulturi. V njem je dolgo let tlela pripovedniška žilica. Zapustil nam je kar nekaj lepih pričevanj. TH. 040.200103 - Fax.040.2024145 - Mob.335.693W92 ¡mpresabizjok@spin.it La Combustibile s.r.i. trst - d0mj0 38 tel 040.820331 - 810252 fotograf Vesel božič! Restavracija Pizzeria Časopisi Tobakarna Vesel božič, srečno 2011 ! SAR ABAN »A trafika • časopisi • papirnica PROSEK - Ul. S. Nazario 44 -Tel. / Fax 040.225961 hotel - restavracija UoÂmxh^. jfurlan Zelena številka - 800 833 233 Vošči vesele praznike! PRODAJALNA ČASOPISOV Zciccaria Tanici vošči vsem vesele praznike Nabrežina Kamnolomi 63/A • Izkopi - rušenje - kanalizacija • gradbena, gozdna in cestna dela OSTERIA BORIS Foto&tudio BP 08 Prosek 212 - Trst 328 9430124 ub puiiL-tkljkih zaprlo M avli i nje ] Tel 040.29944*) iidekjvcinje šopkov fn vencev zq vse priložnosti z možnostjo dostave no cfotn t Diesel goriva A Kurilno olje za ogrevanje A Dostava na dom drvi in pelleta A Peči in štedilniki na drva in pellet t jI. deiristrla s/b -Trst Tel. 040 763856 (A 'ffJSirt , / i tf. //,/.'j^/^fVr/i f/ MESNICA DA FUFO ;r//T "LNaPRI vodnjaku al pozzo rMemapestoczpa potoki, obkijife i ft fninkcic RO ■ td. 040 ■ ZAPRTO OB ČETRTKIH TRGOVINA Ll Krami J-t ■ BAZOVICA Tel. 0ÍUL236171 - 040.226444 GOSTTT.NA. tu. hi-Fi, gospodinjski stroji tudi sa ugradnjo REPNIC 3 - Tel. 040229178 NABREŽINA CENTER - TEL 040200123 Hotel Restavracija KRIŽMAN HOTEL Tel. 040.200151 Zaprlo ob |]»i]cc3cljLili ill torkih brisciki87 -10 tel. 040.327330 www.ristobargrotta.it msmmmmm REPEN 76 • Tel 040.327115/327002 • Fax 040.327370 http:Wwww.hotelkrizman.eu • e-mail: info@Jiotelkrizman.eu zaprto ob torkih (cel dan) in ponedeljkih (za kosilo) Bdi? Sladoledari Tjy MVfrV I A. L UTJUJOJWÏH V^HH ^ PEKARNA - SLAŠČIČAR NA ^ Tûffe fia TiJiraùrlis Bazovica - ul, Igo Qrudon, Gfl 0fl0,2£6i4T Drva za kurjavo Pelet Gips plošče Najem orodja PO). 3 - Be jentatžtrsL 040 327120 I Zaprto v lonedeljek in torek imiKlOTIJ UDU) Obrtna cona Tgon i bulica Proseška postaja, 29/E ZGONIK (TRST) tel. 040 2529399 fg^ fax. 040 2529428 X^^^^Jj/lW ¿servis © OBRTNO PODJETNIŠKI SERVIS KOPER servis, koperemail.si Servizi alle impnese * Storitve za podjetja www.servis.it oùilo vsem našim članom, strankam, partnerjem, prijateljem in bralcem Vesel Božiči KAVARNA GRUDEN ípNíiJjíjm TfirfF GOSPODARSKA ^^^^ ^ VOZILA V SERVISIRANJE IN AVTO KAROSERIJA OBRTNA CONA "ZGONIK" Ul. Proseška Postaja, 29/a IT 040 225343 - email: assistenza@gustin.volkswagengroup.it POD TAB KOM VESEL BOZlf IN 1 -T1.C S.A.S. GRUDEN MATEJ & C, KAVARNA GRUDEN l^cstavracija Vil IH Domjo 47 Tel. 040.820229 - www.hotelsonia.com - info@hotelsonia.com i i i gnidhcni iiukLri;il TJIp¿- CELESTINO DANIEL! sne 1 [Jf hub Istrt Stal t C. OrOiw -1 lun Jj Ju « M j m. TíLJFjs; tiQËLtttâ iZOlAGiSKl MATERIAL - SRÍDSTVA PROT I VI A31 VODNI I70LA10RJI . SAMOTNI MATFRIAL - ODTOČNE CFVt umnim SESLJAN 24/1 TEL. 040.299259 SifKERT www.edilcarso.it - e-mail: edilcarso@libero.it GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB •BAR •SLADOLEDI •POSLOVALNICA TOTOCALCIO DIRKA TRIS SUPERENALOTTO BETTER Certificirani po standardih ISO in člani konzorcija KARST Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel.040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob.348.5211656 ft BARVE Tli* FURLAN & MDJČ àfflS. - » TÂFPÏ. T3PU PCG ZABE ■ NDMOTM Opjfar- Ihmiijhku renia SftA - Tel. Igrate lahko tudi ob NEDELJAH PR0SEK 140 - Tel. 040/225286 PRECNIK 1/b POROČNI SEZNAMI BOMBONIERE TRST - Ul. Sv. Frančiška, 20 WK Tel. 040 635954 OPČINE-Proseška ul., 13 TRŽAŠKA KNJIGARNA Tei.0402i4570 Hranje - duhovni-praznični uzitekj razvijanje fotografij fotografije za osebne izkaznice darila za vsako priložnost Želimo vam vesel Božič in srečno novo leto 2011! od 1954 na vašo razpolago Dunajska cesta 48 - OPČINE (Trst), Tel. in fax 040 211022, brundula@inwind.it, Odprto: 8.30 -12.30 /15.30 -19.30 Ob ponedeljkih zaprto 22 Petek, 24. decembra 2010_PRAZNIČNE TEME / Ponedeljek, 13. decembra, ob 18.45 v tržaški občinski dvorani. »Res lepo, da želiš intervju. Lahko opraviva kar takoj, sedaj. Pojdi po magnetofon, in ti takoj vse povem. Torej: najprej me boš vprašal o teh velikih uspehih, koncertu na Velikem trgu s tremi predsedniki, pa Ne-kropoli Borisa Pahorja v Verdiju. Res veliki, nepozabni trenutki ...« Ampak, župan Dipiazza, ali dovolite, da vam novinar zastavi vprašanja? Vulkanski, z rokama mahajoči Roberto Dipiazza, sedeč na svojem županskem stolu v mestni skupščini, je utihnil, a le za trenutek. »Seveda, seveda. Ti mi boš postavil vprašanja, in jaz bom prisiljen omeniti te velike uspehe, ker so res utrli pot in okrepili sodelovanje s Slovenijo in Hrvaško ...« Tistega dne intervjuja ni bilo, ker je predsednik skupščine Sergio Pacor ukazal iz-klicati prisotnosti, občinska seja se je začela in mestni redar je povabil novinarja, naj se pač umakne na nasprotno stran dvorane, med časnikarje in občinstvo. Petek, 17. decembra, ob 16.30 v super-marketu Despar v Ul. Combi. »Pronto! ... Pronto? ... Non funziona! ... Ma cossa ga sto microfono? ... Perche non funziona?« Trgovec Roberto Dipiazza je za blagajnami svojega tržaškega supermarketa držal v rokah mikrofon in nergal, ker je leta odpovedal in ni bilo njegovega glasu slišati po vsej trgovini. Župan, ali boste tudi vaš supermarket izkoristili za bližnjo volilno kampanjo? »Kakšno volilno kampanjo neki! Tu moram skrbeti za vse ... Mikrofon ne dela, tako blagajničarke ne morejo po ozvočenju posredovati sporočil drugemu osebju. Počakaj, samo to rešim, in sem ti takoj na razpolago.« Trgovec Dipiazza je krenil v upravi-teljski urad supermarketa, poklical odgovorno, jo zelo prijazno, prijateljsko nahrulil zaradi nemega mikrofona, in ji naročil, naj takoj poišče tehnika, da ga popravi. Intervju s tržaškim županom Robertom Dipiazzo je stekel kar v uradu njegovega tržaškega supermarketa. Seveda z neizogibnim županovim prologom: »Senti ... danes sem bil na Proseku. Vsi so me pozdravljali, mi ponujali roko. Tam me ljubijo. Vsa slovenska skupnost me ljubi. Mnogo smo storili, mnogo sedaj prejemamo ... « In nato, vidno zadovoljen, v napove-dovalskem slogu a la Simona Ventura: »Vai con l'intervista!« Župan Dipiazza, do konca vašega županskega mandata manjka le nekaj mesecev. Boste čutili domotožje do občinske palače? »Veste, že 14 let sem župan, doživel sem vsa mogoča zadoščenja. Najprej sem spremenil Milje, nato še tako veliko mesto, kot je Trst. Uspelo mi je uresničiti neverjetne zadeve, na katere ne bi nihče stavil počenega groša.« Na primer? »Mislim na Borisa Pahorja v gledališču Verdi in na veliki koncert s tremi predsedniki. Recimo, da odhajam s polno malho zadoščenj. Vse to se je zgodilo v štirinajstih letih. To je dolgo obdobje: v štirinajstih letih dekle postane ženska in fant postane moški.« Odhajate z županskega mesta, ne pa zapuščate politike. Pred dnevi ste najavili, da boste na bližnjih občinskih volitvah nosilec liste, ki nosi po vas ime. »Recimo, da sem na političnem področju prejel celo vrsto ponudb. Ocenil jih bom, potem pa odločil. Kot vidite, sem tudi podjetnik. Imam svoje delo, ne občutim nobenega pritiska, nobene tesnobe. V vseh teh letih sem se zabaval: bil sem podjetnik in obenem župan.« Torej: naprej s politiko! »Mnogo bo odvisno tudi od vsedrža-vne situacije. Če bo prišlo do predčasnih političnih volitev, bo postala zadeva ... magmatska.« V smislu: po Miljah in Trstu še Rim? »Ne. Dejal sem, da bi me lahko stranka, v primeru vsedržavnih volitev, izbrala za kandidata.« Ali ste potemtakem ob nedavni zaupnici v poslanski zbornici navijali za Fi-nija? »Ne, ne, ne ... « Če bi zmagal Fini, bi bile predčasne volitve in vi bi lahko kandidirali za parlament ... »Ne, ne ... Da ne bo nesporazumov: s Finijem imam odličen odnos, a tokrat ga res nisem razumel. To, kar je storil, ni bilo potrebno. Jaz pravim: imaš cilj? Uresniči ga! Fini je že po deželnih volitvah deloval nedosledno. To mi ni bilo všeč.« Prav ob izteku mandata ste bili deležni uglednih pohval. Ljubljanski župan Jankovič je izjavil, da bi bili v primeru tretjega mandata gotovo ponovno izvoljeni. »S kančkom ponosa lahko rečem, da bi se v primeru tretjega mandata celo odrekel volilni kampanji. Podprla bi me vsa desnica, ves center in tudi lep del prijateljev iz levice.« Predsednik pristaniške oblasti Bo-niccioli je podprl vašo kandidaturo za njegovega naslednika. »Kot sem veliko postoril za Trst kot župan, tako bi lahko veliko storil tudi za pristanišče, če bi postal njegov predsednik. V to sem prepričan.« Trenutno pa je v najboljšem startnem položaju Marina Monassi ... »Predsednik tržaške trgovinske zbornice Paoletti je predlagal to gospo ... Pomeni, da bo v prihodnjih letih za to odločitev odgovarjal mestu.« Ali jo je res Paoletti predlagal? »Taka so dejstva: uradno jo je predlagala tržaška trgovinska zbornica. Zato bo on odgovarjal za morebitno njeno imenovanje. Če pa je bilo kaj v ozadju ...« Kandidatura je bila verjetno odločena drugje ... »A če se Paoletti podredi igri nekoga drugega, bo on odgovarjal.« Drugega, koga? Camberja? »Seveda, Camber! Banalno pa bi se lahko tudi zgodilo, da je sama Monassijeva posegla pri Paolettiju. A ponavljam: ko si nekdo prevzame podobno odgovornost, bo moral - v dobrem in v slabem - odgovarjati občanom.« Vi dobro poznate Giulia Camberja. Od kot njegova tolikšna oblast v mestu? »Mislim, da je Camber že šest, sedem ali osem zakonodajnih dob v Rimu. Perfekt-no pozna politični stroj. Vedno se je zanimal za politiko. Ne pojavlja se v javnosti, kar pred-stavlaj odličen sistem za vodenje politike. Dejansko je tržaški Richelieu.« Koga nadzoruje v Trstu? »On je v vsako ustanovo, v vsako politično situacijo vključil dva ali tri svoje ljudi.« Na primer: v pristanišču ... »V pristanišču ima šest ali sedem svojih. Vključil jih je v Agencijo za ozemeljsko mobilnost AMT, v prevozno podjetje Trieste trasporti in še v druge ustanove. Tudi v Ustanovo za industrijsko cono? »Tudi v Ezit, seveda. In ti ljudje odgovarjajo njemu. Na ta način ima v svojih rokah mogočno oblast.« Ali je to za Trst dobro? »Odvisno od zornih kotov. Je dobro, če pride do določenih predlogov. Je pa slabo, če se s tovrstno oblastjo skuša blokirati mesto.« Kaj je doslej prevladalo: dobro ali slabo? »Ai posteri l'ardua sentenza.« Pred vsedržavnim razkolom v Ljudstvu svobode je v Trstu obstajala os Cam-ber-Menia ... »Torej: Menia, Camber, Antonione, Tondo so vedno bili politične osebnosti, s katerimi smo se soočili. Eno je soočenje, drugo so odločitve. Menia se je - menim iz afekta do Finija, s katerim se poznata že trideset let - odločil, da prestopi v novo stranko Bodočnost in svobodo in bo torej nadaljeval svojo politično pot v tej politični skupini.« Ali sta se pred tem razkolom Camber in Menia dobro razumela? »Ponavljam: s Camberjem in Menio smo se vedno soočili. K meni domov sta vedno prišla Menia in Camber.« Bili ste torej v treh? »Da, v treh« In ste si delili politično oblast v Trstu ... »Bili smo v treh: lakota, upanje in usmiljenje (v izvirniku: Fame, speranza e carita, op. av)« Kaj ste vi bili? »Eh, to naj presodijo ljudje (se gromko zasmeje, op. av) ... Verjetno sem bil upanje ... « Kdo pa je bil lakota? »Jaz lahko govorim le o sebi. O drugih naj presodijo ljudje.« Katera je bila vaša vloga v teh igrah oblasti? »Jaz sem bil tisti, ki je delal! In mislim, da me ljudje ljubijo, ker sem to z dejstvi dokazal. Ponosen sem na to, kar sem naredil. Večkrat sem ostal osamljen ... « Na primer ob prihodu treh predsednikov? »Da, takrat ste tako naslovili. Osamljen sem bil tudi, ko sem govoril v Rižarni. Ampak: čeprav osamljen sem povlekel mesto iz tiste zgodovinske kletke, ki ji pravimo Novecento. In danes me cenijo ne le na krajevni ravni, temveč tudi na mednarodni. Kot ste lahko slišali iz besed ljubljanskega župa- na Jankoviča, številnih ministrov, slovenskega predsednika, koroškega predsednika in drugih.« Kako vam je uspelo vključiti se v te igre oblasti? »Jaz nisem nikoli prosil za mesto v oblastvenih krogih. Le delal sem. Če v politiki delaš, pridobiš oblast. Jaz imam danes velikansko oblast: oblast ljudi, ki so me izvolili, in raziskav javnega mnenja, v katerih sem zelo visoko kotiran. Drugi izvajajo oblast na drugačne načine. Moj način je bil preprost: delal sem in pridobil podporo ljudi.« Lepo zadoščenje. Saj sem vam pravil o Proseku. Pred desetimi leti bi me malokdo tam pozdravil kot župana. Danes dopoldne (v petek, 17. decembra, op. av.) sem doživel objem tamkajšnjega prebivalstva. Kar velja za Prosek, ve- lja za vsako kraško vas. Lahko se predstavim v vsaki kraški vasi, pa me bodo tako lepo sprejeli. Govorim o Krasu, kjer živi slovenska skupnost. Ta je bila pogosto usmerjena glasovati za levico. Danes me tam sprejemajo izredno toplo.« So bile vaše izbire vedno avtonomne? »Ne! Dobro veste, da sem vedno moral občinski odbor deliti z Nacionalnim zavezništvom, s Camberjanci in še z drugimi. Politiko sestavljajo kompromisi. A kompromisi so kdaj pa kdaj tudi pozitivni. Ne moreš vedno ukazovati. Meni uspeva dobiti pozitivne rešitve z ostalimi prijatelji v občinski upravi. Nisem imel političnih sporov, razen ... « Razen? »... razen z Bandellijem, a ni bilo po moji krivdi. Saj vam je znano, da je imel Ban-delli zelo ostro konfrontacijo s poslancem Menio.« Recept vašega uspeha? »Delo, delo in delo. Če delaš, poznaš probleme. Jaz poznam na našem ozemlju kamen za kamnom. Nihče ne more razpravljati z mano o mojem mestu, ker perfektno poznam vsak njegov kotiček.« Prej ste izjavili, da vaše izbire niso bile vedno avtonomne. Kako pa vam je uspelo »vsiliti« odprtje do Slovenije? »Ne, ne, niste me razumeli. Jaz ne vsiljujem. Jaz pravim, da mora tako biti! Jaz sodelujem z odbornikom Rovisom, z odbornikom Grecom, z drugimi odborniki, a odločitve sprejemam sam. V Ljubljani sem z županom Jankovičem sklenil, da popeljeva Ne- kropolo v Trst. Sklenil sem sam, ne da bi prosil nikogar za dovoljenje. In nihče ni temu oporekal. Celo onorevole Menia ni imel nič proti. In tudi on je o Nekropoli v Verdiju izvedel iz časopisov.« Ga niste predhodno obvestili? »Se šalite? Na večerji z Jankovičem v Ljubljani sva se odločila za kulturno izmenjavo: Nekropola tu pri nas in naša opereta prihodnje poletje v Ljubljani. Odločeno je bilo tam, pri mizi. Brez kakih predhodnih posvetovanj z drugimi! In še nečesa ne gre pozabiti. Česa? »Jaz sem obiskal Jankoviča v Ljubljani med njegovo volilno kampanjo. Za nekatere je bilo neverjetno: jaz, predstavnik desne sredine, on župan leve sredine. Kako je to sploh mogoče? Da, kako je bilo to mogoče? »Zelo preprosto: oba se zanimava za svoji mesti, delava zanju, in to - mislim - tudi dokaj uspešno. Sodelovanje je dodana vrednost. Kje pa je zapisano, da se mora levičar dobro razumeti le z levičarjem, in obratno? V politiki je mogoče tudi sodelovanje z drugače mislečimi. V najinem primeru vedno v korist mesta - polis.« Najlepši trenutek v tem vašem drugem županskem petletju? »Gotovo koncert s tremi predsedniki. Vzdušje je bilo enkratno, jokal sem od veselja, tako me je tisti zgodovinski trenutek prevzel. Prej, v prvem mandatu sem bil zadovoljen z opravljenimi javnimi deli, s hitro cesto. V drugem je prišlo do nekakšnega dozorevanja, do odprtosti s prijatelji Slovenci in Hrvati, kar je nato privedlo do izjemnega Pa-horjevega večera v Verdiju.« Česa pa niste uspeli storiti? »Postoril sem toliko stvari, da ne morem misliti na morebitne negativne plati v mojih dveh županskih mandatih. Kdaj pa kdaj se zamislim, in si rečem: "Morda bi moral zgraditi še peto linijo sežigalnice, da bi sedaj, ko se je zastavil problem odstranjevanja odpadkov, sežigali več odpadkov, in s tem še več zaslužili!'« Ampak: sežigalnica ima samo tri linije ... »Saj pravim: s petimi linijami bi bili še bolj učinkoviti. Vidite, jaz gledam pozitivno na življenje. Zjutraj se zbudim, vstanem, se nad Miramarom razgledam po hribih v ozadju in po morju, ter si rečem: "Življenje je res lepo'! Če bi dal na tehtnico lepe in grde stva- ri, ki sem jih v življenju postoril, bi se takoj prevesila na pozitivno stran.« Kakšno bo za vas leto 2011? »To bo leto velikih izbir. Gotovo se bom boril za desnosredinskega župana in za vse druge priložnosti, ki se mestu ponujajo.« Katere? »Projekt Unicredita za pristanišče, razvoj pristanišča, pa čeprav bi ga vodila Mo-nassijeva.« Ta Monassi vam prav preseda ... »Monassijeva je bila že trikrat v pristanišču, a brez velikih rezultatov. Prvič sem jo prav jaz, kot župan, povabil v pristanišče. Z Monassijevo se pristanišče ni razcvetelo v mednarodno luko. Ohranilo je svoj status quo, ostalo je tisto izpred pol stoletja: "Zero cosmico!"« Ste pa res kritični. »Bistveno je vprašanje, kaj se je zgodilo med njenimi mandati. Ne govorim proti osebi. Monassijeva je prijateljica, z njo sem delil mnogo ur, mnogo večerov mojega življenja. Če pa govorimo o sposobnosti, moramo preveriti njeno delo. Najprej je bila generalna tajnica pristanišča, nato komisarka, naposled predsednica, a nisem opazil, da bi se pod njenim vodstvom pristanišče spremenilo.« Ali ni bil morda prav to cilj njenega delovanja: raje status quo kot spremembe? »Morda. A meni to ni prav. Jaz sem za delo. Na občini ali v supermarketih, delo mora biti opravljeno. Ko bi sedaj delal v super-marketih, bi zaslužil desetkrat več kot zaslužim kot župan na občini.« Kako se bo zaključilo poslovno leto vaših supermarketov? »Zelo dobro.« Koliko jih imate? »Dva: enega v Miljah, drugega v Trstu. Vsega 40 zaposlenih. Promet mojih super-marketov je velik.« Skrivnost trgovskega uspeha? »Zelo smo pozorni na detajle. Testenine Barilla prodajajo vsi, pri nas pa kupci dobijo specialne pršute, vedno sveže ribe, najboljše sveže meso, vedno svežo zelenjavo. To kupec ceni, zato pride in se tudi vrne.« Se boste vi po županski izkušnji vrnili v supermarkete? »Ma noooo ... Vedno se bom zanje zanimal. Ker pa sem za tržaško desno sredino dodana vrednost, bom nadaljeval s politično dejavnostjo.« božični intervju Župan Dipiazza: Slovenci me ljubijo! Marjan Kemperle božične Pr mark medical empowering healthcare. Mir Božične noči, naj se veseli v jutra novih dni. 9{pvc (eto pa naj bo: zdravo katipr med, s vele kakprjutro, vedro cvet, 'VLSLL 'BOŽIČ! Mark MedicaL S.p.A. UL s. Michele 334. 34170 GORICA Tel.: + 39 0481 2171! Faks: + 39 0431 207IS e-mail: infD@mark-inedicai.com www.mark -med icai.c om avtodelovniccr avtolicarstvo vulkonizerstvo basmKNI DOBERDOB (GOJ TeL 0481.78305 GOSTILNA Standrež Gorica Tr¿{ S. Andrea 11 TcL 04Sl,2J85ti Zaprto ob nirdt'ljíl.1) Pokirrnti '¿dncícnjc ■rtqtji'-rn■ tji Hela SgAdriano Pcriç ß^Martin Dmfovka / mnnuiQiu uramjanje QUW uuËuruvufË puCii.Mi hi rs: süciaj->;]h my O» ivnovjuqi '■'H ffjJ : 0 Ynstwwvhií ütjúTMf, WiltMWHUflf' t Ja owsj ÍJÍ _l tj ^HiJi.ij i jj1 t iïM 1 {itniûTiMîTtï ffljfJBjÍH' u^P ffim É! titj ■Tf/T?V v / il! LriHÍLj.1 I.Cuii.-iL-j ■ ■ I-iL- 4M Fi^mi ■.. ■. ■■■■ i ■. . .-, -.vi-MI MEC/CenteJXZobozdravstveni center Izvrstne robo zdravniške storitve z nizkimi cenami. M&dieenter M ULGhBqpeVbnl, RcnKe (GO) TËI. 04B1.777188 www. med ice n te rsrI. it Umik: od ponedcljfà (Jo potk j 8:30-12:30/ .lfl ; D0-19 ;0D SûbDta 3:3U-1Z:3D > m proizvodnja | r-; - _ —- "n inštalacija MULLI KLEPARSTVA MARIO MUCCI S.R.L. Ulica A. Grtgoi^iČ 20/2 ■ 34 E 70 GORICA Tel. Q4G1/2 ISiB * Fax 0431/S 2 44 5 7 info@muecilattonenercom * www.nniiccilattoneriexom Agraria s. & M. lavmUav vlvAlO y ORLANDO Pro i zuodnja in protinja rastlin ht cvetja irt liant, balkone, parke ¡tí vrtove Dri. ce sla io Trst nasproti m i renskemu letališču kraj Monte 22 Krmir (GO) Telefon; 0481.60531 www.iiisuOFdci.il Semena, xadike in sadno (tret je, orodj* m vrt iti za zp/ffit' fNitršitir krm ti za Anma£o život Gorica Ht Ïríe sle Iti Ivi. 04S1.S2&89& IM^ Pri Francetu «FRANC» Hi>maca iiihinja /.ajiftir !■•)' irrilrljah iN pùrttdetfiih &QVO&WE (m SOCJ ítóOj I'rvtiiiiuf^kti lid, tfriC-f'trt ríJni.ftft2fï!tfi LA MAGLIA ŽENSKA OBLAČILA TR 2\C ulica Roma 58 - Tel. 0481.790074 KOLEKCtJf ŽENSKf MODE ZA JESEN IN ZIMO BOŽIČNI ČAS /E ŽE TU. POPUSTI ou 20 oo 30% DECEMBER, MtStC UCODNtGA PREDZN1ŽANJA Tudi modni udobni in prilagojeni kroji GOLICA rnoiíir owt.u4rin.il lBlÜJlfA\r¿Tilj [Mragfjfo naprijvt zù äWHtf'e j« htaienje, vodna RM eldtfrtfrm nopef;pver ç ofifihi aw'ran *nxnf t>l.'jV PRODAJA BARVNIH iN NE BARVNIH KOVIN Vesele praznike! Uf, Gr*ado, M - TRŽIČ (GO) zraven KinemaKa I Tri. tHa[-4W6?-43i23 * Fa* 043 I -10570 * wwv>-.piho-.(1 * e-niuJ: rip®p*orrt 24 Petek, 24. decembra 2010 PRAZNIČNE TEME / oživeti poletni seminar je za udeležence posebno dražljiva in bogata izkušnja, je zgodba o uspehu, kateri botrujejo odlična organizacija tako strokovnega dela kot tudi bivanja ter izjemno vzdušje, ki se v dneh seminarja samo še stopnjuje. Tudi letos je seminar z odločno roko in z voljnim srcem vodila Andreja Duhovnik Antoni, višja pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji, v sodelovanju s predstojnico Območne enote Ljubljana ZRSŠ Brigite Rupar. Seminar se je pričel v ponedeljek, 23. avgusta in sicer ne v Ljubljani, temveč na ... Opčinah. Letos nas je namreč naša seminarska mati Andreja prijetno presenetila in nam za prevoz v Ljubljano najela avtobus, zato da bi nam olajšala težave (in stroške) s parkiranjem v samem središču prestolnice. Ko smo se posedli v Beli dvorani za slavnostno odprtje, je za veliko mizo sedelo kar nekaj nadvse uglednih osebnosti, med njimi sam minister RS za šolstvo Igor Luk-šič in ljubljanski župan Zoran Jankovič. V prijetnem in sproščenem pričakovanju udeležencev je Andreja Duhovnik izrekla svoj prisrčni uvodni pozdrav in predstavila seminarske vsebine. Župan MO Ljubljana Zoran Jankovič je v svojem bliskovitem nastopu uspel izreči dobrodošlico in da je naš poklic lep in težek, posebno v zamejstvu. Minister za šolstvo Igor Luk-šič pa je najprej izrekel zahvalo...»da delate na teh branikih slovenstva. Delati v zamejstvu je še posebna poklicanost. To je breme in privilegij; je pa tudi območje, ki ga je s strani matice težje razumeti. To je območje, ki ga obvladujejo močna čustva. V zamejstvu je intenzivnost dogajanja v šoli in izven nje veliko večja. Šola in učitelj imata ogromno moč, da spodbudita energijo v mladem rodu in vplivata na celotno družbo. Slovenija vas podpira!« je slovesno zaključil minister Lukšič svoj poseg. Predstojnica OE ZRSŠ Ljubljana Brigita Rupar, ki je seminar soorganizirala, je nato predstavila delovanje enote, ki ji načeljuje. Brigita Rupar je kot svetovalka in strokovna sodelavka ZRSŠ opravila tudi prvi nastop in predavala na temo: »S spreminjanjem šolske kulture do bolj kakovostne šole«. Različni narodi imajo različne šolske kulture. V Sloveniji prevladuje tradicionalno-storilnostni tip šolske kulture, v katerem je cenjena hierarhija, uspešnost, delavnost in disciplina. Tipično prepričanje znotraj tega tipa šolske kulture je, da dober učitelj zna motivirati, ima mirne in uspešne učence ter red v razredu. Posledice tradicionalne šolske kulture pa so predvsem v tem, da ne dosežemo vedno zaželjene motivacije. Učitelj prevzema nase odgovornost za neuspeh, na tak način pa znižuje odgovornost učencev. Učitelj je odgovoren samo za lastno delo, učenec pa je odgovoren za lastno. Današnji vzor šolske kulture je kultura dobre skupnosti, ki jo izvaja finska šola. V osnovi te kulture je odprtost, visoka sprejetost, psihološka svoboda in strpnost. Učenec in učitelj veliko sodelujeta. Veliko skrbi se znotraj delovanja šole posveča manj sposobnim in učencem s socialnega obrobja. K takemu modelu teži današnja slovenska šola. Zadnji napor prvega seminarskega dne je predstavljalo predavanje dr. Tanje Rupnik Vec z izzivalnim naslovom: »Kako učiti učence misliti kritično?« Na vprašanje kaj kritično mišljenje sploh je, znanost ne daje enotnega odgovora. Spodbujati kritično mišljenje pri vzgojno izobraževalnem procesu pa je eden od ciljev šole. Kritično mišljenje je analiza in vrednotenje lastnega in tujega mišljenja z namenom, da bi ga izboljšali. Kritično mišljenje spodbuja učitelj ob določenih učnih priložnostih. Temeljne veščine kritičnega mišljenja predpostavljajo analizo in vrednotenje argumentov in raznovrstne vire dokazovanja, kot so n.pr.: zdrav razum, anekdote, avtoriteto, racionalnost, izkušnje in znanost. Na slavnostni večerji v razkošnem modrem salonu nas je pred obedom nas je na njemu lasten način zabaval pesnik in gledališki igralec Andrej Rozman Roza, kratek prisrčen pozdrav pa je v imenu vseh prisotnih uglednih osebnosti izrekel Roman Gruden z Zavoda za šolstvo. Polni novega zagona in iskrene želje po znanju smo se v torek, 24. avgusta spet zbrali v Beli dvorani, kjer nas je že čakala predavateljica Nina Markun Puhan; naslov predavanja - »Z gibanjem do znanja«. In res smo se najprej pošteno pretegnili in razgibali ude, šele nato je predavateljica docela prevzela besedo. Pri učenju ni aktivna samo glava; na človeka moramo gledati celostno. Če želimo, da vsi deli možganov delajo, moramo spodbujati križne povezave. Telovadba za možgane temelji na 26 vajah raztezanja, križnega gibanja, različnih zank in spodbujanja centrov za organizacijo. Gibanje je ena temeljnih potreb otroka oz. učenca in hkrati ena temeljnih prvin celostnega in zdravega razvoja vsakega posameznika. Z gi- banjem vplivamo na izboljšanje učnih sposobnosti. Učenje je hitrejše in učinkoviteješe, znanje pa trajnejše. Po odmoru so prišli na račun kolegice in kolegi, ki poučujejo naravoslovje. Na sporedu je bilo predavanje mag. Minke Vičar »Sodobni koncept biološkega izobraževanja«. Znanstveni napredek je v zadnjih letih zelo pospešil razvoj sodobne biološke znanosti. Ta razvoj omogoča vedno globlji vpogled v delovanje vseh med seboj povezanih živih sistemov v naravi v zaporedju: celica-orga-nizem-življenjska združba-ekosistem-ekosfera. V zadnjih 20 letih je bil napredek sodobne biologije izredno hiter. Po novem konceptu skuša biologija pojasniti povezavo med vzrokom in posledico; obravnava naravo kot mrežo sistemov. Osnovna oblika je celica, več celic tvori višjo obliko, tkivo; tkivo se poveže v organizem. Organizmi različnih vrst (biodiverziteta) se združujejo v življenjske združbe (populacije). Življenjske združbe tvorijo ekosisteme, ekosistemi pa ekosfere. Snovi, voda in kisik krožijo in proizvajajo naravne dobrine, ki vplivajo na naše preživetje. Ta proces je neustavljiv in mu pravimo evolucija. Evolucija je središče vsega. Okolje nanjo vpliva in je obenem odvisna od okolja samega. Pri izobraževanju želimo, da bi otroci na vsaki starostni stopnji vedeli, da narave ne moremo zamrzniti in da se vse spreminja. Učenčeva predstava o živi naravi mora biti celovita. Predavateljica je nato spregovorila o biodiverzite-ti. Človek, z razliko od ostalih organizmov, lahko predvidi posledice svojega ravnanja in prilagaja ekosisteme, v katerih živi. Ekosisteme ogrožamo, ko sebi prilagajamo biodi-verziteto in s tem posegamo v samo življenje ekosistema. Vnašanje tujih vrst v ekosisteme je problematično, ker s tem porušimo ravnovesje, čeprav škodljivi in neškodljivi organizmi ne obstajajo, ker ima vsak organizem svojo funkcijo. Na popoldanskem strokovnem sprehodu po Ljubljani nas je vodil zgodovinar in živahen pripovedovalec Vojko Kunaver. Začeli smo kar pred vhodom v hotel na Miklošičevi cesti. Stavbe na njej so zgrajene v secesijskem slogu konec predprejšnjega stoletja. Leta 1895 je Ljubljano prizadel močan potres. Cesarska oblast na Dunaju je Ljubljani podelila precejšnja sredstva za obnovo, ki jih je znal tedanji župan Ivan Hribar umno in načrtno izkoristiti za polepšanje mesta. »Ljubljana razpreda svoje stare mestne korenine v rimsko dobo. V prvem stol. po Kr. je mesto, ki se je imenovalo Emona, nastalo iz vojaške utrdbe, ki so jo Rimljani postavili na ključni križiščni točki med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. V 4. ali 5. stol je bilo mesto porušeno. Šele v 12. stol je nastalo naselje pod gradom, ki se je v 13. stol razvilo v srenjeveško mesto.« Strnjeno smo se premaknili na bližnji Prešernov trg. »To je bil nekoč Marijin trg. Lepoto mu daje cerkev svete Marije, bolj poznana kot frančiškanska cerkev. Upravljajo jo namreč frančiškani, ki imajo notri tudi samostan. Cerkev je lep primer baročne arhitekture. V cerkvi stoji oltar Fran-cesca Robbe iz prve polovice 17. stol. Trg je v celoti zaprt za promet. Na drugi strani Miklošičeve, na vogalu s Trubarjevo ulico, je bila leta 1903 zgrajena Urbančeva hiša, notri je našla svoj sedež veleblagovnica Centromer-kur, prvi primer sodobne veleblagovnice v Ljubljani. Na vrhu stavbe stoji kip boga Merkurja, ki je zavetnik trgovcev. Malo naprej stoji Hauptmanova hiša, lep primer se-cesijske arhitekture; v hiši je imela svoj sedež Centralna lekarna. Trg nosi ime po Prešernu, ker so leta 1905 postavili Prešernov spomenik, ki ga je izdelal kipar Ivan Zajc, sodeloval je tudi arhitekt Maks Fabiani, naročil pa župan Ivan Hribar. Za Prešernovimi rameni pa se dviga kip gole muze, ki je bil pred otvoritvijo povod za žolčne polemike, ker stoji preblizu cerkve. Katoliški krogi so zahtevali, da se kip gole muze odstrani. Zmagala sta Hribarjeva trma in umetnost. Bronasti France Prešeren gleda proti Julijini hiši v Wolfovi ulici, na pročelje katere so pred kakšnimi desetimi leti postavili tudi njeno figuro v upodobitvi kiparja Toneta Demšarja.« Med pestrim pripovedovanjem Vojka Kunaverja je Ljubljanica mirno pretakala svoje vode proti Črnemu morju. »Pa ni bila vedno tako pohlevna,« nas je opozoril naš vodnik. Do 18. stol je delala Ljubljančanom kar precej preglavic. Leta 1780 je bil narejen Gruberjev prekop, v letih 1930-40 pa so strugo zabetonirali. Tromostovje stoji na mestu nekdanjega Špitalske-ga mosta. Pred drugo svetovno vojno je arhitekt Jože Plečnik korenito prenovil Ljubljano, ki je zelo razpoznavna po njegovih delih, predvsem po Tromostovju in tržnici.« Korakoma smo pripešačili pred ljubljansko stolnico. »Leta 1461 je Ljubljana postala škofija in cerkev sv. Nikolaja -zaščitnika ribičev in čolnarjev - je bila povzdignjena v stolnico. Njena glavna vrata, ki se imenujejo tudi Slovenska vrata, je ob 1250. obletnici krščanstva na Slovenskem in prvem obisku papeža Janeza Pavla II. ponovno izdelal kipar Tone Demšar z reliefnim prikazom slovenske zgo- letošnji ljubljanski seminar za vzojitelje, učite V s dovine od naselitve dalje.« Prekoračili smo mestno tržnico, na mestu katere je stala ljubljanska gimnazija, ki jo je potres leta 1895 v celoti porušil; tržnica je posebno ob sobotah izjemno zanimiva, saj med stojnicami in branjev-kami srečaš marsikatero ugledno (ali ekstravagantno) osebnost ljubljanske umetniške, politične, gledališke in še kakšne mavrice. Vojko Kunaver nam je nato ob robu Krekovega trga pokazal še edini ohranjeni srednjeveški stolp nekdanjega mestnega obzidja, takoj zraven se pne moderna vzpenjača na ljubljanski grad. Z bliskovitim premikom smo v naslednjem trenutku že občudovali Zmajski most, zgrajen iz litega železa; postavili so ga ob 40.le-tnici (1848-1888) vladanja njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa. Štirje zmaji, ki so jih odlili na Dunaju, pa so že 120 let stara atrakcija Ljubljane. »Ljubljana je bila včasih pomembna prometna vodna pot. Po Ljubljanici se je kar trlo čolnov, ki so prevažali vsakovrstno blago in tudi ljudi. Leta 1849 pa je mesto dobilo železnico in je rečni promet dokaj zamrl.« Nižje od Zmajskega mosta se v osrčje tržnice nagiba novi Mesarski most, ki so ga mestne oblasti predale meščanom v uporabo šele pred kakšnim mesecem. Vitka moderna konstrukcija s prozornim hodiščem ob stranskih pregradah in zelo realističnimi skulpturami iz prakse mesarskega poklica je že postal priljubljeno shajališče ljubljanskih zaljubljencev, ki na žičnato ogrado zapenjajo žabice (lukete) z datumom zaobljube večne ljubezni in mečejo ključ v Ljubljanico, čemur so mestne oblasti že napovedale neizprosen boj. Od tu do Mestnega trga je pet minut hoda in nekajstoletni preskok v zgodovino. Od srednjega veka dalje je bil na Mestnem trgu v Magistratu sedež mestnih oblasti, danes je sedež ljubljanskega županstva. Korak stran od Magistrata krasi Mestni trg Robbov vodnjak treh kranjskih rek - Save, Ljubljanice in Krke -iz leta 1751, za katerega je dobil navdih na trgu Navona v Rimu. Staro meščansko hišo so v 17., 18. in 19 stol. pogosto obnavljali. Tudi danes se v Ljubljani veliko obnavlja, ker daje sedanja politična oblast velik pomen izgledu mesta. Vendar z velikim spoštovanjem do starinskih dragocenosti, kakor kažejo odlično ohranjena 500 let stara Gotska vrata v enem izmed podhodov na Mestnem trgu. V predelu pod Trančo, od Mestnega trga do Starega trga, je ohranjen najstarejši del mesta, ki izhaja še iz srednjega veka. Tu je še pred sto leti in do prve svetovne vojne potekala glavna prometna žila s tramvajem vred. Čevljarski, nekoč Šuštarski most, lesen, omenjen že v 12. stol, je povezoval stari del mesta z novejšim, ki se izteka v Novi trg. Čevljarski most je leta 1931 preuredil Pleč- nik. Ob Čevljarskem mostu je bilo ljubljansko pristanišče Breg, iz katerega so vozile ladje na vzhod proti Savi in na zahod proti Vrhniki. Na začelju Čevljarskega mostu se je začela Židovska steza, kjer so do leta 1511 živeli Ži-dje, ko so jih naposled izgnali. Na Novem trgu je bil sedež deželnih stanov, danes pa je tu sedež SAZU. S pospešenim korakom smo se nato sprehodili ob stavbi Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), ki jo je Plečnik zgradil med leti 1939-40. Od tu skok v Križanke, zadnje Plečnikovo delo leta 1953, ko je začel imeti probleme z oblastjo. Mimogrede »vržemo oko« še na Mestni muzej, ki ima sedež v palači grofov Auerspergov, ki so bili cenjeni med preprostimi ljudmi in katerih potomci še danes prihajajo na Turjak, pod »hrast-lipo v turjaškem dvori«. Na koncu Vegove ulice ali malega bulvarčka priplezamo po lesenm odru na Kongresni trg, ki je danes veliko gradbišče, iz katerega se bo izlevilo podzemno parkirišče, pred pročelje palače deželnih stanov, kjer je bil leta 1821 kongres Svete alianse, nato do leta 1895 deželni parlament, od leta 1919 pa je sedež Univerze v Ljubljani. Na Trgu republike uperimo pogled v stavbo slovenskega parlamenta iz leta 1959 z znamenito plastiko nad portalom kiparjev Zdenka Kalina in Karla Putriha, ki predstavlja življenje ljudi in duh socializma. Sprehod zaključimo pred stavbo ljubljanske Opere, v neposredni bližini Cankarjeve ulice, ki je bila nekoč glavno sprehajališče ali glavna ljubljanska promenada. Vojko Kunaver si je ob slovesu prislužil dolg, topel in hvaležen aplavz. Sreda, 25. avgusta - oblačno in deževno jutro ni dajalo spodbudnih obetov za ekskurzijo. V roke nas je vzel bradati, simpatični in iznajdljivi kolega Igor Lipovšek. Šo-larsko razposajeni smo poskočili v udobni avtobus, ki se je kot gondola zazibal proti »begovemu gradu« ali bolj poznani ljubljanski četrti Bežigrad in nato naprej po Dunajski cesti in skozi Koridor E 5, ki povezuje Furlansko in Panonsko nižino na osi Barcelona-Kijev. Najprej smo prispeli v bolj skromne Domžale, ki pa so bile »takrat« najbogatejša občina v Jugoslaviji. V tej občini je pod socializmom zaživel družbeni kapital v povezavi z zasebnim, ki so ga iz svojih žepov jemali italijanski in avstrijski podjetniki. Z evropskega avtocestnega koridorja smo zdrsnili na asfaltirani kolovoz, ki se je vil skozi (še) megleno Mo-ravško dolino, kjer se v moravskem narečju stikata gorenjski in dolenjski govor. Peljali smo se tudi mimo Zgornje Javorščice, kjer je bil rojen pesnik Dane Zajc, klasik sodobne slovenske književnosti. Pa še druge ugledne osebnosti dajejo sij Moravski dolini kot n.pr. pesnik in narodni buditelj Jovan Vesel Koseski, prevajalec in diplomat An- / PRAZNIČNE TEME Petek, 24. decembra 2010 3 1 drej Capuder, velemojster smučarskih skokov Primož Peterka in drugi. Naš cilj je bil GEOS - geometrično središče Slovenije - v Slivni. Tu stoji cela Slovenija na eni točki v breztežnostnem stanju. Tu nas je naš prijazni spremljevalec Igor po starem slovanskem običaju postregel s kruhom, soljo in medico, ki jo je po kangalilejskih molitvah z obrednimi vzkliki »Živijo!« in »Na zdravje!« spremenil v odlični domači orehovec. Pa nas je nadležni dež pregnal v Savsko dolino. Ob globoki Savi nas je pot peljala skozi Litijo in Šmartno. V dobrem razpoloženju in polni vedoželjnosti smo pripeli na grad Bogenšperk. Grad je popolnoma obnovljen, zanj skrbi občina Šmartno; gradu dajejo življenje in turistični uspeh poročna, gostinska in muzejska dejavnost. Zaščitna znamka gradu pa je nihče drug kot »Slovenec po domovini in Evropejec po duhu« baron Janez Vajkard Valvazor, raziskovalec, polihio-stor, založnik, doslej edini član angleške Kraljeve družbe iz območja sedanje Slovenije in avtor znamenitega in vedno bolj dragocenega enciklopedičnega dela Slava vojvodine Kranjske (1689). Knjiga debela 3500 strani,v štirih zvezkih, nudi podroben in poglobljen prikaz osrednjega dela današnje Slovenije pred tristo leti in je še danes pomemben vir podatkov za strokovnjake. Valvazor je na gradu živel od leta 1672 do 1692 in v tem obdobju je grad dosegel vrhunec svojega delovanja. Skozi bogato in dragoceno muzejsko vsebino grajskih soban nas je vodila prijazna mlada vodička Sandra Katič Naj kot končno zanimivost povemo, da Valvazor-jev rod - v nasprotju s tem, kar je bilo doslej mišljeno -še ni izumrl. Zgodovinar Boris Golec je pred kratkim (ob izdatni pomoči slovenske uslužbenke na tržaški občini) odkril na Dunaju še živečega baronovega potomca, ki se z nenadejanim potomstvom prav rad ponaša. In že smo drveli dalje. Obed na domačiji »Pr' Krač« v Dolskem, pri Ljubljani, pa je bila izvrstna poslastica. Kračeva domačija leži ob nekdanji tovorniški in plovni poti po Savi in se je ohranila kot pomemben objekt kulturne dediščine. Po kosilu smo se zatekli v Arboretumu Volčji potok, da bi se otresli nekoliko odvečnih kalorij. Sprostitev med drevesi in cvetjem je bila res blažilna. Iz Arboretu-ma pa še zadnji šprint v starinski Kamnik in sicer skozi Ihan, kjer so slovenski literarni raziskovalci zapisali veliko število ljduskih pesmi in kjer deluje še danes ugledna prašičja farma, ki so si jo prihajali ogledovat številni svetovni politki, med njimi Hruščov in Nixon. Kot v preteklost vklesani Kamnik (prvič omenjen leta 1016) pa je s svojo strateško sredinsko lego med Padsko in Panonsko nižino igral najpomembnejšo vlogo v 13. in 14. stoletju; takrat je imel tudi svojo kovnico. Nekaj časa je bil glavno mesto Kranjske. Najbolj značilni predel Kamnika je stara sredinska ulica Šutna - iz nemščine Schneunten, kar pomeni: rečni prodni nanos - v zaščitenem mestnem jedru, ki je ohranjena v vsem svojem zgodovinskem sijaju. Legenda o kamniškem grbu pripoveduje o lepi in ošabni Veroniki, ki je odgnala od hiše beračico. Za kazen jo je ta spremenila v pol žensko in pol kačo. In takšna je še danes na kamniškem grbu: lepa in tudi kača. Igorja Lipovška je po gorečem aplavzu, s katerim smo mu izkazali vso našo hvaležnost za mojstrsko vodenje ekskurzije, posrkal ljubljanski večer. Četrtek, 26. avgusta, se je prikazal kot lep dan. Po zajtrku smo se razdelili v dve skupini. Profesorice in profesor višjih šol so obiskali Gimanzijo Vič. Kolegica Sonja Zupančič je zbrala nekaj podatkov: "Tam sta nas prijazno sprejeli biologinja Sonja Artač ter slavistka Jana Ozi-mek, ki skupaj s kolegico Alenko Ocvirk Zelič med drugim skrbi tudi za ekskurzije v slovensko govoreče zamejstvo na Madžarsko, na Koroško in v Italijo, ki jih vsako leto prirejajo za tretje letnike. Pod mentorstvom Jane Ozimek sta leta 2008 tretja letnika Gimnazije Vič sodelovala z našim licejem Franceta Prešerna pri organizaciji razstave v sklopu projekta Bonomo. Ravnateljica, mag. Alenka Krapež nam je povedala, da zaposluje Gimnazija Vič 77 uslužbencev od tega 58 profesorjev. Šola ima šest paralelk, kar pomeni štirindvajset oddelkov, katere obiskuje 789 dijakov, ki svoje izobraževanje zaključijo, potem ko so uspešno opravili maturo. Nato smo si ogledali vzorčne šolske prostore: učilnico, računalniško sobo, laboratorij in knjižnico. Proti poldnevu smo se poslovili in tiho odšli: na šoli je namreč še potekala matura za priva-tiste in za tiste, ki v prvem roku niso bili uspešni.« Druga skupina pa se je peljala na Vrhniko, kjer smo se spet razdelili v dve skupini; vzgojiteljice so obiskale vrtec, ostali pa smo šli na ogled OŠ Antona Martina Slomška. Vzgojiteljice sta v vrtcu sprejeli ravnateljica Marta Samotorčan in pomočnica ravnateljice Andreja Brelih Ha-tunič. Gospa ravnateljica je predstavila vrtec in spregovorila predvsem o viziji, kakšen naj bo vrtec za otroke in kakšne vrednote želijo uveljavljati. Vrtec naj bo prijazen drugi dom in kraj dobre vzgoje. Dejavnost v vrtcu se začne že ob 5.30, zaključi pa ob 17. uri. V vrtcu je za otroke preskrbljeno za prehrano in počitek. Na prostornem dvorišču pred OŠ Antona Martina Slomška, pa se je na nas vsul roj mladih, živahnih in nasmejanih učiteljic, ki so nas obkrožile z zvonko dobrodošlico in sproščenimi stiski rok. V veži nam je šolski pevski zbor, pod vodstvom Helene Grbac in ob klavirski spremljavi Jake Jerina, nadvse ubrano in doživeto zapel v pozdrav. Prisrčno dobrodo- šlico nam je izrekla ravnateljica Darja Guzelj, v imenu naše skupine pa se je za sprejem in gostoljubje zahvalila Alenka Deklič in poklonila knjigo o Glinščici, ki jo je prav v ta namen podarila Občina Dolina. Vrhniška osnovna šola je moderna, prostorna in funkcinalna zgradba, zgrajena pred točno desetimi leti; oktobra bo namreč veliko jubilejno slavje. Odlikuje pa se tudi po mladem, dinamičnem kolektivu, ki dela z veseljem in zagnanostjo, saj ima zato tudi odlične pogoje: razumevanja in pomoči oblasti, spoštovanje in sodelovanja staršev, naklonjenega zunanjega okolja, ki je zgledno urejeno in vzdrževano. Res, vsega občudovanja vredna šola! Urnih korakov smo nato prečkali Vrhniko in doživeli še eno prijetno srečanje, in sicer z Doro Šemrov, oskrbnico Cankarjeve hiše - Primorsko po rodu - ki nam je z dušo in srcem med obiskom povedala vse o bornem domu Ivana Cankarja na Klancu in o veliki umetniški dediščini, ki je iz njega izšla. Na trda tla nas je v prvem popoldanskem predavanju postavila mag. Andreja Bačnik, ki nam je predavala »Kako živeti z nevarnimi snovmi - ali kemijska varnost v šoli«. Kemijska varnost je zavzemanje za varnost pred učinki nevarnih kemičnih snovi - kemikalijami, ki nas obkrožajo in predstavljajo nevarnost za naše zdravje in okolje. »Vse snovi so strup in nobene ni, ki ni strup. Le odmerek loči zdravilo od strupa« (Paracelsus 1493-1541). Svetovna javnost se vedno bolj zavzema za zaščito ljudi, predvsem otrok, pred škodljivimi snovmi, predvsem v okolju in hrani. Nevarnostim zastrupitve so najbolj podvrženi otroci, ker prebijejo več časa zunaj, ne prepoznajo nevarnosti in je večja uporaba iz rok v usta. Po podatkih se 70 odstotkov zastrupitev zgodi v domačem okolju, od tega je 80 odstotkov otrok. Za izboljšanje zaščite otrok per kemikalijami si prizadeva tudi Evropska skupnost. Pri kemijski varnosti na vseh stopnjah in področjih izobraževanja pomaga animirani junak NAPO. Veliko pozornosti se zadnje čase polaga tudi na na-nodelce in nanovarnost. Nanodelci so skupki materiala manjši od 100 nanometrov. Potujejo po telesu in se usedajo na pljučne mešičke, v celice in v celična jedra in motijo hormonske procese. In še zanimivost: v enem izdihu enega kadilca je 100 milijonov nanodelcev... Zato je pasivno kajenje še bolj škodljivo kot aktivno! Doseči moramo čim višjo raven kemijske varnosti za vsak dan za vse!, je zaključila magister Bačnikova. Naporni dan je zaključil Marjan Prevodnik s pre-davanjem-delavnico na temo »(S)likovna vizualna pismenost - imperative in nuja sodobnega izobraževanja«. Najpopolnejša oblika vidne slike je opazovanje. Pri otrocih je najpomembneje razvijati sposobnost gledanja, to je sposobnost, da z lastno izkušnjo zbirajo podatke o zunanjem svetu.« Likovno in estetsko se mora opismenjevati tudi učitelj, da lahko v izobraževanju uporablja slike za prenašanje znanja na strokoven način. Učenci prejemajo 90 odstotkov informacij z očmi. Da dosežemo ali da se vsaj približamo likovni opi- smenosti, moramo sami delati. Z vajo in vztrajnostjo lahko pridobimo velike veščine in bomo sami presenečeni nad lastnim napredkom. V delavnici, ki je sledila, smo morali izvesti vrsto vaj, ki so bile koristne in zabavne, kot n. pr.: narisati predavatelja. Pogumna Giuliana se je na koncu prostovoljno vrgla zverem v hrano, ampak je v krvavi koridi analize izšla kot zmagovalka. Predavatelj Marjan Prevodnik je iz njenih izdelkov razbral celo vrsto vrlin, s pomočjo katerih bi gotovo izdelala na maturi. Zase pa vem, da je bolj zdravo, da peresa ne zamenjam s svinčnikom; prav gotovo bi še hitreje umrl od lakote. Družba se je po večerji v trumi odpravila k Ljubljanici, na Breg, proslavljat zadnji večer seminarja... In sinil je petek, 27. avgust - zadnji dan, pravzaprav dan slovesa. V Beli dvorani Grand Hotela Union smo zaužili še zadnji zalogaj znanja, ki nam ga je ponudila Mojca Po-znanovič, ko nam je pred očmi razgrnila »Pregled literarnih ustvarjalcev Ljubljane in okolice«. Najprej je podala seznam uglednih slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so skozi vsa obdobja slovenske literarne zgodovine s svojo prisotnostjo požlahtili slovensko prestolnico. Naših ni bilo zraven... Nakar je predavateljica razvila pripoved o treh avtorjih, ki jim je bila Ljubljana navdih za ustvarjalno delo skozi celo življenje. To so bili oz. so še Lojze Kovačič (1928-2004), Marjan Rožanc (1930-1990) in Milan Dekleva (1946). Čisto pred slovesom pa sta načelnik oddelka za kulturo MO Ljubljana Uroš Grilc in Gašper Troha spregovorila o Ljubljani kot Svetovni prestolnici knjige in o vodniku »Literarne poti Ljubljane«, soavtor Sebastijan Pregelj. Vodnik ponuja dve pešpoti po mestu z začetkom na Prešernovem trgu in pa skupino točk izven mestnega središča. Uroš Grilc pa je slikovito opisal, kako je nastajal in kako se udejanja projekt »Ljubljana svetovna prestolnica knjige od 23. aprila 2010 do 23 aprila 2011« Do tega prestižnega priznanja slovenske kulture v svetovnem merilu je vodila dolga, naporna in zahtevna pot skupaj z vsemi dejavniki, ki so soudeleženi pri nastajanju, oblikovanju, izdajanju in trženju knjige. Nakar je nad seminarsko delo dokončno padel za- stor. Naša seminarska mati Andreja Duhovnik Antoni je potegnila črto in napovedala snidenje za prihodnje leto v Portorožu (Območna enota ZRSŠ Koper). Hvaležne udeleženke in udeleženci smo našo Andrejo obdarili s toplo zahvalo, stvarnim spominkom in Seminarskim sonetom. Seminar nas je obogatil s spoznanjem, da četudi je Ljubljana blizu, ti v obliki večdnevnega strokovnega srečanja pokaže drugačen obraz. Pogledaš ji globlje v oči in še vedno te očara in prevzame. Na fotografijah pet trenutkov nepozabne izkušnje za udeležence seminarja 26 Petek, 24. decembra 2010_PRAZNIČNE TEME / začetku decembra nas je v uredništvu obiskal gost, ki je imel za sabo, a tudi pred sabo, zelo dolgo pot. S svojim kolesom je že prevozil 7500 kilometrov in do doma jih je imel še kakih 10.500. Srečanje z 39-letnikom iz severne Francije je bilo kar nenavadno, saj je njegovo potovanje po Evropi vse prej kot običajno. Emmanuel Le Merlus je bretonski inženir, specializiran v načrtovanju klima tizacijskih in ventilacijskih sistemov, predvsem pa se aktivno zavzema za pravice svoje jezikovne skupnosti na skrajnem severozahodu Francije, in sicer na polotoku, na katerega sta René Goscinny in Albert Uderzo postavila galsko naselje Aste-rixa in Obelixa. Če sta se risana junaka v antični Armoriki (današnji Bretanji) trmasto, pa čeprav sproščeno upirala apetitom Cezarjevih legij, ni Emmanuel nič manj vztrajen. Hraber značaj je za tamkajšnje ljudi bržkone značilen, morda je to odvisno od podnebja in atlantskih vetrov, ki silijo oceanske valove v trd objem bretonskih skal. Naš sogovornik je pač tako odločen zagovornik jezikovne raznolikosti, da je zaradi nje že prekolesaril dobesedno pol Evrope, to pa v poletnih, jesenskih in zimskih razmerah. Jezikovna raznolikost se po svetu krha, saj je po podatkih organizacije Unesco okrog 2500 od skupnih 6900 jezikov, kolikor jih je na našem planetu, v nevarnosti. »Med temi je tudi bretonski jezik, ki po Unescovih ocenah tvega, da izgine v 21. stoletju,« je poudaril Emmanuel. Bretonski jezik, ki je keltskega izvora (soroden je va-ližanskemu in cornwalskemu jeziku), govori danes kakih 200.000 ljudi, večji del le-teh pa je že presegel 65. leto starosti. »To pomeni, da bo čez 30 ali 40 let malokdo poznal ta jezik,« je pojasnil uglajeni bretonski inženir. Šole z bretonskim učnim jezikom obiskuje 3000 otrok, v dvojezičnih šolah jih je 12.000, to pa ni dovolj. »Francija je skupaj z Grčijo edina država v Evropski uniji, ki ne priznava jezikovnih manjšin, čeprav so pred kratkim v ustavi dodali tozadevni člen, ki pa je zelo splošen. Če hočemo rešiti svoj jezik in kulturo, potrebujemo zakonske predpise.« S skupino rojakov si je Emmanuel zamislil poseben načrt za promocijo jezikovne raznolikosti, zdaj pa ga, pedal za pedalom, uresničuje. 12. maja letos je v domačem mestecu Pontivy (15.000 prebivalcev) naložil na svoje kolo 45-kilogramsko prtljago in zapičil bretonsko zastavo, se nastavil fotografu in krenil na pot, ki ga bo spet privedla domov šele po dobrem letu dni. Zadal si je ambiciozen cilj, saj namerava obiskati skoraj vse manjšinske skupnosti v Evropski uniji. Doslej mu to uspeva. »Namen enoletne ture je obojestranska informacija. Sam spoznavam ostale manjšine, zbrane informacije pošiljam v domovino prek svojega spletnega dnevnika (http://europa-tour.over-blog.com) in zame se zanimajo tudi bretonski novinarji. Po drugi strani pa ljudi, ki jih srečujem po celini, seznanjam z našo stvarnostjo,« je razlagal inženir, ki kolesari že od malih nog, s takim podvigom pa se sooča prvič. Projekt je prepričal tudi bretonsko deželno upravo in banko, ki so mu namenili 15.000 evrov podpore: »Denar je za vzdrževanje kolesa čisto dovolj, seveda pa ne morem redno prenočevati v hotelih. Zato imam s sabo šotor in rad pristanem na vabilo, ko mi kdo ponudi prenočišče. Ponekod sem kar potrkal na prva vrata ...« Zaupal nam je, da je šotor v zimskem času zelo koristen. Nekajkrat je kljub mrazu spal v svoji udobni spalni vreči, pogosto pa se zgodi, da se ljudem, ki ga opazujejo med postavljanjem šotora, zasmili in ga povabijo domov. Šotor ima torej tudi psihološki učinek. Hujša od mraza je vsekakor vlaga: »Odkar sem iz Nemčije in Avstrije privozil na južno stran Alp v Bocen, me sneg in dež še nista zapustila.« Po postanku v Vidmu (pri Furlanih) se je srečal s predstavniki nekaterih slovenskih ustanov (SLORI, ZSKD, Primorski dnevnik), gostil pa ga je Moreno Detoni iz organizacije popotnikov za mir in prijateljstvo SERVAS, katere član je tudi Emmanuel. Glede na prekolesarjene kilometre, v Trstu še ni bil na polovici poti: »Predvideval sem, da bom na poti dvanajst mesecev, trenutno zamujam za približno mesec dni.« Emmanuel se je maja v Bretanji najprej vkrcal na trajekt in odplul čez Ro-kavski preliv v Cornwall, zatem je obiskal Valižane, Irce, Škote, Frizijce idr. Poletje je preživel v severni Evropi (najlepše je bilo na Švedskem), na Finskem je srečal doslej najbolje organizirano manjšino, finske Švede, v Estoniji pa najbolj ogroženo - ugrofinski narod Setu, ki je s svojimi 3000 do 10.000 člani razpolovljen med Estonijo in Rusijo, torej med Evropsko unijo in »vzhodnim blokom«, tako estonske kot ruske oblasti pa se za to manjšino bolj malo zanimajo. V Litvi se mu je na kolesu zlomilo platišče, podobna nesreča se je ponovila na Poljskem, kjer mu je ko- bretonski kolesar emmanuel le merlus 18.000 kilometrov za jezikovne pravice Aljoša Fonda r UNITED riJ LifGUETIC DIVERSITY UNANET E LlESStuRTEQ AR VF2HOLJ Ave i ..... /gj ? ■ * ■ i-j^r i -V i t. « ¡Ti ■ lo pri priči popravil prijazen kmet. V povprečju skuša Emmanuel vsakič prevoziti po 80 kilometrov in cesta ga je počasi privedla do nas. Srečal se je že s predstavniki tridesetih skupnosti. Trstu sta sledila Piran (obiskal je italijansko skupnost) in Celovec (gostili so ga Slovenci), božične in snežne dni najbrž preživlja nekje na Madžarskem. Prekolesaril bo še vzhodni Balkan, Grčijo, južno Italijo, Sardinijo, Španijo, Francijo in Beneluks, nakar se bo končno vrnil v rodno Bre-tanjo, deželo sedmerih svetnikov, sadnega mošta in keltskih dud. Srečno pot, prijatelj, ali po vaše - beaj mat! Na slikah v smeri urinega kazalca: zemljevid Evrope z začrtano potjo; Emmanuel Le Merlus na svojem vrtu v kraju Pontivj tik pred odhodom (z bretonsko zastavo); obisk v gelski šoli na Lrskem; zimske razmere na Južnem Tirolskem. / PRAZNIČNE TEME Petek, 24. decembra 2010 3 1 Mario Gregorič: Kakovost naših olj se bo še zvišala Oljka pa ni samo brežanska ali mačkoljanska stvar. Širši pregled nad olj-karstvom nam je tako ponudil agronom in strokovni sodelavec Kmečke zveze Mario Gregorič. Dolgoletni profesor cenitev na italijanskih višji srednjih šolah se že vrsto let posveča strokovnemu svetovanju na Kmečki zvezi, posebno vinogradništvu, vendar je pozoren tudi na dinamike oljkarstva, ki so se skozi zgodovino tesno prepletale s trto. V zadnjem dvajsetletju je tržaško oljkarstvo doživelo velik kakovostni vzpon, velika pridobitev je bila zaščitena označbe porekla in posledično ustanovitev konzorcija Tergeste, kako si razlagate tako sunkovit razvoj in skrb za oljko? Vzroke moramo poiskati nekoliko dlje v zgodovini in v stilu življenja. Naše kmetijstvo je bilo najprej osnovano na govedoreji, le pozneje se je posvetilo tudi vinogradništvu. Obe kmetijski panogi pa zahtevata od posameznika večjo pozornost, oljkarstvo pa človeka ne veže tako tesno na zemljo in mu dovoli, da se lahko ukvarja tudi z drugimi poklici. Ob tem gre dodati tudi ci-kličnost, ki je značilna za to panogo, saj rastlina težko prenaša mraz, kar je bremenilo dejavnost z večjimi produktivnimi padci. Seveda so nekatera hujša zimska obdobja v prejšnjem stoletju skoraj povsem uničila oljčne nasade, vendar v čem se razlikujeta današnja in povojna proizvodnja? Nedvomno se današnji oljkarji razlikujejo po večji strokovnosti. K temu je pripomogla tudi strokovna služba Kmečke zveze, ki je sredi devetdesetih let začela prirejati posebne tečaje in začela širiti kulturo oljkarstva, olje pa se je tako začelo postopno izboljševati. V časih so oljke obirali že takrat, ko so bile načete bistvene organoleptične lastnosti, tudi hranili so jih predolgo pred stiskanjem. Sedaj je skrb za pravočasno obiranje primarnega pomena, ker moramo čim prej kljubovati zelo hitrim negativnim biološkim procesom, katerim so podvrženi koščeni plodovi. Izboljšave postopka pridobitve oljčnega olja so torej bistveno vpliva- le na končni proizvod, bi lahko našteli še kak drug razlog? Glavno vlogo igrajo pri tem orga-noleptične lastnosti ekstra deviškega oljčnega olja, predvsem njegove zdravju koristne maščobe rastlinskega izvora. Višji življenjski standard in skrb do prehrane sta pospešila tudi pravo kultura olja, ki je hkrati postala gospodarsko zanimiva in donosnejša. Belica je pri nas najbolj razširjena oljčna sorta, vendar se ta v končni fazi pogosto meša z različnimi sortami. Spadate tudi vi med zagovornike raznovrstnosti olja? Osebno sem mnenja, da je sama belica včasih lahko preveč pikantna in agresivna, zato je dobro, da jo mešamo po okusu blažjim italijanskim vrstam, kot so lahko leccino, frantoio ali pen-dolino, tako da tudi pravilnik zaščitene označbe porekla Tergeste predvideva v končnem produktu le 20 % prisotnost omenjene avtohtone sorte. Največji sovražnik oljke je mraz. Kako se moramo ravnati z rastlino in v katerem obdobju je obrezovanje najbolj primerno? Recimo, da smo na našem območju nekoliko bolj zaščiteni, saj so naše avtohtone vrste, med temi belica, zelo odporne do nizkih temperatur. Svetujem pa, da oljko obrežemo, ko zima prične popuščati, nekje ob koncu februarja, drugače bi se mraz lahko začel širiti preko rezov v notranji del rastline in bi lahko povzročil hudo škodo. Razne nasvete pridelovalcem nudi tudi posebna svetovalna služba Kmečke zveze ... Že vrsto let zveza nudi stalno posvetovalno službo za različne kmetijske dejavnosti, kar se tiče oljarstva pa nam priskočijo na pomoč strokovnjaki iz Slovenije. Pri tem sodelujemo s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, svetujejo pa nam tudi specializirani agronomi, ki delujejo v okviru KGZB iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda iz Nove Gorice z izpostavami v Sežani in Kopru. Oljkarstvo doživlja trenutno zelo pozitivno obdobje. Kaj pa v bodočnosti? Prihodnost oljkarstva ocenjujem zelo pozitivno. Kljub sorazmerno visokim cenam hranil, ki jih svetuje kultura dobrega prehranjevanja, nudi možnost obstoja tržišča ekstra deviškega oljčnega olja, ki lahko kljubuje tudi velikim oljčnim firmam. Te so značilne predvsem za Grčijo in Španijo, ki s povsem mehaniziranim postopkom pridelave tržijo nizko cenovno olje. Glede kakovosti našega oljčnega olja pa velja še poudariti, da se bo slednja z biološkim mešanjem in naravi prijaznim načinom gojenja, ki ga spremlja tu-do genetska selekcija, zantno povečala. obisk v mackoljanski torklji bratov novak Oljčno olje med iznajdljivostjo in tradicijo Andrej Marušič okalna tradicija oljkarstva domuje gotovo v Bregu ali točneje na področju slovenske Istre. Nedvomno sta podnebje in obmorska lega najvažnejša dejavnika, ki v tem prostoru odlično vplivata na rast plemenite sredozemske rastline. Oljka je vedno sobivala ob trti, čeprav nekoliko bolj odmaknjeno. Tako je bilo od vedno tudi v Mačkoljah, kjer smo obiskali torkljo bratov Novak. Da je vas tesno povezana z oljkar-stvom, lahko obiskovalec zasluti že na prvi pogled ali, bolje rečeno, na prvi razgled, saj se Novakova domačija nahaja ravno nad številnimi oljčnimi nasadi, ki se razprostirajo po vzhodnem pobočju vasi. Nedaleč od cerkve, nekoliko ob robu zapletenih vaških klancev, se nahaja čisto posebna torklja, ki je tesno vezana na mačkoljansko kmečko tradicijo. V sivem novembrskem jutru pa je nekje le utripala živahna dejavnost, s katero se mojstrsko ukvarja Danjel Novak, ki je bil dolgo let zaposlen kot tiskar v stavnici našega dnevnika. Sprejel me je v manjšem prostoru, ki je bil bližji lepo urejeni delavnici kot torklji, tudi nekoliko rezek vojn je predstavljal novost. Obenem so nekemu posebnemu ritualu sledili tudi nekateri drugi gostje, med katerimi tudi novi vaški župnik. Po krajši zmedi mi je bilo vse jasno, moral sem pozabiti na industrijske obrate in naprave z večjimi centrifugami, pri Novakovih ima proizvodnja olja čisto posebno logiko. Danjela Novaka bi mogoče lahko na prvi vtis uvrstili med oljčne konservativce, vendar je po krajšem pogovoru o oljčni dejavnosti takoj jasno, kakšna strast ga vodi od pobiranja koščenega ploda do končnega curljanja zele-no-rumene tekočine. Podobna ljubezen izhaja tudi iz zanimivega procesa, ki ga je uresničil s pomočjo bratov in v katerega je vložil veliko tehnične domiselnosti in številne neprespane noči. S časom je svojo torkljo izpopolnjeval in v 28 letih postopno izboljšal celoten proces pridobitve oljčnega olja, toliko da so rezultati v primerjavi z industrijskim načinom nadpovprečni. Lahko bi se reklo, da v Novakovi torklji nič ni odveč, vse je točno premišljeno, začenši od pranja oljk do njihovega mletja. Postopek se začne še pred izpiranjem in sicer z ločitvijo oljk in oljčnih vejic. Tudi v tem primeru se je izkazala iznajdljivost, ki je pripomogla k iznajdbi edinstvenega sesalnega stroja. Oljke nato nekaj časa mirujejo v kleti, samo ob pravem času dočakajo stik z vodo, ki jih dodatno očisti morebitnega praha in umazanije. Ob sesalnem stroju pa oljko na poti do olja čakajo še mnogi patenti Danjela Novaka, ki je bolj trdi oljki z nekaterimi izboljšavami prilagodil tudi stroj za mletje koruze. S pomočjo tega zmelje številne kilograme oljk v »pašto«. To je v bistvu samo vmesni produkt zmletih oljk, ki jim olj-kar po lastnih izkušnjah doda pravilni odmerek vode. Pri tem se začne tako čisto poseben način pridobivanja olja, ki pa ima svoje korenine v južni Italiji, kjer olje pridobivajo s posebnimi stiskalni-mi aparati. Za podoben pristop gre nekaj več kot tisoč kilometrov severneje pri Novakovih. Zgodba tega izuma pa zahteva poglavje zase. Novakova torklja je sestavljena skoraj v celoti iz rabljene opreme. Več let so na domačiji zbirali odpadni material po raznih gradbiščih, tovarnah in samih odpadih. Deluje na osnovi običajne hidravlične preše, samo da je v tem posebnem primeru končni iztisnjeni produkt oljčno olje in ne mošt. Zmogljivost pre-še pa je precejšnja. Pritisk hidravličnega mehanizma lahko doseže 350 barov, v najbolj donosnejšemu obdobju stiskanja (50 - 150 barov) pa stroj lahko pritiska s silo okrog 30 kg/cm2, ki pritiska na železne diske in »špuwrte«, na katero se namaže prej omenjeno »pašto«. To so neke vrste propustni pleteni diski iz najlonske vrvi, skozi katere pronica olje in na katere železni diski prenašajo ves pritisk. Nizanje »špuwrtov« in diskov lahko zgleda zamudno, vendar končni pridelek poplača ves trud. Med pripravljanjem preše, ki v času trgatve lahko služi tudi za iztiskanje mošta, se je pogovor z Danjelom Novakom dotikal tudi zgodovine brežanskega oljkarstva in mačkoljanske oljčne tradicije, ki je bila zelo občutena predvsem v prejšnjem stoletju. Takratno gojenje oljčnih dreves in pridobivanje olja sta bila bistveno drugačna. Nekoč so olje celo pre-kuhavali, kar je korenito spremenilo lastnosti tekočine in v številnih primerih celo pokvarilo celoten pridelek, saj je olje postajalo neokusno in je hkrati povsem izgubilo številne cenjene organoleptične lastnosti. Tudi hranjeno ni bilo na najboljši način. Domačini so tudi po hudi zimi leta 1929 vztrajali z oljčnim oljem, zadnja uporaba takratne mač-koljanske torklje pa seže v leto 1963. Od takrat so olje stiskali v Bassanu, kamor so skupni vaški pridelek odpeljali v raznih izmenah. Medtem ko je iz preše že curljala mešanica olja in vode, ki ji v Mačkoljah pravijo »muwr-glca«, je prišel na dan tudi razlog take posebne odločitve Novakovih. Bratje so si predvsem po zaprtju vaške torklje želeli ohraniti vaško tradicijo, ki je hkrati ljubezen do domače zmelje, želja pa je bila tako močna, da so leta 1983 le prišli do zametka stroja. Ob tem pa jih je vezala ne le velika strast do kmečke tradicije, ampak tudi prava inženirska žilica, ki so jo prevzeli iz čedalje bolj industrializiranega okolja. Po nečisti mešanici olja in vode, se je vrč iz inoksa končno začel zapolnjevati tudi z ekstra deviškim oljem. Hidravlična preša, ki jo vodi elektronski sistem, je tako v dobri uri napolnila številne vrčke. Končna količina olja, je znašala 8,5 litrov, zmletih pa jih je bilo ca. 50 kg, kar je za običajno končno razmerje med pobranim in iztisnjenim v primeru same belice zelo dober rezultat, ki je v večjih javnih tor-kljah težko dosegljiv. Kljub včasih dolgemu postopku je pridobljena tekočina pravo čisto ekstra deviško olje, z nizko kislino in prijetnim okusom, Novakovi pa pravijo, da je skoraj medicinsko. Petek, 24. decembra 2010 PRAZNIČNE TEME abriella pravi, da ji je najlepše, ko gostje, ki so pozno v noč okušali dobrote Devetakove kuhinje in kleti, naslednje jutro brez težav »pospravijo« tudi bogat zajtrk, ki ga servirajo v domači lokandi. »To je zame največje zadoščenje, ker potrjuje, da sta bili hrana in pijača kvalitetni, da so gostje dobro spali in da so se pri nas lepo imeli. To je največji kompliment: ko nam ljudje rečejo, da se pri nas počutijo doma.« Gabriella Cottali govori v vrhov-skem narečju, po rodu pa je iz Brescie. Na Vrhu živi že skoraj trideset let, kar se je kot osemnajstletno dekle poročila z Av-guštinom-Uštilijem Devetakom iz družine Čotovih. Ko so na Vrh vodile bele ceste Gostilna, ki ponuja danes tudi prenočišča v kraškem stilu (od tu preimenovanje v Lokando), stoji na Vrhu že preko sto štirideset let. »Ustanovil jo je moj pra-praded Ivan,« pravi Uštili. »V župnišču smo našli dokument, ki priča, da je bila gostilna odprta že leta 1840, uradno pa obratujemo od leta 1870. Nono mi je pravil, da so jo ustanovili, ko so gradili železniško postajo v Rubijah, saj so ribiči iz Tržiča po bližnjici čez Vrh hodili v Rubije in Gorico. Na Vrhu je bila takrat ena sama gostilna, naši predniki pa so se odločili, da bodo tem ljudem ponujali okrepčilo.« Tako je bilo do prve svetovne vojne, potem je na Goriškem tekla fronta in ljudje so šli v begunstvo. V letih 1915-1916 je bilo tu vse porušeno, družina Devetak pa se je naposled ponovno odločila za gostilno. »Takrat tu ni bilo luči in vode, ceste so bile bele ... V vasi sta bili dve gostilni: bolj znana je bila spodnja, ki so ji pravili Laučevi. Moj praded pa je šepal, zato smo mi Čuotevi. Stric Avguštin, ki bi bil moral prevzeti gostilno, se ni vrnil iz nemškega taborišča. Njegovih bratov in sester gostilna ni zanimala. Tudi mojega očeta ne, ki je bil kmet in delavec. Ko pa se je poročil, sta z mamo prevzela gostilno. Prišel je asfalt. Spominjam se, kako je v 70. letih ob nedeljah moj tata narezal tudi po štiri ali pet pršutov. Bilo je blazno: ves dan je rezal sir, salamo, panceto in pršut. Mami je bilo zelo všeč v kuhinji, bila je pridna kuharica. Takrat na Vrhu ni bilo še kulturnega doma, vsi smo bili vključeni v društvo Danica, vsi občni zbori, seje so potekali v gostilni, šagra je bila na našem terenu , ki se imenuje Larga ... « Pismo iz Avstralije Gabriellin tata je bil iz Brescie, mama pa iz Martinščine. Gabriella ne bi nikoli postala uveljavljena kuharica in lo-kande Devetak najbrž ne bi omenjali v številnih kulinaričnih vodnikih, če ne bi nekega dne njena nona skrila pisma iz Avstralije. Pismo je njenemu očetu naznanjalo, da se lahko preseli v Avstralijo, a je za njegovo vsebino zvedel veliko let pozneje. Tako pa sta se pred skoraj tridesetimi leti Gabriella in Avguštin lahko poročila in se odločila, da bosta delala v gostilni. »V jedilni sobi sta delala Uštili in njegova sestra Nerina, v kuhinji pa njegova mama Helka, jaz in še kakšna teta,« se spominja Gabriella. »Njegova mama me je imela za hčerko in jaz njo za mamo. Nikoli se nisva skregali, vsaka je imela svoje delo, ona je delala stare reči, meni pa pravila: poskusi kaj novega.« Gabriella pravi, da ni nikoli prej pomislila, da bi lahko bila kuharica. »Hočeš, nočeš, moraš, bi lahko rekli. A tukaj je samo en problem: jaz delam samo to, kar hočem. In ni mi bilo prav nič težko prit v tako družino, se učiti slovensko, delati v kuhinji. Vina ne pijemo, vino poslušamo »Konec 80. let me je prijatelj peljal v klet nekega vinogradnika. To je bil Jo-ško Gravner. Prej sem pil vino zato, da bi ga pil. Tisti večer sem v kleti preživel pet ur, ne da bi spil niti kapljice. Vina ne pijemo, vino poslušamo, je rekel Gravner. v Supeta z mlinci Mlinci: • 500 g moke 00 • 5 jajc • nekaj soli • 5 žlic oljčnega olja • dišave Zamesimo vse sestavine v trdo zmes. Testo razvlečemo (dokler ni tanko) in ga namestimo v pekač, prekrit z moko. Pečemo 10 minut pri 200 stopinjah. Mlince kuhamo pet minut v slani vreli vodi, v ponvi stopimo 50 g masla in šupeto ter primešamo mlince. Šupeta (kokošji žvecet) • 1 domača kokoš (4 kosi) • 3 velike čebule • 1/2 kozarca ekstradeviškega olja • nekaj soli in majarona • 2 žlici paradižnikove konzerve • riban kruh • kozarec belega suhega vina • 1 l juhe Kokoš pražimo v olju in ji postopno dodamo vino, sesekljano in pre-praženo čebulo, sol in majaron. Pokrijemo jo z juho in kuhamo približno tri ure. Kokoš ločimo od omake, odstranimo kosti ter meso razdelimo na majhne koščke. Meso ponovno položimo v omako, kateri primešamo konzervo in riban kruh, ter kuhamo še nekaj minut. Začeli smo obiskovati gostilne (med prvimi La Subida prijateljev Loredane in Jo-ška), zaljubil sem se v kleti. Bili smo v Pie-montu, v Langah, kjer sem med drugim spoznal, da je črno vino zame samo tisto, ki ga pridelajo v Piemontu. Tu so bile restavracije v zakotnih krajih polne tudi sredi tedna. Zakaj ne bi bilo tako tudi pri nas? Če oni uspevajo s svojimi krožniki, zakaj ne bi mi s svojo bogato tradicijo, kulturo in različno narodnostjo? Nekateri so se mi smejali: kdo bo prihajal k nam, tukaj živijo štirje psi ...ma kaj boš kuhal mlince in šelinko! Jaz pa sem verjel, da bomo počasi zgradili klet, razširili restavracijo, uredili nekaj sob, prepričali ljudi. Prve omembe, ki smo jih dobili v vodičih, so bile prav zaradi šelinke. Ljudje pridejo k nam zaradi mlincev, šelinke in tjnfriga krompirja ... « Takrat so prvič povečali gostilno. Ušti-li pravi, da danes tega ne bi več storil, ampak bi raje prej uredil hotel. Velike gostilne zahtevajo veliko osebja, od upraviteljev velik napor, poleg tega pa se danes ne splačajo, ker so stroški zelo visoki. Časa ni bilo niti za obisk zdravnika ali udeležbo na pogrebu, pravi Gabriella. Naši otroci niso nikoli jedli kosila z nami. Ker so postajali od dela »že prav bolni«, so danes omejili obratovalni čas. A časa ni mogoče zavrteti nazaj. Gostilno so povečali, zrasla je lepa kamnita klet, v kateri je danes skoraj 16.000 steklenic skoraj 200 proizvajalcev. V kuhinji sta fantazija in tradicija enako zastopani »V naši kuhinji vedno pripravimo dva menija: fantazijskega in tradicional- nega. Mislim, da je ta izbira pravilna, ker je ljudem po eni strani všeč nov krožnik, z novimi okusi, po drugi pa tudi dober krožnik šelinke, ki se je ves dan kuhala na špargertu na drva. Kajti v kuhinji imam tako drva kot vso najnovejšo tehnologijo, na primer parno peč, ki stane 15.000 evrov.« Gabriella pravi, da se skrivnost dobrega šefa kuhinje skriva v zelo dobri organiziranosti. »Zjutraj moram točno vedeti, kaj bom potrebovala, da lahko naročim delo hčerki in pupi, ki mi pomaga. Dobro moraš poznati čas priprave in kuhanja: če boš na primer rabila parno peč, moraš pač vedeti, da ne boš mogla peči kruha. A v kuhinji sem skoraj 30 let, nekaj sem že skuhala. Bolj sem stara, bolj sem gotova. Dobra kuhinja je vsekakor sinonim za kvalitetne sestavine: če imaš dobro zelenjavo ali kos mesa, si že naredila pol dela in krožnik bo odličen. Če je hrana slaba, ji lahko dodaš kar želiš, a ostane slaba. Kvaliteta, preprostost in ravnovesje okusov: manj sestavin boš uporabila, jaz pravim največ pet, bolj boš čutila okuse. Ampak koren mora imeti okus po korenju, sir jamar po siru jamarju ...« Pri Devetakih uporabljajo veliko domačih sestavin, ostalo kupujejo v okolici. Za vrt in kmetijo skrbita danes oče Renato in najstarejša hčerka, ki z možem proizvaja tudi kraški med. »Kar ostane, vložimo, naredimo marmelade: iz kakijev, ki bi drugače gnili na drevesih, fig, nešpol. A tudi na primer iz pora, kumar, ali rdeče čebule, ki se odlično priležejo svežim sirom s Krasa ali bližnjega Fossalona. Prepričana sem, da si teritorij zasluži mesto v naših krožnikih. Maščob se ni treba bati, uporabljam pa samo najboljše: najboljšo mast, maslo, naše ekstradeviško olje, kajti slabo olje lahko pokvari prav vse krožnike. Po enem cvrtju pa ga odvržem. V moji kuhinji ni umetnih preparatov, ni »škatolet«. Kruh, pašta, vse sladice so domače. Kremo Kata-lano pripravim iz 22 svežih rumenjakov in 1,5 l smetane, vanilja prihaja z Madagaskarja. A po večerji ne boš imel občutka, da te stiska v želodcu, da si napihnjen, ali s kislino. Nikoli ne morem stoodstotno garantirati, kaj je v krožniku, 98% pa ja. Če veš, kaj si uporabil, lahko garantiraš za sestavine v krožniku. Zato smo na primer lahko pridobili tudi dovoljenje za kuhanje za bolnike s celiakijo.« Moja šupeta Navade obiskovalcev se spreminjajo, njihovi okusi tudi. Pred petnajstimi leti bi ljudje najbrž debelo pogledali, če bi jim na Vrhu servirali sladoled z oljčnim oljem. Danes ne več. »Ljudje radi iščejo nove okuse, radi vidijo nove oblike. Pomembno je tudi, kako predstavimo hrano, v kakšnem krožniku ali kozarcu. Vzemimo joto, ki jo pri nas servirajo v skoraj vsaki gostilni. Jaz jo predstavim kot predjed, kot kremo, v kateri so vse sestavine zmlete: tako je malo bolj elegantna, a v njej so še vedno krompir, zelje,»krodegini«. Gabriella pravi, da je najbolj ponosna na svojo »šupeto«. Šupeta, neke vrste kokošji golaž - žvecet s paradižnikovo omako, spada med tipične kraške jedi. Pri De-vetakovih so jo kuhale mame, none, tete, Gabriella jo je poskusila nekoliko posodobiti. Najprej je z njo polnila raviole, nato jo servirala s palačinkami, a nad rezultatom ni bila povsem zadovoljna. »Nekega dne pa sem iz tiste kokošje omake in krompirja naredila kremo, s katero serviram očiščene koščke kokoši in palačinko z majaronom. To je moja kreacija, narejena iz starih sestavin, ki jo ljudje cenijo. Uvrstili so jo tudi v seznam Piatti del buon ricordo, le da sem tam namesto palačink izbrala mlince. Skrivnost uspeha? Družina in srce Lokanda Devetak je danes uvrščena v kulinarične in gurmanske vod- nike (Gambero rosso ji je na primer letos dodelil tri rakce, Michelin pa svojega gumijastega možička Big Gourmand), Gabriella je prejela že številna priznanja, nazadnje nagrado Marietta ad honorem, ki jo v mestu Forlimpopoli podeljujejo v spomin na pomočnico znamenitega Pellegrina Artusija. 13. januarja bo tekmovala v priljubljeni tv oddaji La prova del cuoco. Tu prirejajo degustacijske, a tudi dobrodelne večere: na zadnjem, ko so na dražbi med drugim razdelili 18 steklenic in 3 magnum steklenice merlota Radikon 90, so zbrali 10.000 evrov za onkološki center v Avianu. Kje se, ob očitnem kulinaričnem talentu kuharice Gabrielle, skriva uspeh te kraške restavracije? V zdravi družini in srčni kulturi, je prepričan Uštili. »Samo rezati pršut danes ni dovolj: gostilničar je sinonim za kulturo, tradicijo, zgodovino. Klient pride k nam, ker želi okusiti našo kulturno dediščino, našo zgodovino. Tukaj ne je špagetov, ampak mlince. Klientu moraš dati vse od sebe, in to s srcem: spoštovati jih moraš, če so zadovoljni s tvojo kuhinjo, ali če niso. Razložiti jim moraš, zakaj so mlinci črni ali razkuhani, zakaj so rezanci pri nas bolj mehki kot v italijanski kuhinji, zakaj je vino rumeno ... To seveda zahteva veliko dela, priprav, časa. A delamo, ker smo veseli in ker imamo za sabo trdno družino. Če se ne počutiš dobro, ko imaš probleme, se to pozna tudi v krožniku.« Gabriella in Uštili imata štiri hčerke (Saro, Tatjano, Tjašo in Mihaelo), katerim sta posredovala ljubezen do svojega dela. Vse so ali še študirajo, tako ali drugače pa sodelujejo v domači gostilni, kleti, kuhinji, na vrtu. »Vse so zavezane družini, ne bojijo se dela, tudi med prazniki ali vikendi, čeprav jim gotovo ni lahko. Mlade je treba tudi opogumiti, jim posredovati voljo do dela, jih naučiti, da uspeh ne pride sam od sebe. Če ne tvegaš, ne veš, kje je meja. Družina je naša velika prednost, k njej pa spadajo tudi moj oče Renato, sestra, svak, nečaki in drugi sorodniki. Ampak to ne pride samo, v družino moraš vlagati. Važno je, da veš od kod si prišel. In da ne pozabiš, kdo si.« / PRAZNIČNE TEME Petek, 24. decembra 2010 3 1 esrečno sudansko pokrajino Darfur so številni drugi zapleti v Afriki in drugje po svetu že močno izločili iz velikih občil. Bežeči ljudje, požgane vasi, izčrpani otroci in okostnjaki od žeje poginulih domačih živali niso več vabljivi. Posebno v božično-novoletnem času, ko mora biti vse lesketajoče in bogato. Veliki Sudan pa nam utegne pripraviti nove prizore iz vojaško-humanitarne serije. Najprej nekaj o Sudanu: velik je za približno polovico EU, prebivalcev pa ima okoli 35 milijonov. Na predsednika Umarja al Baširja je mednarodno sodišče v Haagu razpisalo tiralico zaradi genocida v Darfurju, v krogu prijateljev in ob podpori vplivnih botrov pa se kljub temu kreta dokaj sproščeno. Zanj odkrito navijajo Kitajci, zakulisno pa Francozi. Ne ti dve narodnosti, temveč njihove naftne družbe. V bolj intimnem krogu je al Bašir polnopravno čislan v Arabski ligi. Dolga leta je na jugu Sudana divjala vojna. V bolj ali manj intenzivnih oblikah kar 21 let. Umrlo je približno dva milijona in pol ljudi kar v kolonial-imperializmu ne pomeni veliko. Se- Volilna preizkušnja bi morala vključiti kakih šest milijonov ljudi. V teku novembra so po vsej avtonomni pokrajini potekale priprave in posebno delavni so bili zagovorniki samostojnosti, ker so morali rojake prepričati, da se vpišejo v sezname volilcev. To ni bilo posebno enostavno, ker je sudanska vlada v pokrajino istočasno poslala močne vojaške okrepitve z jasnim namenom ustrahovanja. Diaspora južnih Sudancev (večino domačinov sestavlja narod Dinka) se je organizirala tudi v tujini. Središča za prijavo na volitve so odprli v osmih državah, kjer je prisotnost Sudancev precejšnja, v bližnjih Etijopiji, Ugandi, Egiptu in Keniji, kjer živi veliko prebežnikov in še v Avstraliji, ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji. Glasovi iz tujine bodo važni predvsem iz propagandnih razlogov. Utrdilo se je prepričanje, da se bo za neodvisnost izreklo 90 odstotkov volilcev. Ob referendumu, ki formalno zadeva južni Sudan, bodo slična glasovanja izvedli še v treh pokrajinah, ki mejijo na južni del države. Dežele Abyei (ta vsebuje velika ležišča nafte), Nuba in Modri Nil, bodo glasovale za pridružitev morebitni novi samostojni državi. Glasovanja v teh pokrajinah so za oblasti v Har-tumu pravo izzivanje. la nekaj čarterjev opazovalcev. Krožijo govorice, da bodo evropske države hitro priznale rezultate volitev. Iz sudan-ske diaspore (najbolj aktivna je v Kanadi) so prišli predlogi za ime verjetne nove državne enote. V angleški obliki izgleda najbolj primerno »The Nile re-public«, ki bi premostilo večetničnost. Med lovci na sužnje Mladi slovenski bralci izpred 50 let so imeli možnost od blizu spozna- polnih krokodilov. Na koncu seveda zmaga pravica. Ibn Asl in njegov oče Abd Asl (nekakšen predhodnik današnjega sudanskega predsednika al Baširja) zabingljata na veji. Kje je vse to zbral Karl May, ki se ga še dobro bere med nekoliko starejšo generacijo, ko je le nekajkrat zapustil Nemčijo? Tisti del Afrike je v treh letih z velikimi napori in mimo neštetih nevarnosti podrobno prečesal Georg August Schweinfurth, ki je izdal kakih tisoč jati že po samo desetih kilometrih od izliva iz Viktorijinega jezera. Brzice Bu-jagali so bile od vedno raj za rafterje in ena največjih naravnih lepot Ugande. Po trinajstih letih prepirov, podkupovanj in načrtovanj so začeli pripravljalna dela za 30 metrov visok jez, ki bo zajezil brzice in ustvaril veliko jezero. Pri političnih odločitvah so popolnoma prezrli mnenja okoljevar-stvenikov. Obveljale so samo želje gospodinjstev, ki v Ugandi v majhni meri razpolagajo z električno energijo. verni Sudanci arabskih korenin, kulture in islamske vere so južne vedno imeli le za sužnje. Pojem severnega in južnega Sudana je sploh vprašljiv, kajti meje so začrtali kolonialisti, v primeru Sudana Britanci. Jug ni nikoli spominjal na nekaj arabskega. Le lovci na sužnje so tja vdirali, da bi za delo v svojih krajih in za prodajo na arabski polotok nalovili primerno število ljudi. In to je trajalo vse do zadnjih desetletij prejšnjega stoletja. Izbruhnili so posamezni upori in na koncu prava vojna, v kateri je Sudan uporabljal lovska letala, domačini pa gverilsko bojevanje. Po pat poziciji sta se strani ob močnih pritiskih iz tujine sporazumeli za premirje, ki je vsebovalo določeno stopnjo avtonomije za južni del države. Časovnica je predvidevala ljudsko glasovanje, ki bo po petih letih odločalo o morebitnem nastanku nove, 54. afriške države. Poleg političnega statusa so v igri tudi prihodki, ki prihajajo od črpanja in prodaje nafte. Od izvoza gre južnim pokrajinam del deviz, ki bodo odločilna postavka v proračunih morebitne samostojne države. Velik dan za jug Sudana naj bi bil 9. januar prihajajočega leta. Od sklenitve premirja do referenduma je v Nilu preteklo že toliko vode, da je ta marsikaj sprala s slovesno podpisanih listin. Sudan je medtem postal neke vrste kitajska kolonija. Status quo, ki sedaj pomeni mir, ustreza Kitajski, ki ima z majhnim gospodarskim vložkom v obliki raznovrstne pomoči varnega dobavitelja energentov in prijaznega gostitelja zelo številne izselje-niške kolonije. Predsednik al Bašir je samo pred nekaj dnevi izjavil, da je referendum navadna igra in da Sudan rezultatov ne bo upošteval. Že od samega začetka upora je bilo jasno, da niso v igri klasične ideologije. Zatirani jug je enostavno hotel uživati narodnostno samostojnost. Z nastopom večjih količin energentov je prišlo do nove oblike radikalizacije spora. Južni Sudan - ime morebitne nove države ni še znano - ne predstavlja več cilja človekoljubnih načrtov, temveč plen bogatih. V mestu Džuba, ki je politično središče avtonomne pokrajine, so že prisotne velike svetovne banke, kapital pa je zgradil moderno letališče. Nad strugo Belega in v manjši meri Modrega Nila se zbirajo temni oblaki. Na eni strani želja po neodvisnosti, na drugi pa preziranje pred šestimi leti sprejetih obveznosti. Marsikaj navaja na možnost izbruha nove vojne, v kateri pa bi bila odcepljena pokrajina v šibkejšem položaju glede ofenzivne sposobnosti. Kljub temu, da so prvotni sporazumi predvidevali vojaško krepitev avtonomne pokrajine, je daleč največji del vojaške mašinerije ostal v rokah vladarjev v Hartumu. V veliki politični areni ZDA izrazito podpirajo referendum in torej novo državo. Ni pa jasno, kaj nameravajo storiti v primeru hude krize. EU prav tako navija za verjetno odcepitev. Evro-birokracija je seveda oddaljena nekaj svetlobnih let od morebitnega vojaškega posega. Za sedaj bo v Sudan posla- ti kraje na jugu Sudana. V Mariboru je v 50. letih izšel obsežen potopisni roman Karla Maya z naslovom »Sužnji«. Nemški pisatelj je jedro dogodkov postavil prav v kraje, kjer bodo 9. januarja odločali o samostojnosti in vsaj na papirju zaključili dobo, ko so bili narodi Dinka, Bongo in Niam Niam na razpolago lovcem na sužnje. Na kakih 1600 straneh je Karl May podrobno opisal plovbe po Nilu, neskončna tavanja v puščavi v sedlu hitrih velblodov in vratolomna zasledovanja po brzicah Nila na jadrnici »Šahin« (sokol). Posebno živi pa so opisi črnskih vasi, njihovega načina življenja, njihovega primitivnega gospodarstva. In še napadi arabskih lovcev na sužnje, požiganje vasi, vklepanje sužnjev v lesene jarme in utrdbe lovcev (seribe) na rečnih otokih, obdane od bodičastih pregrad z bregovi strani dolgo poročilo z vsemi podrobnostmi o ljudeh, živalih, gospodarstvu, družbenem redu in drugem. Očitno je knjigo, ki je izšla le dobro leto po koncu potovanja, prebral tudi Karl May. Da ne bo obtožen plagiata je vse prestavil za kakih deset let naprej, dal akterjem izmišljena imena in v glavno vlogo postavil samega sebe. Nastala je napeta zgodba, ki je nisi mogel izpustiti. V neki drugi knjigi je Karl May posegel v zgodovinske dogodke Sudana za časa mahdijske države, ki je za relativno dolgo dobo izrinila Britance iz tistega dela Afrike. Tedanja država z imenom Mahdija (po voditelju upora, ki je nosil naziv Mahdija ali odre-šenika) je vsebovala skoraj v celoti današnjo površino Sudana. Seveda tudi južne pokrajine, kjer bodo 9. januarja glasovali o odcepitvi. Ob nafti tudi voda Nafta je še v prvi vrsti ko gre za mednarodne spore, vedno pogosteje pa nastopa tudi voda, ki je je, spričo rastočega prebivalstva, vedno manj. Nil, najdaljša reka na svetu in zibelka čudovite egipčanske civilizije, je na izjemno močnem udaru. Povprečen poznavalec severnozahodne Afrike se glede Nila pretežno ustavi pri velikem asuanskem jezu, ki je svoj čas dal Egiptu precejšnje izobilje električne energije. Medtem je Kairo tako narasel, da požira ogromne količine vode za običajne bivanjske potrebe. V Sredozemsko morje priteče relativno malo vode. Kaj pa se dogaja pred asuanskim jezom? Aktivnost je mrzlična, saj marsikje že gradijo, drugod pa načrtujejo velike hidroelektrarne. Politiki iz spodnjega toka veletoka protestirajo in se sklicujejo na stanje izpred več tisoč let, ko je Nil nemoteno tekel od Viktoriji-nega jezera do Sredozemlja. Načrtovalci se požvižgajo na mnenja, ki jih politiki izražajo. Okoljevarstveniki sestavljajo pozive in protestirajo, posluša pa jih ne nihče, ker so v igri viri energije, ki lahko bistveno spremenijo gospodarstva držav, istočasno pa za dela navijajo veliki gradbeni lobiji, ki v Nil lahko vgradijo gromozanske količine cementa in jekla. Prvi poseg na Nilu so začeli izva- Gladina jezera Viktorija se je v zadnjih letih toliko znižala, da bo hidroelektrarna ob novem jezu delovala z zmanjšano močjo. Uganda bo nekoliko se-verneje na Belem Nilu zgradila še drugo elektrarno Karuma. Morebitna nova država na jugu Sudana bo kot prva občutila drugačen režim pretoka Nila. Sudan v celoti pa bo prizadela graditeljska vnema Etijo-pije, ki razpolaga z izvirom Modrega Nila. Ta se izteka iz jezera Tana in beleži velik padec. Na reki sta že dve večji elektrarni, načrtujejo pa še tretjo. Na reki Omo, ki teče proti jugu in se izliva v jezero Turkana v Keniji, gradijo mogočen jez za elektrarno Gibe 3. Visok bo kar 243 metrov. Nastalo jezero ne bo prizadelo prevelikega števila prebivalcev, hude pa bodo posledice ob jezeru Turkana, kjer živi pol milijona ljudi. Namakalni sistemi ob jezeru za jezom Gibe 3 bodo odvzeli znatno količino vode. V Etijopiji samo dva odstotka gospodinjstev razpolaga z elektriko, prirastek prebivalstva je zelo visok in gospodarstvo beleži visoko rast. Za jez in elektrarno Gibe 3 so se Eti-jopijci dolgo pogajali s svetovno banko in afriško banko za razvoj. Ker sta ti ustanovi izrazili pomisleke nad finančno konstrukcijo, se je Etijopija zatekla h Kitajcem, ki so za posel takoj zagrabili. Vodarski nalet Etijopije je iz domačega zornega kota povsem razumljiv, zaskrbljeni pa so ljudje, ki živijo v spodnjih delih vodnih tokov. Reka Te-keze se v Nil izliva že po sudanski prestolnici Hartum. Tudi na njej načrtujejo velik jez in elektrarno. Negativni vpliv za Sudan bo nekoliko manjši, čeprav ne zanemarljiv, ker reka napaja velika polja izredno kakovostnega su-danskega bombaža. Upravljanje voda Nila sloni na dogovoru, ki ga je leta 1929 Velika Britanija enostavno vsilila svojim protektoratom in kolonijam. Paragrafi akta dajejo Egiptu pravico do 80 odstotkov vode, Sudanu pa 11. Zelo majhen je ostanek za Ugando in Etijopijo, ki imata tudi druge vodne vire. Časovni odmik 80 let je za vlade v zgornjem toku Nila zadosten razlog za določitev drugačnega načina upravljanja z Nilom. Za Egipt, čigar 80-milijonsko prebivalstvo živi v velikanski večini ob Nilu, se obeta prava katastrofa. 30 Petek, 24. decembra 2010 PRAZNIČNE TEME / KOMISAR RAZISKUJE PRIMER STRMOGLAVLJENJA BOZICKOVIH SANI Hladen decembrski zrak je okroglemu možičku že povzročal številne preglavice. Na beli bradi so se mu ob norem drve-nju po evropskem nebu že ustvarili ledeni kapniki, ki so mu postajali nadležni ob zahtevnem upravljanju prašičje vprege. Po letu dni počitka se je ponovno, letos nekoliko predčasno, odpravil na pot iz odročne Kamčatke proti toplejšemu Sredozemlju. Razlog mrzličnega drvenja se je skrival v njegovem tovoru in strogo zaupnem pismu, ki ga je skrival v žepu svoje rdeče bunde. Sporočilo je v daljno rusko deželo odposlal sicer anonimni naslovnik, na kuverti je zabeležil le poštno številko 34100. Rusija - Rim - Matajur -Fernetiči Če bi se človek pozorno zazrl v nebo, bi lahko bil priča nemogočemu prizoru: ducat ruskih, po črvih lačnih merjascev, za njimi pa radioaktivno svetleče sani, nas čelu teh širok možakar v rdeči obleki, ki je na glavi nosil rdečo čepico s prikupnim belim cofkom. Obenem tudi izredno korajžen pilot, ki je kljub vremenskim napovedim priznanega tržaškega meteorologa neutrudno letel proti Rimu po del božične pošiljke. Slednja je sicer predstavljala presenečenje, za katero je moral Božiček podaljšati svojo pot vzdolž po italijanskem škornju. Na Trgu sv. Petra v Vatikanu, v poltemi Berninijeve kolonade, mu je tanko kuverto oddal neki slovenski možakai; ime mu je bilo Iztok M. Slednji pa je ostal zbegan, saj se je našemu junaku blazno mudilo. Hitrejši kakor zajec iz Carollevega romana je vpregel nemirno prašičjo druščino in vzletel proti severu. Da bi se izognil pazljivi radarski kontroli postaje za nadziranja kraške favne v Nabrežini, je Božiček letel naravnost proti zasneženemu vrhu Matajurja, nato po slovenskem ozemlju do openske antene, od koder naj bi zavil proti Fernetičem. Tam naj bi potem pustil kuverto, katere vsebino bi pridni raznašalci Primorskega dnevnika razdelili zaslužnejšim Slovencem v Italiji. Bil je že skoraj na cilju neskončnega letenja, ko ga je zajel snežni metež. Snežinke mu niso dovolile čistega pregleda nad spodnjim teritorijem, tako da se je nenadoma prižgal rdeči alarm, ki ga je opozarjal na nevarnost strmoglavljenja. Snežni metež in vroča čokolada Na Fernetičih je komaj odbilo polnoč, ko je dvojica finančnih stražarjev zašla v bližnji Bar G. Moža v sivi uniformi sta si privoščila krajši odmor in si naročila vrčka vroče čokolade. Sedla sta k oknu, ko ju je presunila luč sredi snežnega meteža. Neznani leteči predmet je drvel v smeri proti Sežani, ko je kapetan finančne straže segel po pištoli in v prepričanju, da meri proti skupini cialni kriminalisti, da bi tovor analizirali in skušali odkriti fantoma-tičnega moža na saneh. Glede na to, da je bila specialna ekipa RIS iz Parme že zaposlena v kraju Avetrana, so v skladišče poslali kemijske analitike iz Gorice -skupino Ku...b'k, naj razišče vsebino tovora. Iz božičkove vreče so prikukali na dan predmeti različnih vrst, ki so izredno zmedli raziskovalno pot do psevdobožička na radioaktivnih saneh. 4. Lutke, ki so začetno izgledale kot Unicefove, a so se potem izkazale za voodoo lutke v podobi Draga Štoke. 5. Kar je najbolj zmedlo specialce, je sicer cel komplet vrvic za očala, poleg katerih je bila cela zbirka osnutkov zakonov za zaščito jezikovnih manjšin v Evropi. 6. V tajni kuverti, ki je med begom zlezla iz žepa zločinca in pristala ob gruči merjascev, pa se je nahajal ček v višini 5.400.000€. Seznam V vreči, ki se je nahajala na saneh, so specialisti našli: 1. Vezani letnik 1994 Primorskega dnevnika. 2. Darilni Klop-komisar Finančna straža je tavala v temi, tako da so se vrhovi tržaške kvesture odločili skleniti »sinergijo« s slovenskimi sogovorniki in ustvariti »omizje«, kjer naj bi predali odgovornost preiskav Klop-komi-sarju. Slednji je v meji lastnih kompetenc izdelal seznam osumljenih, ki ga prilagamo kot foto-gradivo tega dosjeja. Sicer mu ni bilo jasno, kdo iz seznama bi lahko bil fantomatični rdeči mož. Junaški Klop-ko-misar se je torej odločil za dodatne preiskave. Sledovi avtomobilskih gum so ga popeljali do velike domačije v Devinu, kjer je živel goriški odvetnik, ki ga je Klop-ko-misar nemudoma odvedel v svojo kasar- Pogajanja za resnico Skrivnost je bila skoraj rešena, Klop-komisar je imel rešitev velike uganke na dlani. Dovolj bi bilo prepričati pričo, naj spregovori in naj izda zločinca. T(e)rpinčil jo je celo noč, a priča ni hotela sodelovati. Klop-komisar je začel popuščati in je v zameno za resnico obljubil priči strankarsko enotnost Slovencev v Italiji in zaprtje Primorskega dnevnika, ki naj bi ga nato nadomestil Novi glas. Resnica Sledovi v snegu Kam ta božični konectedna? Danes k Savotu na Opčine, po polnoči, da še enkrat nazdravimo vsi skupaj na božič. Praznik bo tudi v kavarni Gruden v Nabrežini. Od 22.00 dalje bo za prijetno božično razpoloženje poskrbel DJ Janka Vallo. Jutri Od 22.00 dalje na Christmas Party pri Karišu na Pesku, kjer bo vse prisotne zabaval DJ Pap's. Od 21:30 na Christmas Party Mla-diskega krožka Prosek-Kontovel, ki bo v Kulturnem domu na Proseku. študentskih protestnikov, trikrat streljal v temno nebo. Dva strela sta zadela krmilo bo-žičkovih sani, tretji je za las zgrešil beli co-fek. Strmoglavljenje je bilo neizogibno. Merjasci, sani, božiček in številni paketi, ki jih je nosil s sabo iz Rusije, so z velikim krikom pristali nedaleč od mejnika na ploščadi bivšega mejnega prehoda. K sreči so jo trpežni merjasci odnesli le z redkimi praskami, naš heroj pa je staknil le rahel zvin gležnja, kar pa mu je dovolilo, da je lahko med oblakom praha in snega hitro dosegel bližnji borov gozdiček ter se tako izognil aretaciji. Finančna stražnika sta v sprintu na kraj dogodka prehitela celo Dar-sovega uslužbenca, ki je točno na bivši meji preverjal prisotnost vinjete na glavah merjascev, slednji pa so kar izkoristili priložnost in mu staknili najprej levo roko, nato pa dobesedno pometli z njim. komplet »Mali komunist«, ki je vseboval originalne rdeče knjižice z nalepko Made in China, kučme iz medvedjega krzna s kovinasto rdečo zvezdo, bon za letovanje na Kubi, in pozlačen srp v kompletu s kladivom vizualno in po teži podobnemu »Plaketi boja in dela«. 3. Številne cigaretne škatlice znamke Drina brez filtra in cela kišta oranžade. Slednji se je po ogledu zaplenjenega materiala mudil na kraj nezgode, preden bi repentaborska občinska uprava skidala sneg iz prizorišča. Na srečo se to ni zgodilo, saj so se delavci ukvarjali z organizacijo občinske božičnice, tako da je lahko delo Klop-komisarja steklo brez zapletov. Po večurnem opazovanju prostora bivše meje na Fernetičih je odkril elemente, ki so se nato izkazali za odločilne na poti do iskanega moža. Nedaleč od sledov sani, ki so pristale na ploščad ob meji, je namreč odkril še sledi avtomobila, ki so peljale v neznano. Klop-komisar se jim je odločil slediti, saj je bil prepričan, da so peljale direktno do priče prizora, ki bi mu bila v pomoč za razkrinkanje lažnega božička. Ob jutranjem svitu je bil kompromis sklenjen in t(e)rpinčena priča je bila končno pripravljena pokazati s kazalcem na moža, kateremu je Klop-komisar vneto sledil. Počasi so ga odvedli v sobo s posebno šipo, za katero so se nahajali vsi osumljenci. Priča ni imela nobenega dvoma, prepričano je dvignila desno roko, iztegnila je kazalec in z njim pokazala na moža, ki odgovarja imenu Klopi želijo vsem zvestim in manj zvestim bralcem vesel božič! Klop pa ne gre na počitnice, z vami bomo spet zadnji dan v letu! Analiza tovora Premražene leteče merjasce je z dovoljenjem finančnih stražarjev posvojil slovenski deželni svetnik, ki jih je odpeljal v devinsko-nabrežinsko občino, kjer je v seznam volilnih obljub dodal salame iz divjačine za vse občane. Tovor in sani pa so zaplenili in odpeljali takoj v skladišča, ki se nahajajo v srcu podzemnih rovov tržaškega okoliša, za katerega velja pri finančni straži šifra Saf-tiT(KB), kamor so se kmalu mudili spe- / PRAZNIČNE TEME Petek, 24. decembra 2010 3 1 SLIKOVNA KRIŽANKA Z NAŠIM I "f JAJ" ŠPORTNIKI REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SLOVARČEK - ANIO = antično ime italijanske reke Aniene * CODALI = otok ob Eritreji * DOAN = ameriški glasbenik in kitarist (John) • IADER = antično ime Zadra * ICAK = ime umrlega izraelskega premierja Rabina * IKTIN = grški graditelj * IORIO = nekdanji italijanski nogometaš, ki je igral tudi pri Interju, Veroni in Genoii * IRE = irski otoki * MOI = kenijski politik, predsednik države (Daniel arap) * ORI = italijanski pevec * TIŠLAR = nekdanji slovenski hokejski reprezentant * UMA = ameriška filmska igralka Thurman 3 2 Petek, 24. decembra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Sprememba na klopi Pri Interju po Benitezu Brazilec Leonardo? Včeraj so pri milanskem klubu soglasno prekinili pogodbo s španskim strategom MILAN - Vodstvo milanskega In-terja je odpustilo španskega nogometnega trenerja Rafaela Beniteza. Trenerski stolček Španca, ki je na San Siro prišel letos poleti in na tem mestu zamenjal Portugalca Joseja Mourinha, se je že nekaj časa močno majal. Sodu so izbile dno Benitezove besede po finalu svetovnega klubskega prvenstva, ki ga je Inter osvojil pred kratkim. Morattiju je španski strateg očital, da mu je že poleti, ko je prišel v klub, obljubil nove okrepitve. Na novinarski konferenci je Benitez postavil ultimat, da želi v januarskem prestopnem roku tri nove nogometaše, drugače ne želi več sodelovati z milanskim klubom. Po pogajanjih s predsednikom kluba Massimom Mo-rattijem pa se je moral posloviti, saj ni prišlo do dogovora. Odhod je bil vsekakor soglasen, vendar po mnenju Mo-rattija neizogiben. »Do svetovnega klubskega finala nad njegovim delom nisem bil navdušen, po njegovih izjavah pa nisem imel več potrpljenja, da bi nadaljevali naše sodelovanje,« je še dejal predsednik milanskega kluba. Višina trenerjeve odpravnine naj bi znašala tri milijone evrov. Pred odhodom se je španski strateg, ki je z Interjem osvojil tudi italijanski superpokal, zahvalil vsem, predsedniku Morattiju, igralcem in tudi navijačem, ki so mu vedno zaupali. Milanski klub je v minuli sezoni blestel na evropski nogometni sceni, saj je osvojil obe domači lovoriki in evropsko ligo prvakov. V tej sezoni pa mu ne gre po načrtih, saj je v domačem prvenstvu na skromnem sedmem mestu. Benitezov naslednik še ni znan, po vsej verjetnosti pa bo to Brazilec Leonardo, nekdanji igralec in trener AC Milana. Z nogometaši milanskega moštva naj bi se srečal v sredo, 29. decembra. V intervjuju za televizijskega programa Skysport je le izjavil, da o morebitni trenerski vlogi ne ve še nič, vsem gledalcem pa je le voščil vesel božič. Španca Rafaela Beniteza (levo) bo po vsej verjetnosti nasledil Brazilec Leonardo (desno) ansa košarka - Znani vsi finalisti evrolige Med top 16 tudi Lietuvos Rytas Platiniju nogomet Platini bo nasledil V Evroligi, kjer so košarkarji odigrali še zadnje tekme v skupinah od A do C, so znani vsi udeleženci drugega dela tekmovanja. Kot zadnji se je med najboljših 16 uvrstil Lietuvos Ry-tas. V najboljši šestnajsterici je poleg Union Olimpije še Maccabi, Žalgiris, Partizan, Caja Laboral, Olympiacos, Real Madrid, Unicaja, Fenerbahče, Barcelona, Panathinaikos, Efes Pilsen, Valencia ter italijanski Lottomatica Roma in Montepaschi Siena. Izidi: BC Khimki - Žalgiris 93:89 (Mirza Begič 21 minut, 3 točke, 6 skokov za Žalgiris), Caja Laboral - Partizan 87:71 (Jaka Klobučar 14 minut, 2 točki, 1 skok, 1 podaja za Partizan), As-seco Prokom - Maccabi Electra 72:83, Olympiacos - Lottomatica Roma 89:82 (Rašo Nesterovič 21 minut, 14 točk, 6 skokov za Olympiacos), Unicaja -Brose Baskets 70:72, Real Madrid - Spi-rou Charleroi 94:45, Regal Barcelona - Montepaschi Siena 73:72, Fenerbah-ce Ulker - Cholet Basket 93:61, Cibo-na Zagreb - Lietuvos Rytas 77:94. Legendarni francoski nogometaš Michel Platini bo bržčas predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) vse do leta 2015. Kot so sporočili iz Uefe, Platini nima protikandidata na volitvah za predsednika krovne evropske zveze, ki bodo 22. marca 2011 v Parizu. Rok za oddajo prijav je potekel 22. decembra. Platini je predsedniško mesto na Uefi zasedel januarja 2007, ko je nasledil Šveda Lennarta Johanssona, ki je bil na čelu Uefe vse od leta 1990. reli dakar Stanovnik želi med LJUBLJANA - Tradicionalno vzdržlji-vostno tekmovanje reli Dakar bo tudi v letu 2011 potekalo po brezpotjih Južne Amerike. V Argentini in Čilu bo od 1. do 16. januarja dirkal tudi Slovenec Miran Stanovnik, ki se na enega večjih športnih izzivov na svetu podaja že štirinajstič. V skupini elitnih udeležencev bo tekmoval z novim motorjem KTM 450. »Po eni strani je uvrstitev v razred elite čast, po drugi pomeni dodatne stroške. Motor je zdaj drugačen, predvsem je lažji, nekoliko manj zmogljiv, kar ni nujno slabo, saj bo manj divjanja,« meni Sta-novnik, edini slovenski udeleženec relija. Stanovnik se ni mogel izogniti vprašanjem o pričakovanjih na dirki. Konkurenca bo tudi na Dakarju 2011 močna, prišli bodo vsi najboljši, slovenski »puščavski lisjak« pa, kot vselej, meri na deseterico. STANKOVIČ NAJBOLJŠI - Srbska nogometna zveza je za najboljšega igralca leta 2010 izbrala kapetana reprezentance in člana milanskega Interja Dejana Stankovi-ča. Za najboljšega trenerja leta pa so izbrali nekdanjega selektorja Gane Milovana Ra-jevca, ki je to afriško državo popeljal do če-trtfinala mundiala. ŠESTNAJSTIČ - Smučarski tekač Giorgio Di Centa je osvojil še šestnajsti državni naslov na 20 km preizkušnji na prvenstvu, ki te dni poteka v deželnem smučarskem središču Forni Avoltri. Med ženskami je lovoriko osvojila Silvia Rupil. NBA - New Orleans Hornets - New Jersey Nets 105:91 (Saša Vujačič: 12 točk, 2 podaji, 2 ukradeni žogi v 25 minutah za New Jersey; Marco Bellinelli 14 točk v 26 minutah za New Orleans), Toronto Raptors - Detroit Pistons 93:115 (Bargnani 14 točk); New York Knicks - Oklahoma City Thunder 112:98 (Danilo Gallinari: 13 točk, 3 skoki v 32 minutah za New York) HOKEJ - Liga Ebel:Acroni Jesenice -VSV Beljak 3:4, Tilia Olimpija - Red Bull Salzburg 3:4 NOGOMET - Ostali izid D-lige: Este - Montecchio 1:0. ŠPORTNIK SLOVENIJE 2010 - Na podelitvi najboljših športnikov Slovenije v ljubljanskem Cankarjevem domu je najboljše športnike nagradil tudi slovenski tržaški športni novinar Saša Rudolf. Nagrado je podelil tretjeuvrščenima športnikoma: nogometaš Valter Birsa je bil sicer odsoten, ju-doistki Luciji Polavder pa je postavil tudi nekaj vprašanj. nogomet - Včeraj tiskovna konferenca v Trstu Triestina na Malto z novim trenerjem Iva Iaconija bo na vroči klopi tržaškega drugoligaša zamenjal nekdanji trener Ancone Sandro Salvioni TRST - V B-ligaškem prvenstvu tržaškemu drugoligašu res ne gre po načrtih. Po ponedeljkovem neodločenem izidu med Albinoleffejem in Piacenzo so se namreč Tržačani znašli sami na repu lestvice. Z le sedemnajstimi točkami bodo morali v novem letu igrati kot prerojeni, če bodo želeli doseči obstanek v ligi. Posledica vsega tega je bil odpust trenerja Iva Iaconija, katerega bo zamenjal nekdanji trener Ancone Sandro Salvioni. Zanj bo izrednega pomena že prva tekma proti Ascoliju, ki ima le tri točke več na lestvici. Pri Triestini so se odločili, da se bodo na drugi del sezone pripravljali tudi na Malti, otoku sredi Sredozemskega morja, kjer so tudi v zimskem obdobju klimatske razmere idealne za treniranje. Tržaški drugoligaš bo proti La Valletti odpotoval v ponedeljek, v Trst pa se bo vrnil zadnji dan v letu. Med včerajšnjo tiskovno konferenco, kjer so predstavili program teh petdnevnih krajših, a intenzivnih priprav, je prišlo na dan tudi nekaj bolj ali manj presenetljivih novic. O zamenjavi Iaconija se še ni govorilo, čeprav se je lahko razumelo, da zanj ni rezerviranega mesta na letalu za La Valetto. Ne- kaj ur kasneje je bi lo jasno zakaj. Trie-stina je izgubila zadnje štiri tekme in se znašla prav na dnu lestvice. Naslednja tekma bo šele 8. januarja, tako da je nedvomno to najbolj primeren trenutek za zamenjavo trenerja. Vsaj tako so očitno razmišljali v tržaškem klubu - ali zdaj ali nikoli, saj bi bilo nesmiselno počakati do naslednje tekme. Novi strokovnjak ima zdaj dva tedna časa za spoznavanje igralcev in nato za nasvete o možnih (nujnih) okrepitvah med zimskim prestopnim rokom (od 3. do 31. januarja). Nekaj se v tržaškem taboru sicer že premika. Na Malto bo tako odpotoval branilec Cottafava, čigar izpisnica je še v lasti Triestine, ki pa letos še ni prišel v poštev, saj ga je društvo izbrisalo s seznama razpoložljivih igralcev. To se bo zgodilo še nekaterim, saj marsikdo še nimka letalske karte za Malto. Očitno je namreč, da bo pri Triestini prišlo do prave revolucije in veliko igralcev, ki so doslej razočarali, bo klub zapustilo. Nekateri izmed teh že v prihodnjih dneh, saj bi hoteli pri Triestini novemu trenerju zagotoviti, da bo lahko že na Malti računal na nekatere okrepitve. PRIPRAVE NA MALTI - Včeraj so torej predstavili petdnevno bivanje sredi morja, kjer čaka Triestino intenziven program. Trenirali bodo dvakrat dnevno, višek priprav pa bo v četrtek, 30. decembra, ko bo ob 18.30 na sporedu troboj med Triestino in dvema kluboma, ki nastopata v maltski Premier league: Valletta in Qormi. Troboj, poimenovan »Capodanno Cup«, je plod sodelovanja med Triestino in nekaterimi ustanovami na Malti. Ni slučaj, da je bil gost včerajšnje predstavitve tudi častni konzul malteške republike v Trstu, Alberto Panizzoli, ki je bil nogometaš v mladinskih vrstah Triestine. Za Trie-stino so priprave na Malti tudi strateško pomembne, saj je na tem otoku nastala nogometna šola Triestina Soccer school. Tržaški klub je drugi tuj klub po Juventusu, ki je odprl nogometno šolo na tem otoku sredi Sredozemskega morja. Eden izmed najbolj perspektivnih mladih nogometašev je že bil gost v Trstu in ni izključeno, da bo kariero nadaljeval pri Triestini. Na Malti je zanimanje za troboj precejšnje, odigrali ga bodo na državnem stadionu v kraju Ta Qali, ob športnem dogodku pa gre poudariti, da bo gostovanje Triestine na Malti tudi priložnost za navezovanje novih stikov: predstavniki tržaškega kluba se bodo med drugim srečali z ministroma za turizem in za šport. (I.F.) Ivo Iaconi (na posnetku desno) od včeraj popoldne ni več trener Triestine. Svoje mesto je moral zaradi slabih rezultatov prepustiti Sandru Salvioniju kroma / ŠPORT Petek, 24. decembra 2010 3 3 opčine - Na sprejemu ŠD Polet za Tanjo Romano Nazdravili so petnajsti zlati kolajni Šampionka prejela številne čestitke - Kaj pa zdaj? »Razmislila bom, kako naprej« Najtežja, a tudi najlepša in najslajša zmaga, tista, za katero je bilo treba največ pretrpeti. Tako, kot dan po velikem uspehu, je najboljša kotalkarica na svetu Tanja Romano opisala zadnjo zmago na svetovnem prvenstvu na Portugalskem tudi včeraj na tradicionalnem srečanju ŠD Polet v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Bučen aplavz vseh prisotnih, političnih in športnih predstavnikov, Pole-tovih članov, navijačev, simpatizerjev in prijateljev je sprejel Poletovo šampionko, ki se je letos okitila še s petnajsto zlato kolajno. Letošnja kulisa srečanja je bila povsem drugačna, neformalna, saj so goste namesto običajne postavitve stolov sprejele bogato obložene mize. Tako - sproščeno - je stekel tudi pogovor med Tanjo Romano in voditeljem Androm Merku-jem, ki je še dodatno razbremenil vzdušje. Nepozabnih trenutkov je bilo letos najbrž preveč, zato Tanja posebej ni opisala nobenega. »Bilo jih je res veliko,« je le dodala Romanova, ki bo zdaj odšla na zaslužene počitnice. Kaj pa potem? »Ne vem. Zdaj bi se rada odpočila, šele potem bom razmislila o bodočnosti. Ko se bom odločila, vam bom tudi povedala.« Šampionka je pogovor izkoristila tudi za zahvalo vsem, ki so prispevali k vnovičnemu uspehu, še posebno se je zahvalila trenerjem, šivilji Roberti Pergoli (predsednik Poleta Marino Kokorovec ji je podaril tudi šop rož), pokrovitelju Zadružni kraški banki in ZSŠDI-ju ter seveda mami Nadji, ki so ji vsi prisotni namenili tudi topel aplavz. Z neformalnim in prijateljskim vzdušjem, ki je prevladalo v dvorani, so se strinjali čisto vsi. Tudi institucionalni gostje, predstavniki političnih in športnih oblasti, ki so si tokrat mikrofon predajali kot štafetno palico. Pozdravili so med drugimi tudi predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat ter glavna pokrovitelja predsednik Sergij Stan-cich za Zadružno kraško banko in Jure Kufersin za ZSŠDI, ki je prinesel pozdrav in čestitke tudi v Rimu zadržane senatorke Blažine. Poletova kotalkarica Tanja Romano, petnajstkratna svetovna prvakinja, je prejela čestitke številnih političnih in športnih predstavnikov, navijačev in prijateljev kroma Čisto vsi pa so lahko čestitke Tanji zapisali tudi v zlato knjigo »zlatih« spominov. NOGOMET - Deželna nogometna zveza je sporočila, da bodo prvi krog povratnega dela prvenstva, ki je v nedeljo odpadel zaradi neugodnih vremenskih razmer, nadoknadili v nedeljo, 16. januarja. V nedeljo, 9. januarja, pa bo, kot smo že poročali, na vrsti 14. krog deželnih amaterskih lig. □ Obvestila SK DEVIN prireja tečaje smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra za malčke iz vrtca, otroke in odrasle vsako soboto in nedeljo od 15. oz.16.januarja dalje. Info: info@skdevin.it, 0402908105 ali 3358180449. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9.1., ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Info: 348-8012454 (Sabina). odbojka - Zaostali tekmi ženske in moške D-lige Oboji praznih rok ŽENSKA D-LIGA Kontovel - Grado 0:3 (14:25, 25:20, 25:22) Kontovel: Zuzič 56, Micussi 3, Anto-gnolli, Cassanelli 5, Lisjak 8, Bukavec 9, Bal-zano, Kapun (L), n.v. Ferluga, Rudez , Ghezzo. Trener: Cerne. Kontovelke so ostale praznih rok. Gostije so včeraj zaigrale prepričljivejše kot v prvem delu, v napadu so bile agresivnejše, hitre in precizne v obrambi. V prvem nizu je Grado prevladal brez težav tudi po zaslugi Kontovelovih napak, drugi in tretji niz pa sta bila izenačena. Predvsem v zadnjem nizu so varovanke domačinke zaigrale zelo borbeno, a je Grado z nekaj uspešnimi obrambami zaključil tudi zadnji niz v svojo korist. »Povedati pa je treba, da je bilo tokrat sojenje zelo sporno. Sodnik je večkrat spregledal napake nasprotnic, kar je bilo v izenačenih končnicah odločilno,« je po tekmi povedala trenerka Kontovela. MOŠKA D-LIGA Club Regione - Naš prapor 2:3 (14:25, 25:21, 25:18, 20:25, 14:16) Naš prapor: Fajt 4, Feri 4, Černic 2, Culot (L), Bajt 4, Juretič 5, Braione 18, Capra-ra 13, Kuštrin 19, L. Brotto 23. Trener: Leg-hissa. Naš Prapor je zadnjeuvrščenega premagal šele po petih nizih. V prvem nizu so Leghissovi varovanci brez težav osvojili 25. točko, v nadaljevanju pa so povsem popustili. Nezbranost Našega praporja pa so izkoristili mladi nasprotniki, ki so osvojili 2. in 3. niz. V četrtem so se domačini (tekmo so igrali v Kulturnem domu) ponovno zdramili, zmagali in izsilili peti niz, ki je bil zelo izenačen, na koncu pa so le prevladali iz-kušenejši brici. Tokrat je Naš prapor preizkusil sistem igranja z dvema podajačema (4:2). UNDER16 ŽENSKE Skupina B Sokol A Bar Igor - Breg 2:3 (19:25, 25:13, 25:19, 26:28, 9:15) Sokol A Bar Igor: Brankovič 1, Budin 7, Gridelli 21, Škerl 19, Vidoni 6, Žerjal 3, De-vetak (L), Micheli 1, Kojanec. Trener: Andrej Pertot. Breg: Kalin, Amabile, Barut, Klun, Pe-trella, Preprost. Trener: Mikica Desimiro-vič. Povratni derbi, ki ga je sodil slovenski sodnik Tomaž Smotlak, je bil zelo izenačen, saj je tekma trajala več kot 2 uri. Naposled so se prve letošnje zmage v prvenstvu veselile igralke Brega, ki so tekmo začele zelo dobro in gladko osvojile prvi set, saj so jih Sokolove igralke nekoliko podcenjevale, ker so z lahkoto osvojile prvi derbi in se že uvrstile v skupino zmagovalcev. V naslednjih dveh setih so Nabrežinke reagirale, zaigrale malo boljše ter tako povedle v setih 2:1. Četrti niz je bil izenačen, ko pa je kazalo, da je set ter tekmo osvojil domači Sokol, so bre-žanke z značajno igro slavile na razliko ter nato zmagale še tie-break, v katerem so domačinke popolnoma popustile. Med soko-lovkami zasluži pozitivno oceno le Janika Škerl, pri brežankah pa je prava duša ekipe Sara Preprost. Odbojkarice Sokola bodo po novem letu igrale v skupini zmagovalcev, v kateri bodo morale izboljšati pristop do tekem, če se hočejo enakovredno kosati z osta- limi, Breg pa se lahko z igro, ki jo je prikazal v Nabrežini, poteguje za prvo mesto v skupini poražencev, ki še nudi možnost igranja dodatnih tekem za uvrstitev v play-off. (pera) Končni vrstni red: Virtus 17, Sokol A Bar Igor 9, Volley 3000/Azzurra 7, Breg 3. PRVENSTVO UNDER 14 Mlade Slogašice so v nedeljo in ponedeljek odigrale dve tekmi, bile v obeh uspešne in si tako že matematično zagotovile prvo mesto v svoji skupini in s tem napredovanje v skupino boljših ekip. Nedeljska tekma je bila vsekakor zahtevnejša. Naše igralke so prva dva seta osvojile brez težav, nato pa so domačinke nekoliko uredile svoje vrste, začele igrati enostavneje, kar se jim je krepko obrestovalo: osvojile so tretji niz in bile nato tudi v zadnjem dalj časa enakovredne naši šesterki, ki pa je v drugi polovici le znala uveljaviti svojo premoč in tako povsem zasluženo slavila. V ponedeljek je bilo za Slogo Dvigala Barich vse še veliko lažje, saj Libertas naši ekipi ni bil dorasel ne tehnično ne taktično. O poteku tekme dovolj jasno govorijo izidi v posameznih setih in mlade Slogaši-ce so se po zbrani in učinkoviti igri upravičeno lahko veselile tretje zaporedne zmage. Izida: Virtus - Sloga Dvigala Barich 1:3 (10:25, 12:25, 25:20, 22:25); Libertas -Sloga Dvigala Barich 0:3 (l0:25, 6:25, 11:25) Sloga Dvigala Barich: Čufar, Feri, Gornik, Ilič, Kralj, Počkaj, Racman, Vitez, Petaros. Trener Franko Drasič mlad. košarka Prepričljive zmage Doma in jadranovcev DRŽAVNO PRVENSTVO U19 Jadran ZKB - Roraigrande 82:61 (25:17, 48:29, 68:50) Jadran: Zaccaria 2, Daneu, Sacher 7, Škerl 16, Longo, Ban 33, Dellisanti, Moscati, Floridan 20, Batich 4, trener Walter Vatovec. TRI TOČKE: Ban in Batich 1. Jadranovi mladinci so v okviru rednega kroga kljub odsotnosti diskvalificiranega Ber-netiča zlahka ugnali pepelko iz predmestja Pordenona, ki v tej konkurenci še ni okusila slasti zmage. Z bojevitim pristopom in dobro igro v napadu so Škerl in soigralci prav kmalu dosegli visoko prednost in tako v bistvu opravili formalnost. Odtlej je trener Vatovec spreminjal postavo in dal priložnost za igranje vsem fantom, slika na igrišču pa se ni spremenila, saj so gostitelji brez večjih težav obdržali razliko dvajsetih točk. Vrstni red po 16. krogu: Sistema Pordenone 26, AcegasAps 24, Snaidero 20, Falconstar 18, Jadran ZKB 16, Corno 14, Venezia Giulia Muggia 8, Cordenons 4, Roraigrande 0. DEŽELNO PRVENSTVO U15 Falconstar - Dom Mark 51:81 (18:14, 31:37, 43:60) DOM: Pintar 7, Termini 19, Franzoni 4, Gregorig, Primosig 8, Bensa 24, Ruchini 2, Peteani 8, Perini, Osso 9, PON: Peteani, 3T: Osso 1. Trener: Iztok Čehovin. Mladi domovci so v prevem krogu povratnega dela prvenstva v gosteh visoko premagali ekipo Falconstar. Po dobrem začetku domovcev so se nasprotniki opogumili in po zaslugi nekaterih naivnih napak varovancev trenerja Čehovina zaključili četrtino v rahlem vodstvu. V popolni izenačenosti se je odvijala tudi druga četrtina, ko so Termini in soigralci po zaslugi košev Fran-zonija proti koncu povedli z nekoliko višjo prednostjo šestih točk. V drugem polčasu pa so se gostje končno razigrali. Neusta-vljivost v napadu Bense in dobra obramba celotne ekipe ter borbenost pod obema košema so omogočili visoko vodstvo (43:60). Zadja četrtina je tako predstavljala zgolj formalnost. Tokrat gre pohvaliti prav celotno ekipo, saj so z odlično timsko igro v drugem polčasu povsem nadigrali nasprotnike. (av) DEŽELNO PRVENSTVO U14 Don Bosco - Jadran ZKB 31:60 (2:16, 11:31, 21:48) Jadran: Orel 2, Daneu 21, Ušaj 5, Devetak 11, Tulliach, Ge-letti 4, Antler, Krevatin 5, Dell'An-no 2, Coloni 2, Danieluzzo, Ška-bar 8. SON 14. PON: /. 3točke: Ušaj 1. Jadranovci so vseskozi nadzorovali potek srečanja, saj so bili v vseh elementih boljši od nasprotnikov. Brez težav so zmagali v vseh četrtinah in se zasluženo veselili končne zmage. Zaradi bolečin v kolenu je Ušaj igral nekoliko manj, odlično pa ga je nadomestil Jurij Devetak. Na vseh igralcnih pozicijah pa se je preizkusil Tomaž Daneu, ki je bil tokrat neustavljiv. saško hrovatin Prej smučarski »turist«, zdaj pa tekmovalec Član ekipe veteranov pri smučarskem klubu Devin je tudi Saško Hro-vatin. Devetinpetdesetletni Openc je član ekipe že peto sezono, pred tem pa pravi, da je bil le smučarski »turist«. Je lastnik semenarne pri sv. Jakobu in v Miljah. Zakaj ste začeli tekmovati? Ker mi je všeč in mi pomaga tudi pri delovnih obveznostih. Agoni-stično smučanje te privaja k zgodnjemu vstajanju. Kar težko je vsklajevati delo in smučanje, saj sem v službi od ponedeljka do sobote, vendar mi uspe. Na snegu namreč doživljam enkratne občutke. Koliko trenirate? Do lani sem treniral enkrat tedensko na snegu in dvakrat tedensko v telovadnici. Ob vikendih pa so bile na vrsti tekme. Letos pa nekoliko manj zaradi družinskih in delovnih obveznosti. Občutite, da ste bolj agonist ali rekreativec? Agonist. Meja je sicer skoraj neopazna. Ko hočeš sebi vsakič dokazati kaj več, postaneš agonist. S čim pa ste se ukvarjal v mladih letih? Sem bil kolesar. Še vedno rad kolesarim, pozimi enkrat, poleti pa do trikrat tedensko. Smučam in kolesarim za vzdreževanje forme in mladosti. Kateri pa so letošnji cilji? Letos sem si vzel leto premora zaradi družinskih obveznosti. Sicer pa bom vseeno sodeloval na tekmah Primorskega pokala in nekaterih tekmah FISI. Lani pa sem se udeležil zimskih olimpijskih iger za veterane v Kranjski gori. RekreAkcijski kažipot Nedelja, 26. decembra 2010 Portorož - Božično-novoletni pohod z baklami. Start bo ob 18.00 v središču Portoroža. Nedelja, 2. januarja 2011 Portorož - Novoletni tek od trga do trga. Start ob 11.00. Predprijava: www.skid.si do 1.1.2010. Organizatorje športno-rekrea-tivnih dogodkov prosimo, da nas o tekmovanjih pravočasno obvestijo. Podatke pošljite na elektronski naslov šport@primorski.eu. V PONEDELJEK O športu v šoli Glavna tema ponedeljkove oddaja Športel (na TVKoper ob 22.30) bo športna vzgoja v šoli. V studiu se bo voditelj Igor Malalan pogovarjal s profesorji Milošem Tulom, Sonjo Milič, Andrejem Vremcem in učiteljico Miro Grgič. Sodelavci so pripravili tudi pogovor z upokojenima profesorjema Frankom Drassichem in Ivanom Peterli-nom ter posneli uro športne vzgoje na Stadionu 1. maja. 34 Petek, 24. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA PETEK / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: New Swing Quartet - Božične pesmi 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina per Telethon 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.20 Glasba: Božični koncert 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Dok. odd.: Il Presepe di Padre Pio 14.40 Film: Le cam-pane d'argento (dram., ZDA, '05, r. D. Low-ry, i. A. Heche) 16.20 Glasba: E' quasi Natale 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Variete: Da da da - Immagini sotto l'al-bero 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.55 Aktualno: Božična maša 0.00 Aktualno: A Sua immagine Speciale 0.10 Aktualno: 10 stelle per Madre Teresa 1.15 Vremenska napoved 1.25 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due Rai Tre 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Panicucci) 9.55 Resničnostni show: Grande fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande fratello pillole 14.15 Film: Piccole donne (dram., ZDA, '94, r. G. Armstrong, i. S. Sa-randon, W. Ryder) 15.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 17.00 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.05 Resničnostni show: Grande fra-tello 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Mrs. Miracle - Una tata magica (kom., ZDA, '09, r. M. Scott, i. D. Roberts, J. Van Der Beek) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.15 Film: Natale in affitto (kom., ZDA, '04, r. M. Mitchell, i. B. Affleck, J. Gandolfini) 0.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.00Variete: Striscia la notizia 2.35 Film: Fantaghiro 2 (fant., It., '92, r. L. Bava, i. A. Martines) v Italia 1 6.00 Nan.: Love boat 6.55 Risanke: Cartoon flakes 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Nan.: Tracy e Pol-petta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Eat Parade 33 14.00 Film: Nick e l'amnesia di Natale (ris., ZDA, '08, r. M. Rosman) 15.35 Film: Conciati per le feste (kom., ZDA, '06, r. J. Whi-tesell, i. D. DeVito, M. Broderick) 17.10 Risanke 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Film: Polar Express (ris., ZDA, '04, r. R. Zemeckis) 20.30 Dnevnik 21.05 Božični koncert (v. M. Venier) 23.20 Film: Snow dogs - 8 cani sottozero (kom., ZDA, '02, r. B. Levant, i. C. Gooding) 0.55 Film: A casa per Natale (kom., ZDA, '98, r. A. Sanford, i. J. T. Thomas, J. Biel) 2.25 Film: National Lampoon's - Vacanze di Natale (kom., ZDA, '03, r. N. Marck, i. R. Quaid, M. Flynn) 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffè di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Film: Flubber - Un professore tra le nu-vole (fant., ZDA, '97, i. R. Williams) 10.30 Film: Martin il marziano (fant., ZDA, '99, i. J. Daniels) 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Speciale Le storie - Diario italiano 12.50 Dok.: Geo & geo 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: 34°Festival del Circo di Mon-tecarlo (v. C. Chiabotto) 23.15 Film: I tuoi, i miei e i nostri (kom., ZDA, '05, r. R. Gos-nell, i. D. Quaid) 0.55 Aktualno: Fuori ora-rio - Cose mai viste 1.05 Film: Lo spirito dell'alveare (dram., Šp., '73, i. A. Torrent) u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Star-sky & Hutch 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 3 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 16.15 Film: Vento di tempesta (pust., ZDA, '59, r. I. Rapper, i. C. Baker) 16.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Il piccolo Lord (dram., ZDA, '80, r. J. Gold, i. A. Guinness, R. Schroeder) 23.25 Film: Papa Gambalunga (glasb., ZDA, '55, r. J. Negu-lesco, i. F. Astaire) 0.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 2.10 Film: C'era una volta un piccolo Naviglio (kom., ZDA, '40, r. G. Douglas, i. S. Laurel, O. Hardy La 7 ^ Tele 4 stovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? = so vakeres? 16.00 Risanka 16.30 Posebna ponudba 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Gledamo naprej 17.30 Duhovni utrip 17.45 Sveta noč - slovenske jaslice 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Ekoutrinki 19.55 Druž. nan.: Vedrana Grisogono 20.30 Na zdravje 21.50 Nan.: Fina gospa 22.50 Božični koncert 23.45 Polnočnica (t Slovenija 2 6.30 2.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.15 Slavnostna akademija ob 20-letnici plebiscita 10.25 Nad.: Strasti 10.50 Evropski magazin (pon.) 11.30 Magazin v alpskem smučanju 12.05 SP v alpskem smučanju, superveleslalom 13.05 Črno beli časi (pon.) 14.20 Osmi dan (pon.) 14.50 Umetnost igre 15.25 Slovenci v Italiji 6.20 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 7.00 Nan.: Cory alla Casa bianca 7.30 Risanke 8.50 Film: Fievel sbarca in America (ris., ZDA, '87, r. D. Bluth) 9.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 10.20 Film: Gremlins 2: La nuova stirpe (fant., ZDA, '90, r. J. Dante, i. P. Cates, J. Glover) 11.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e man-giato (v. B. Parodi) 13.50 Risanka: Simpso-novi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Film: Il Grinch (fant., ZDA, '00, r. R. Howard, i. J. Carrey, J. Tambor) 16.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.55 Film: Il gatto... e il cappello matto (fant., ZDA, '03, r. B. Welch, i. M. Myers, A. Baldwin) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.35 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Film: Una poltrona per due (kom., ZDA, '83, r. J. Landis, i. D. Aykroyd, E. Murphy) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.35 Film: Babbo bastardo (kom., ZDA/Nem., '03, r. T. Zwigoff, i. B.B. Thornton) 0.20 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 1.30 Aktualno: Tv Moda 2.15 Film: Blues Brothers - Il mito continua (glasb., ZDA, '98, r. J. Lan-dis, i. D. Aykroyd, J. Goodman LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Film: Chi ha rubato il presidente? (kom., Fr., '66, r. J. Besnard, i. L. De Funes, B. Blier) 11.35 Nan.: Ultime dal cielo 12.35 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 13.30 Dnevnik 13.55 Film: La Bibbia (zgod., It./ZDA, '66, r. J. Huston, i. M. Parks) 18.00 Nan.: Mac Giver 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Dok. odd.: Missione natura (v. V. Ve-nuto) 21.35 Film: L'era glaciale (ris., ZDA, '02, r. C. Wedge) 23.45 Film: Stargate - Continuum (fant., ZDA/Kan., '08, i. B. Browder, i. A. Tapping) 1.50 Film: Quien sabe? (It., '66) 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.00 Aktualno: Hard Trek 9.00 22.20 Dok.: Wild Adventure 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Dok.: Italia magica 11.30 Dok.: Il patrimonio mondiale dell'umanita 13.05 Aktualno: Dai nostri archivi 13.15 Natale in FVG14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Cono-sciamo i nostri ospedali 14.50 Aktualno: Muk-ko Pallino 15.10 Variete: 80 nostalgia 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al Sindaco 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Il Ros-setti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Il tre-nino di Natale 23.00 Dnevnik Montecitorio 23.35 Aktualno: Antichi palazzi - Patrimonio del FVG 23.50 Koncert: Voci dal ghetto Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Igr. nan.: Bisergora (pon.) 10.25 Martina in ptičje strašilo 10.35 Kratki igr. film: Božična reševalna akcija (pon.) 10.50 Otr. serija: Mulčki 11.20 Enajsta šola 11.50 Muzikal: Kekec 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Film: Pastirci 15.10 Mo- pop Pop TV 6.45 Prepovedana ljubezen (telenovela) 7.40 Gospodarica srca (dramska serija) 8.30 TV prodaja, Reklame 8.45 Zorro: Meč in vrtnica (avanturistična serija) 9.40 TV prodaja, Reklame 10.10 Ples na ledu (dokumentarna serija) 11.55 TV prodaja, Reklame 12.25 Ples na ledu (dokumentarna serija) 12.55 Izbor pravega psa (dokumentarna drama) 14.00 Prepovedana ljubezen (telenovela) 14.55 Ples na ledu (dokumentarna serija) 17.05 Zorro: Meč in vrtnica (avanturistična serija) 18.00 Gospodarica srca (dramska serija) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Naša mala klinika (humoristična serija) 20.55 40 dni in 40 moči (romantična komedija) 22.40 Ples na ledu (dokumen- tarna serija) 0.15 Dunajska simfonija (posnetek koncerta) 1.30 24UR, ponovitev, Novice 2.30 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.35 Yu-Gi-Oh! GX (animirana serija) 8.05 Družina za umret (humoristična serija) 8.35 Svet, ponovitev, Novice 9.35 Divjina Ukrajine (dokumentarna drama) 10.35 Dinoto-pija (dokumentarna drama) 11.30 Mož, ki je vedel premalo (kriminalistična komedija) 13.10 TV prodaja, Reklame 13.40 Obalna straža ponoči (akcijska serija) 14.35 Družina za umret (humoristična serija) 15.10 domače kraljestvo (humoristična serija) 15.40 Vsi županovi možje (humoristična serija) 16.10 Obalna straža ponoči (akcijska serija) 17.05 Na kraju zločina: Miami CSI (kriminalistična serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (telenovela) 19.45 Svet, Novice 20.00 Nekatera dekleta (romantična komedija) 21.40 Božiček s Floride (komedija) 23.15 Cena za ljubezen (romantična melodrama) 0.45 Vsi županovi možje (humoristična serija) 1.15 Nočna ptica (erotika) 15.50 Circom Regional 16.15 Kraji in običaji 19.00 Sveta noč 19.25 Dok. odd.: City folk 20.00 Dok. serija: Resnične zgodbe 21.40 Film: Veter v hrbet 23.05 Film: Skupinska tožba 0.50 Film: Božični koncert (pon.) |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 8.20 Kronika 10.40 Žarišče 11.30 Novice 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Dok. odd.: Zgodovinski dan 15.30 Poročila Tvsl 16.30 Na Tretjem... 19.00 Tv Dnevnik Tvsl 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Rimske katakombe 22.55 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Biker Explorer 15.30 Dokumentarec 16.25 Šport 2010, 1. del 18.00 Zlatko Zakladko 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Jutri je Božič (verska oddaja) 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.45 Dokumentarec: Ottavio Missoni 21.15 Dokumentarec: Božič 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Globus 22.15 Arhivski posnetki 23.05 Šport 2010, 1. del 0.35 Vsedanes - TV dnevnik 0.50 Čezmejna TV, TDD-TV dnevnik v slovenskem jeziku 1 Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 Mozaik 10.00 Novice 10.05 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 12.00 Novice in videostrani 13.00 Novice in video-strani 14.00 Novice in videostrani 15.00 Novice in videostrani 17.20 Hrana in vino 18.00 Primorski tednik 19.00 Mozaik 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 130. obletnica rojstva Stanka Premrla, koncert mešanega mladinskega cerkvenega pevskega zbora Stanko Premrl (Podnanos) 23.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 23.30 Mozaik 0.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak - Vonj po morju, 23. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Sveti večer - Pisane družine, vmes Božični koncert in Izvirna božična radijska igra; 23.00 Kratka poročila, nato Svetovečerni pogovor; 0.00 Polno-čnica, sledi Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski ka-lejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Aktualno: Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Prireditve danes; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio BLA BLA; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah;6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio istriano; 8.35, 17.33 Euroregio-ne news; 8.40 Nogometna kabala; 9.00 Nel paese delle donne; 10.10 Vremenska napoved Osmer; 10.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.3312.28, 20.00-22.00 Il vaso di Pandora; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.0014.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 Etnobazar; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Anima e corpo; 23.00 In orbita; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za re- kreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & oven 21.3.-20.4.: Pred vami so dobri dnevi. Notranje se boste umirili in odgnali vse strahove, ki so vas dušili in obremenjevali. Ljubezen: prevzeli boste odgovornost in s tem postavili nove temelje. bik 21.4.-20.5.: Zdravstvene težave, ki se vam bodo sprožile na začetku tedna, boste hitro in uspešno odpravili. Če se vam bodo pri financah pokazale težave, nikar ne delajte panike, saj jih boste vse rešili. jtjlf dvojčka 21.5.-21.6.: Z denarjem še nekaj časa ne boste ravnali po svojih zmožnostih in še kar naprej boste prelagali svoje obveznosti. Da se jih je precej nabralo, dobro veste tudi sami. vajgp rak 22.6.-22.7.: Obeta se vam resnično nekaj lepega. Od notranje sreče, ki vas bo napolnila, boste dobili pogum in naredili korak, ki si ga že dolgo časa želite. y^ lev 23.7.-23.8.: Uživali boste (^^r z zavestjo, da je življenje prekratko, da bi se obremenjevali z nepomembnimi zadevami. Skušajte storiti več za sebe, tako na duhovni ravni kot tudi drugače. devica 24.8.-22.9.: V pri-^^ hodnjih dneh vam bo razpoloženje precej nihalo. Malo bodo za to krivi drugi, malo pa tudi vi sami. Ker boste določene besede preslišali, se boste nevede izognili prepiru. VTV tehtnica 23.9.-22.10.: Obe-^ ^ ta se vam nekaj romantičnih trenutkov. Oseba, ki vas že dalj časa naskrivaj opazuje, se vam bo približala in izdala svoja čustva. Zveza bo napredovala zelo počasi. škorpjon 23.10.-22.11.: Čez cel teden boste zasuti z ledom in ne boste si mogli privoščiti raznih izgovorov, da bi se obveznostim izognili. To so stvari, ki jih lahko uspešno rešite le sami. av strelec 23.11.-21.12.: V ljubezni imate zaenkrat vse dobro, a treba se bo potruditi, da tako tudi ostane za v naprej. Nobena stvar v življenju ni samoumevna, kar ste v preteklosti že okusili na svoji koži. kozorog 22.12.-20.1.: Naredite si razpored, saj boste zaradi številnih obveznosti, ki jih imate, storili malo oziroma pozabili na najnujnejše. Pri financah boste spet pretiravali. ? « vodnar 21.1.-19.2.: Čeprav vam nekateri očitajo, da set prepočasni pri odločanju, jih nikar ne poslušajte. Zlasti v današnjem času bodite previdni pri vseh stroških, ki jih imate. ribi 20.2.-20.3.: Sredi tedna vam bo sreča zelo naklonjena. Pozabili boste na vse skrbi, ki so vas že pred časom zelo obremenjevale. Na delovnem mestu boste zavihali rokave in bili zelo uspešni. / RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK Petek, 24. decembra 2010 35 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Božični objem 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija 20.50 Dok. film: Pisane družine, scenarij in režija Loredana Gec, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da In musica 6.30 Aktualno: Mattina in fa-miglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 9.35 Glasb.: Magico Natale 10.30 Aktualno: A sua immagine Speciale Natale 10.55 Sv. maša 11.50 Sporočilo Urbi et Orbi papeža Benedikta XVI. 12.30 Božični koncert - Assisi 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Buon Natale con Frate Indovino 16.15 Dok.: Dreams Road 2010 Speciale Natale 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Kviz: Soliti ignoti 21.20 Talent: 24mila Voci 0.35 Dok.: Memorie dal Bianco e Nero 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.55 Risanka: Le nuove avventure di Brac-cio di Ferro 7.00 Variete: Cartoon flakes weekend 8.20 Film: Trilli (risanka, ZDA, '08, r. B. Raymond) 9.30 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.00 Evangeličansko bogoslužje 11.00 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 14.00 Film:Tarzan (risanka, ZDA, '99, r. C. Buck, i. K. Lima) 15.30 Film: Le avventure di Bianca e Bernie (risanka, ZDA, '77, r. W. Reitherman, i. J. Lounsbe-ry) 16.40 Film: Trilli e il tesoro perduto (risanka, ZDA, '09, r. K. Hall) 17.50 20.10 Risanke 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Film: F.B.I. Operazione gatto (kom., ZDA, '65, i. H. Mills) 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Ratatouille (risanke, ZDA, '07) ^ Rai Tre 7.15 Nan.: La grande vallata 7.50 Film: Il co-losso di Rodi (zgod., It./Fr./Šp., '61, r. S. Leone 10.10 Nan.: Arsenio Lupin 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.15 Aktualno: Tgr Il settimanale 12.45 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.15 Dnevnik 14.30 Aktualno: Rai educational 15.25 Glasb.: La musica di Raitre Natale 2010 16.45 Dnevnik -kratke vesti L.I.S. 16.50 Film: L'attimo fug-gente (dram., ZDA, '89, r. P. Weir, i. R. Williams, R.S. Leonard) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Glasb.: Speciale Natale - Il Gran Concerto 21.00 Film: Uno sguardo dal cielo (kom., ZDA, '96, r. P. Marshall, i. D. Washington, W. Houston) 23.15 Dnevnik 23.30 Proza: Palco e retropalco 0.40 Dnevnik 0.50 Aktualno: Il cartellone di Palco e retropalco 1.05 Aktualno: Fuori orario u Rete 4 7.00 Nan.: Happy Days 7.35 Nan.: Kojak 8.30 Film: Miracolo a Sage Creek (western, ZDA, '05, r. J. Intveld, i. D. Carradine) 10.00 Glasb.: Le canzoni di Natale 11.00 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in prometne informacije 13.00 Aktualno: Speciale Melaverde 14.50 Film: Il Natale di Po-irot (krim., V.B., '94, r. E. Bennett, i. D. Suchet, P. Jackson) 17.00 Nan.: Monk 17.55 Nan.: Psych 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Maverick (western, ZDA, '94, R. Donner, i. M. Gibson, J. Foster) 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.00 Dok.: Storie di confine 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Nan.: Il mammo 10.10 Film: Willy Wonka e la fabbrica di cioccolato (fant., ZDA, '71, i. G. Wilder) 11.1015.15, 18.15, 22.05, 0.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resničnostni show: Riassunto Grande Fratello 14.10 Film: Fuga dal Natale (kom., ZDA, '04, r. J. Roth, i. T. Allen) 16.15 Film: L'uomo bicentenario (dram., ZDA, '99, i. R. Williams) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario Top 2010 (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Ti amo in tutte le lingue del mondo (kom., It., '05, r.-i. L. Pieraccioni) 23.30 Film: Sliding doors (kom., V.B., '98, r. P. Howitt, i. G. Pal-trow) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 23.00 Dnevnik 23.15 Variete: Masters of magic 0.05 Film: Pomi d'ottone e manici di scopa (fant., ZDA, '71, i. A. Lansbury) 6.00 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 7.00 Risanke 7.30 Film: La piu bella favola di Natale (risanka, ZDA, '93, R. M. Sporn) 8.10 9.40, 11.10, 20.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 8.40 Film: Fievel - Il tesoro dell'isola di Manhattan (risanka, ZDA, '00, r. L. Latham) 10.20 Film: Dungeons & Dragons (pust., ZDA, '00, r. C. Solomon, i. J. Irons) 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.00 Film: Giuseppe, il Re dei sogni (risanka, ZDA, '00, r. R. Laduca, R.C. Ramirez) 14.25 Variete: Fico + Fico christmas show 16.20 Ice Christmas Gala 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: Blizzard - La renna di Babbo Natale (fant., ZDA, '03, i. B. Blethyn) 21.10 Glasb. odd.: Alessandra Amoroso - Il mondo in un secondo 23.10 Aktualno: Pokerlmania -Speciale Natale 1.35 Film: Almost blue (tri-ler, It., '00, i. L. Indovina) La 7 la 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.50 Film: Toto sceicco (kom., It., '51, r. M. Mattoli, i. Toto) 10.00 Aktualno: Bookstore 11.00 Aktualno: Effetto domino - Tutto fa economia 12.25 Nan.: Jag - Av-vocati in divisa 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Viaggio al centro della terra (fant., ZDA, '59, r. H. Levin, i. P. Boone, J. Mason) 16.45 Film: Mollo tutto (kom., It., '95, r. J.M. Sanchez, i. R. Pozzetto) 19.00 Nan.: I Magnifici set-te 20.00 Dnevnik 20.30 Dok.: Missione natura 21.10 Aktualno: Le invasioni barba-riche - Collection 0.15 Dnevnik 0.25 Aktualno: M.O.D.A. 1.10 Film: La grande strada azzurra (dram., It./Fr./Slo., '57, i. Y. Mon-tand) 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.00 Risanka: Pinocchio 8.50 Aktualno: Passeggiando in Carso 9.10 Variete: 80 nostalgia 9.40 Nad.: Betty La Fea 10.40 Talk show: A tambur battente 11.35 Aktualno: Hard Trek 12.05 Dok.: Borgo Italia 12.30 Risanka: La regina delle nevi 13.20 Aktualno: Natale in FVG 13.30 Aktualno: Fe-de, perche no? 13.35 Koncert: Voci dal Ghetto 14.35 Risanka: Bianco Natale 15.35 Film: Un genio per amico 16.55 Risanke: K2 19.00 Film: Lontano da casa 20.30 Risanka: Aladino e la lampada magica»21.00 Film: Uno scrittore particolare 22.40 Aktualno: Curiosita d'Italia 22.55 Film: A casa di non-na 0.20 Koncert: Voci dal Ghetto 1.15 Dok. odd.: Cuore Tuareg Jr Slovenija 1 7.00 Otr. nad.: Križ Kraž 8.20 Film: Kino Kekec 10.40 Evangeličansko božično bogoslužje, prenos 11.00 Dok. odd.: Ljubi Bog ji je dal tolk talentov (pon.) 11.55 Urbi et orbi - Papeževa božična poslanica mestu in svetu, prenos iz Rima 12.40 Božični koncert iz Bazilike Sv. Frančiška, prenos iz As-sisija 14.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 14.15 Film: Povest o dobrih ljudeh (pon.) 15.45 Operni film: La Boheme (G. Puccini) 17.35 Dok. film: Rex - Kraljevsko ime, ladje usodno znamenje 18.25 Ozare 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Utrip 19.40 Šport 20.10 Film: Heidi 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 22.20 Koncert: Andrea Bocelli in David Foster - Moj Božič, posnetek iz Los Angelesa ■J:' J - vsestranska ustvarjalnost 16.45 Arhivski posnetki 17.35 Avtomobilizem 18.00 Kraji in običaji 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.35 Tednik 20.05 Avtomobilizem 20.20 Dok. oddaja: Božič 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.20 Glasba: Music&Cabaret 23.40 Dok. odd.: Zgodovina ZDA 0.10 Vsedanes aktualnost 0.25 Čezmejna TV Tv Primorka 11.30 Dnevnik - Tv Primorka, borzno poročilo, vreme in Kultura 15.00 Videonovice za gluhe in naglušne (pon.) 15.30 130. obletnica rojstva Stanka Premrla, koncert MeMLCPZ Stanko Premrl Podnanos 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Kultura: Skopuh (pon.) 18.30 Brez panike 19.10 Kuhajmo z Anjo 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Ob Božiču 21.30 Z Mojco po domače 22.30 Dok. film: Sveta gora, znamenje upanja 23.00 Veselite se z nami, 4. del (pon.) 23.30 Videostrani pop Pop TV 7.30 Jagodka (risanka) 7.55 Winx klub (risanka) 8.20 YooHoo in prijatelji (risanka) 8.35 Radovedni Jaka (risanka) 8.45 Božično kobacanje bratov Koalček (risanka) 9.35 Bakuganski bojevniki (risanka) 10.00 Gnuso-logija (risanka) 10.20 Hevreka! (otr. program) 10.35 Mišek Stuart - Stuart Little (avanturistična serija 11.00 Preverjeno (družbene teme, pon.) 12.05 Neverjetni porodi (dokumentarna serija) 13.05 Darilo sreče (drama) 15.20 Cirque du soleil (cirkus) 16.45 Čudež na 34. ulici (drama) 18.55 24UR Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Troja (akcijski film) nika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Pisane družine; 17.10 Mladi izvajalci; 17.45 Music box; 18.00 Mala scena: Evelina Umek - Poseben večer, Sveti večer; 18.50 Music box; 19.20 Napovednik, nato Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 7.15 Dobro jutro na RK; 8.00 Noč in dan; 8.10 Radijska kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.30-13.00 Božični program z Nevo Zajc; 12.30 Primorski dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Mladinska filharmonija Nova; 15.00 Pesem tedna; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS božično obarvana glasbena lestvica z Anito Urban-čič; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 18.55 Pesem tedna; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Božični koncert Slovenskega komornega zbora. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35 Nogometna kabala; 8.45, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Prima dell'evento; 9.15 Pregled dogodkov; 9.33 Sobota z vami; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Proza; 11.00-11.58 Love generation; 12.02 I Ripescati (prva sobota v mesecu); 13.00, 21.00 Zelena Istra; 13.35 La biblioteca di Babele; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillout zone; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.0019.00 London calling; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Pic-Nic eletronique; 22.00 In orbita; 23.00 Il giardino di Euterpe; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 23.15 Film: Biblija - Abraham (zadnji del) 0.50 Dnevnik (pon.) 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.35 Infokanal (T Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.10 skozi čas 8.20 Posebna ponudba 8.40 Circom regional -Oddaja Tv Maribor (pon.) 9.05 Dok. odd. Tv Koper-Capodistria: Kraji in običaji (pon.) 9.35 Dok. serija: Resnične zgodbe (pon.) 10.20 Zgodbe iz praznične školjke 10.45 Risani film: Frančkov čarobni Božič 11.35 Risani film: Čarli in Lola - Koliko minut je še do Božiča? 12.00 Božični koncert Gimnazije Kranj 13.40 Animirani film: Sodobni Božiček 14.55 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 15.55 Sobotno popoldne 15.55 Uvertura 16.35 Usoda 16.40 Alternativa 16.55 Na vrtu 17.20 Sobotna izmena, 1. del 17.30 Z Damijanom 17.55 Sobotna izmena, 2. del 18.00 Risanka 18.30 Film: Biblija - Jožef, 1.del 20.00 Koncert: Najlepše Avsenikove melodije 21.40 Dok. oddaja: Apnenica na preloki 22.35 Balet SNG Maribor: Labodje jezero 0.35 Film: Igra usode (pon.) 2.10 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 Žarišče 8.00 Sporočamo 9.50 Žarišče 10.45 Na Tretjem... 11.30 Poročila Tvsl 14.15 Črno Beli Časi 16.00 Na Tretjem... 16.55 Države Sveta 17.30 Poročila Tvsl 18.30 Tedenski pregled 19.00 Tv Dnevnik Tvsl 20.00 Satirično Oko 21.40 Žarišče 22.10 Dok. odd.: Spomini na otroštvo Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Glasbena oddaja: Boben 15.30 Dokumentarec: Ottavio Missoni 16.00 Zoom 23.00 Zodiak (drama) 0.50 Nebeški kapitan in svet prihodnosti (akcijski film) 2.50 24UR, Novice (pon.) 3.50 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 8.00Pustolovščine Shirley Holmes (mladinska serija) 8.30 Klub najboljših prijateljic (avstralska mladinska nanizanka) 8.55 Cosby (humoristična nanizanka) 9.25 Princ z Bel Aira (humoristična nanizanka) 9.50 Športna srca (humoristična serija) 10.20 Upornica na konju (dramska serija) 11.10 Najboljši čarovniki sveta (zabava) 12.50 Superman (akcijski film) 15.15 Gospod Bean (nanizanka) 15.50 Leto brez Božička (družinski film) 17.20 Teksaški mož postave (akcijska serija) 18.15 Vsi sovražijo Chrisa (nanizanka) 18.45 Avto. info, Promet 19.15 TV Tuba, Zabava 20.00 Sam doma 3 (akcijska komedija) 21.45 Božični up (drama) 23.20 Najboljši čarovniki sveta (zabava) 0.55 Kriva pota (kriminalistična serija) 1.50 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; ; 8.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 Sv. maša; 10.10 Božični koncert (v cerkvi sv. Jerneja, '09); 11.30 Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kro- Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Nariši nov dan; 13.00 Sobotno popoldne na Valu 202; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Božični oratorij; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). 36 Petek, 24. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA NEDELJO V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Vodinko - Mavrica 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Božični koncert v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre Canale 5 ^ Tele 4 / 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.45 Aktualno: Nonsolomoda 25 e oltre... 10.45 Film: Il mio amico Babbo Natale 2 (kom., It., '06, r. L. Gaudino, i. L. Banfi, G. Scotti) 11.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.45 Resničnostni show: Grande Fratello 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Koncert: Eros »Ali e radici« - Live World Tour 6.00 Variete: Da da da in musica 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik 9.35 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik/Focus 14.00 Variete: Do-menica in - L'Arena 15.50 Variete: Dome-nica in - Amori 16.15 Variete: Domenica in... onda 125 Dnevnik in vremenska napoved 16.30 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti (v. C. Conti) 21.30 Film: La bella addormentata nel bosco (ris., ZDA, '59, r. C. Geronimi) 22.55 Film: La premiere etoil (kom., Fr., '09, r.-i. L. J.Baptiste, i. F. Richard) 0.25 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.50 Aktualno: Applausi - Teatro e Arte 2.05 Glasb. odd.: Sette note 6.00 Film: Max Keeble's alla riscossa (kom., ZDA, '01, i. A.D. Linz, L. Miller) 7.00 Film: La freccia azzurra (ris., '96, r. E. D'Alö) 8.30 Film: Topolino strepitoso Natale (ris., ZDA, '04, r. M. O'Callaghan) 9.30 Risanke: Clas-sici Disney 10.10 Variete: Ragazzi c'è Voyager 10.40 Atualno: A come Avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Film: Tarzan 2 (ris., ZDA, '06, r. B. smith) 14.50 Film: Bianca e Bernie nella terra dei canguri (ris., ZDA, '90, r. H. Butoy, M. Gabriel) 16.10 Film: Mucc-he alla riscossa (ris., ZDA, '04, r. W. Finn, J. Sanford) 17.20 Risanka: Buon Natale da Pip-po e dintorni 17.45 Risanke: Classici Disney 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 film: Il cane pompiere (kom., ZDA, '07, i. J. Hutcherson) 20.00 Risanke: Classici Disney 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.05 Aktualno: Solo per amore 22.15 Variete: Masters of Magic - The Secret 0.10 Šport: Un anno di sport - Speciale calcio 1.05 Nočni dnevnik 1.25 Aktualno: Protestantesimo 1.55 Almanah 15.45 Film: Bianco rosso e Verdone (kom., It., '80, r.-i. C. Verdone, i. E. Fabrizi) 16.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Striscia la domeni-ca 21.30 Film: Unestate al mare (kom., ZDA, '08, r. C. Vanzina, i. L. Banfi, E. Bri-gnano) 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.30 Dok. odd.: Le case di Maria 0.30 Nočni dnevnik in Pregled tiska 1.00 Variete: Striscia la domenica O Italia 1 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.10 Nan.: La grande vallata 8.00 Film: Robinson nell'iso-la dei corsari (pust., ZDA, '60, v. K. Anna-kin, J. Mills) 10.05 Koncert: Concerto del-la coralita di montagna 11.00 Aktualno: Tgr Estovest 11.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.10 Aktualno: Telecamere Salute 12.40 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved, sledi Dnevnik 14.15 Dnevnik 14.30 Aktualno: Alle falde del Ki-limangiaro 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 18.00 Aktualno: Per un pugno di li-bri 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Elisir 23.20 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.35 Variete: La musica di Raitre 0.35 Dnevnik 0.45 Aktualno: Telecamere 1.35 Vremenska napoved (J Rete 4 6.45 Nan.: Piccolo mondo antico (It., '01) 8.35 Dok.: Storie di confine 9.25 Dok.: Alto adige - Dala valle Isacro alla Val Senales 10.00 Sv. maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.30 Aktualno: Pianeta mare 13.55 Nan.: I misteri di Cascina Vianello 15.40 Variete: Ieri e oggi in tv 16.50 Film: Zanna bianca alla riscos-sa (pust., It./Nem., '74, r. T. Ricci, i. H. Silva, M. Merli) 17.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.55 Dnevnik 19.35 Film: Colombo - La pistola di madreperla (krim., ZDA, '71, i. R. Anderson) 21.10 Film: Il commissario Cordier - La strega (krim., Fr., '01, i. P. Mondy) 23.20 Film: L'albero della vita (dram., ZDA, '57, r. E. Dmytryk, i. M. Clift, E. Taylor) 2.25 Film: Andersen - Una vita senza amore (pust., '06) 7.00 Nan.: Cory alla Casa Bianca 7.45 Film: La leggenda di Santa Claus (ris., ZDA, '00) 8.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 9.20 Film: FievelIV - Niente pau-ra! (ris., ZDA, '00) 10.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 10.55 Film: Pagemaster - L'avventura meravigliosa (fant., ZDA, '94, r. M. Hunt, J. Johnston, i. M. Cul-kin) 11.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Film: Tom&Jerry all'arrembaggio (ris., ZDA, '06) 14.25 Variete: Fico+Fico Christmas Show 16.25 Film: Duma (pust., ZDA, '05, r. C. Ballard, i. A. Michaeletos) 16.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Risanka: Tom&Jerry 19.30 Film: Prancer - Una ren-na per amico (fant., ZDA/Kan., '01, r. J. Butler, i. J. Corbett) 20.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 21.25 Dok.: Wild - Oltrenatura 0.30 Variete: Saturday Night Live 1.50 Film: The man who saved Christmas (dram., ZDA, '02, i. J. Alexander) La 7 la 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.50 Film: I magnifici tre (kom., It., '61, r. G. Simonelli, i. U. Tognazzi 10.00 Aktualno: M.O.D.A. 10.45 Dok.: La7 Doc Cou-ples&Duos 11.20 Film: Toto e Cleopatra (kom., It., '63, r. F. Cerchio, i. Toto) 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Corto circuito (fant., ZDA, '86, i. A. Sheedy) 16.00 Nan.: Dio vede e provvede 17.55 Kviz: Cuochi e fiam-me 19.00 Resničnostni show: Chef per un giorno 20.30 Dok. odd.: Missione natura 21.30 Aktualno: Niente di personale 0.15 Dnevnik 0.30 Film: Prigionieri dell'onore (voj., V.B., '91, i. R. Dreyfuss, O. Reed) 2.35 Nan.: Alla corte di Alice 7.00 Aktualno: A casa dell'autore 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.05 Risanka: Una piccola principessa 10.35 Aktualno: Musa Tv 10.50 Variete: Mukko Pallino 11.15 Dok.: Borgo Italia 11.45 Šport: Sky magazine 12.10 Aktualno: Fede, perche no?+bold TV»12.15 Film: Sherlock Holmes 13.05 Risanka: Aladino e la lampada magica 13.30 Aktualno: Dai nostri archivi 13.40 Variete: Attenti al cuoco (pon.) 14.05 Variete: Camper magazine 14.30 Nan.: La saga dei Mc Gregor 16.15 Film: Il piccolo mago dei misteri 17.35 Risanke 19.30 Film: L'occasione della mia vita 20.55 Aktuano: Natale in FVG 21.15 Film: Guai in vista 22.35 Variete: Borghi nel FVG 22.45 Film: Uno scrittore particolare 0.20 Variete: Se-rata da macello 1.35 Nan.: Schimansky -L'infiltrato (t Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav 9.45 Mulčki - otroška serija 10.20 Ris. film: Sneženi mož 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Maribor 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon.) 14.30 NLP - razvedrilna oddaja 14.35 Na naši zemlji z Marjano Grčman 14.40 Glasbiator; 15.00 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.10 Profil tedna 15.40 Večno z Lorello Flego 15.45 Športni gost 16.05 Svetovno s Karmen Švegl 16.10 Naglas! 16.25 Kuharska odd.: Za si prste obliznit - Božična kuhinja 17.00 Poročila 17.15 NLP - razvedrilna oddaja 18.05 Prvi in drugi 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna, športne vesti 19.55 Spet doma 21.40 Žrebanje lota 22.00 Dok. odd.: Slovenski plebiscit 23.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.20 Dok. film: Pesem upora - Partizanski pevski zbor 0.20 Nad.: George Gently 1.50 Dnevnik (pon.) 2.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.40 Infokanal Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Tednik 14.40 »Q« -trendovska oddaja 15.25 Sredozemlje 15.55 Music&Cabaret 17.20 Dok. odd.: Ottavio Missoni 18.00 Brinjevka 2010 - Festival otroške popevke 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premier 20.00 Vesolje je... 20.30 Fesitval otroške pesmi 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Glasbena odd.: Ma che festa e? 23.15 Slovenski magazin 23.45 Dok. oddaja 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik 0.20 Čezmej-na Tv - TDD Tv Primorka 15.30 Kmetijska oddaja (pon.) 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Big band Nova in Darja Švajger, posnetek koncerta v Bukovici (pon.) 21.30 Evropski večeri Lojzeta Peterleta (pon.) 23.00 Veliko platno 0.00 Videostrani pop Pop TV 7.30 Jagodka (ris.) 7.55 Winx klub (ris.) 8.15 YooHoo in prijatelji (ris.) 8.30 Radovedni Jaka (ris.) 8.40 Rori, dirkalnik (ris.) 8.50 Otroška kuharija (otr. program) 8.55 Bakuganski bojevniki (ris.) 9.15 Gnusolo-gija (ris.) 9.40 Hevreka! (otr. program) 9.55 Barbie: Božični napev (ris.) 11.15 ŠKL, Športni magazin 12.20 Božični očka (druž. film) 14.00 Življenje ni šala (krim. serija) 14.55 Cirque du soleil (cirkus) O o/ "M 1 ,r 16.25 Očka snežak (kom.) 18.20 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, vremenska napoved 20.00 Zaporniško dvorišče (kom.) 22.05 Dol z ljubeznijo (romantična kom.) 0.00 Boj z mamili (krim. komedija) 1.50 Oče Daniel (hum. serija) 2.45 24UR, ponovitev, novice 3.45 Nočna panorama, reklame |T Slovenija 2 A Kanal A 6.30 Zabavni infokanal 6.50 Tv prodaja 7.20 Skozi čas 7.30 Dan za dan (pon) 10.50 Globus (pon.) 11.20 Zapiskaj in zapoj: slavnostni koncert ob 90-letnici ŽKUD Tine Ro-žanc 11.50 Film: Božična zgodba (pon.) 13.10 Alojz Rebula - Dok. odd. Tv Koper-Capodistria (pon.) 13.40 Turbolenca (pon.) 14.30 Film: Tistega lepega dne 15.55 Koncert: Dežela smehljaja 17.30 Film: Biblija -Jožef (zadnji del) 19.00 Dok. odd.: Apnenica na preloki (pon.) 20.00 Dok. serija: Po Nan-senovih sledeh (zadnji del) 20.55 Nad.: Tess iz rodovine D'Urbervillov 21.55 Na utrip srca 21.55 Zimske koledniške pesmi 22.10 Glasb. dok. film: Dunajski dečlki 23.00 Nad.: Zdravničin dnevnik (pon.) 23.45 Film: Popolna tatvina (pon.) 1.35 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.05 Tedenski Pregled 8.30 Dok. oddaja 9.20 Žarišče 11.50 Na Tretjem... 13.30 Poročila Tvsl 14.15 Spomini na otroštvo (dok. oddaja) 15.10 Države Sveta 16.40 Na Tretjem... 17.30 Poročila Tvsl 19.00 Tv Dnevnik Tvsl 20.00 Slovenija in Evropa 20.25 Kronika 21.30 Žarišče 22.15 Bela krizantema 7.55 Hogfather (drama) 8.50 Pustolovščine Shirley Holmes (mlad. serija) 9.20 Klub najboljših prijateljic (hum. serija) 9.45 Cosby (hum. serija) 10.15 Princ z Bel Aira (hum. serija) 10.40 Športna srca (hum. serija) 11.10 Sam doma 2 (akc. komedija) 12.55 Superman 2 (akc. film) 15.05 Gospod Bean (hum. serija) 15.35 Zathura: Vesoljska avantura (avant. film) 17.20 Teksaški mož postave (akc. serija) 18.15 Vsi sovražijo Chrisa (hum. serija) 18.45 Pazi, kamera! (skrita kamera) 19.15 TV Tuba (Zabava) 20.00 Konec igre (krim. drama) 21.40 Past za generala (vojna drama) 23.25 Bal-can Inc. (krim. serija) 0.20 Kralji (dramska serija) 1.05 Love TV (erotika) 3.35 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Pogovor z glasbenikom Igorjem Zobinom, dobitnikom nagrade »Zlato zrno 2010«; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Koncert ad-ventnih pesmi iz Ukev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Jutro na RK; 8.00 Noč in dan; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Napoved vremena in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Prvi glas Primorske; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Na-povednik; Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.28, 12.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.0012.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 9.00 Fonti di ac-qua viva; 9.30-10.30 Il giardino di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Osservatorio; 11.40 New entry; 12.02, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00, 20.30 La rosa dei venti; Detto tra noi in musica; šolske vesti; Profumi di stagione; 14.00 L'agenda in orbita; 14.30-15.00 Nedeljsko popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.000.00 Večerni RK; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.40 Najlepša viža meseca; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violin-ček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Roman Pod svobodnim soncem v zvočni podobi. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. / RADIO IN TV SPORED ZA PONEDELJEK Petek, 24. decembra 2010 37 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš - Atomik harmonik - Lep sončen dan 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre in vremenska napoved 0.45 Film: Amar-cord (kom., It., '74, r. F. Fellini, i. B. Zanin) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da in musica 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in focus 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.55 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Film: La citta di Babbo Natale (dram., ZDA, '08, r. K. Arthur, i. C.C. Bure, T. Arnold 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Pinocchio (i. L. Litt-izzetto) 23.20 Film: Green card - Matrimonio di convenienza (kom., ZDA/Fr., '90, i. G. Depardieu) 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.45 Aktualno: Sottovoce 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.05 Nan.: Zorro 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2 Eat Parade 10.10 Aktualno: Nonsolosoldi 10.15 Dnevnik 10.25 Aktualno: Si viaggiare 10.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 10.45 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 216.10 Nan.: La signora in giallo 17.05 Film: Lezioni di giallo - Fino a prova contraria (krim., ZDA, '06, r. C. Niby, i. B. Van Dyke, K. Bo-vill) 15.40 Film: Ritorno al college (kom., ZDA, '09, i. J. Bridges, Y. Brighton) 17.00 Nan.: Cupid 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Law & Order 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Aktualno: Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Koncert: Emozioni - I Pooh, la vera storia 23.10 Dnevnik 23.45 Variete: I fatti vostri - Speciale oroscopo (v. G. Ma-galli, A. Volpe) 0.55 Aktualno: Protestante-simo 1.25 Aktualno: Almanah 1.45 Film: I 12 cani di Natale (pust., ZDA, '05, r. K. Me-rill, i. J. Billingsley) 1.35 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.10 Film: Babbo Natale cerca moglie (kom., ZDA, '04, r. H. Frost, i. S. Guttenberg) 10.00 Dnevnik - kratke vesti 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Resni-čnostni show: Grande Fratello Pillole 14.15 Film: Il nostro primo Natale (kom., ZDA, '08, r. A. Mastroianni, i. K. Graham, C. Bon-dar) 15.10 Dnevnik - kratke vesti 16.15 Talent show: Amici 17.00 Aktualno: Pome-riggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.05 Resničnostni show: Grande Fratello 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchet-ti) 21.10 Resničnostni show: Grande fratel-lo (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Variete: Striscia la no-tizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) O Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora, sledi Agora Bronto-lo 11.00 Aktualno: Speciale Apprescinde-re 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Le storie - Diario italiano 12.55 Dok.: Geo & geo 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 aktualno: Lucarelli rac-conta 23.15 Nočni dnevnik in deželni dnevnik 23.30 Glasba: La musica di Raitre - Va' pensiero 0.40 Aktualno: Fuori orario u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Starsky & Hutch 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 3 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nad.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentie-ri 16.45 Film: Agatha Christie: E' troppo facile (krim., ZDA, '82, i. B. Bixby) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Il padrino -Parte III (dram., ZDA, '90, r. F.F. Coppola, i. Al Pacino) 21.50 Dnevnik - kratke vesti 6.30 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 7.00 Nan.: Cory alla Casa Bianca 7.30 Risanke 9.00 Film: Bugs Bunny Show (ris., ZDA, '81) 9.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 10.30 Film: Mostly ghostly - Fanta-smagoriche avventure (kom., ZDA, '08, r. R. Correll, i. M. Pettis) 11.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: My name is Earl 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'arrembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Film: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Risanka: Simp-sonovi 19.55 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Film: Cosi e la vita (kom., It., '98, i. G. Poretti, A. Baglio, G. Stor-ti) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.30 Film: National security - Sei in buone mani (kom., ZDA, '03, r. D. Dugan. i. S. Zahn, M. Lawrence) 0.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 1.30 Film: The Babe - La leggenda (biog., ZDA, '92, r. A. Hiller, i. J. Goodman) La 7 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Dok.: La 7 DOC - Secrets of Archeology 10.30 Nan.: Chiamata d'emergenza 11.35 Nan.: Ultime dal cielo 12.35 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 13.30 Dnevnik 13.55 Film: E' simpatico, ma gli romperei il muso (kom., Fr., '72, i. I. Montand, R. Schneider) 16.05 Dok.: Atlandite - Storie di uo-mioni e di mondi 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Dok.: Missione natura 21.10 Nan.: Leverage 23.55 Dnevnik 0.05 Nan.: N.Y.P.D. 1.410 Film: La corona di ferro (fant., It., '41, i. L. Ferida) ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.35 Variete: Domani si vedra (pon.) 8.30 Dnevnik 9.00 Dok. Borgo Italia 9.25 Nan.: Betty La Fea 10.15 Nan.: La saga dei Mc Gregor 10.45 Camper magazine 12.40 Aktualno: Videomotori 13.00 Provincia di Trieste - Sportello del lavoro 14.05 ...Animali amici miei 15.35 Dok. Borgo Italia 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: Italia Economia 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.10 Aktual- no: Se tu vens 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Glasba: Voci dal ghetto 22.15 Variete: Serata da macello... al Keller Platz 23.07 Dnevnik 23.45 Film: L'occasione della mia vita (T Slovenija 1 6.25 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Počitniški program za otroke - Ris. film: Mojster Miha, nepozabni Božič 11.00 Mlad. nad.: Čisto pravi gusar 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.35 Film: Muhasto poletje (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan Koroška 15.45 Ris. film: Krtov Božič 16.10 Otr. odd.: Nočko 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 Gledamo naprej 17.30 O živalih in ljudeh - oddaja Tv Maribor 17.55 Slovenski magazin 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.55 Tednik 20.55 Hum. nan.: Pri Pearsonovih 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.55 Glasbeni večer 1.20 Dnevnik (pon.) 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.25 Infokanal Jr Slovenija 2 6.40 Nad.: Strasti 7.25 Risanka: Vipo - Pustolovščine letečega psa 7.35 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 7.50 Otr. serija: Mulčki (zadnji del, pon.) 8.20 Igr. novoletna odd.: Skrivnost v Sračjem gozdu 9.20 Nan. za otr.: Šola Einstein (pon.) 9.45 Ris. nan.: Izganjalci vesolja (pon.) 10.10 Kaj govoriš? = So vakeres? (pon.) 10.30 Sobotno popoldne 12.40 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.05 Slavnostni koncert: Zapiskaj in zapoj (pon.) 13.30 Slovenci v Italiji (pon.) 14.00 Posebna ponudba 14.20 Umetnost igre (pon.) 14.45 Prvi in drugi (pon.) 15.05 Izobr. serija: To bo moj poklic 15.30 Film: Moj stric (pon.) 17.20 Hum. nan.: Odkar si odšla (pon.) 18.05 Nad.: Mala Dorritova (pon.) 19.00 Risanka: Rožnati panter 19.05 Z Damijanom 19.35 Impro Tv, 8. oddaja 20.10 Tranzistor 21.00 Glasb. dok. odd.: Ko pop sreča klasiko 21.50 Knjiga mene briga: Tisoč in ena noč 22.10 Film: Fellinijev Casanova 0.40 Tranzistor 1.20 Zabavni infokanal |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.10 Tedenski pregled 8.00 Novice 10.15 Tedenski izbor kronike 11.30 Novice 12.15 Tedenski pregled 13.30 Poročila Tvsl 14.15 Dok. odd.: Bela krizan-tema ('91) 15.30 Poročila Tvsl 16.15 Slovenija in Evropa 17.15 Slovenska kronika 19.00Tv Dnevnik Tvs1 - zaznakovnim jezikom 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Sovenija na barikadah ('91) Koper ca (avant. serija) 10.20 TV prodaja, Reklame 10.50 Ples na ledu (dok. serija) 12.00 TV prodaja, Reklame 12.30 Ples na ledu (dok. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 14.55 Ples na ledu (dok. serija) 16.55 Zorro. Meč in vrtnica (avant. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 17.10 Zorro. Meč in vrtnica (avant. serija) 18.00 Gospodarica srca (dramska serija) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Naša mala klinika (hum. serija) 20.55 Kar si dekle želi (romantična kom.) 22.50 24UR zvečer, Novice 23.10 Chuck (akc. serija) 0.00 Butasti moški (humoristična serija) 0.30 24UR, ponovitev, Novice 1.30 Nočna panorama, Reklame Kanal A 7.30 Družina za umret (hum. serija) 8.00 ŠKL, ponovitev, Športni magazin 9.00 Yu-Gi-Oh! GX (animirana serija) 9.25 Combo ninos (akc. serija) 9.50 Transformerji (akc. serija) 10.320 Dinotopija (avant. serija) 11.15 Izumitelj (anim. film) 13.25 TV prodaja, Reklame 13.55 Obalna straža ponoči (akc. serija) 14.50 Družina za umret (hum. serija) 15.20 Domače kraljestvo (hum. serija) 15.50 Vsi županovi možje (hum. serija) 16.20 Obalna straža ponoči (akc. serija) 17.10 Na kraju zločina. Miami CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (nad.) 19.45 Svet, Novice 20.00 Preživeli komandos (akc. komedija) 21.50 Sreča v Vegasu (kom.) 23.25 Vsi županovi možje (hum. serija) 23.55 Črni grom (akc. film) 1.35 Love TV (erotika) 4.05 Nočna ptica (erotika) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Zoom -vsestranska ustvarjalnost 15.30 Vesolje je... 16.00 Tednik 16.35 Avtomobilizem 16.50 La colpa de inveciar 18.00 Naj igralec, naj strelec 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.00 Primorska kronika 23.15 Naj igralec, naj strelec 23.45 Vremenska napoved 23.50 Čezmejna Tv - TDD ^ Tv Primorka 9.00 Novice 9.05 Mozaik 10.00 Novice 10.05 Hrana in vino 11.00 Novice in vi-deostrani 12.00 Novice in videostrani 13.00 Novice in videostrani 14.00 Novice in videostrani 15.00 Novice in videostrani 17.20 Hrana in vino 18.00 Kultura 18.30 Kmetijski razgledi 19.00 Mozaik 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Celovečerni film: Odpri srce 22.30 Mozaik (pon.) 23.20 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 23.30 Videostrani pop Pop TV 7.30 Prepovedana ljubezen (nad.) 8.25 Gospodarica srca (dramska serija) 9.15 TV prodaja, Reklame 9.30 Zorro. Meč in vrtni- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Pogovori o glasbi -Andrej Petaros; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Bruno Vol-pi Lisjak: Vonj po morju, 24. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor z glasbenikom Igorjem Zobinom, dobitnikom nagrade »Zlato zrno 2010«; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Gustav Mahler; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 9.45 Silvestrovanje v SNG Nova Gorica; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.33 Aktualnosti: Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Kantina, glasbena oddaja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28,19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi uma-ni e non... ; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35-12.28 Glocal; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.33 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.0018.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Fegiz Files (pon.); 20.30-22.28 Glocal (pon.); 22.30 Os-servatorio (pon.); 23.00 Le note di Giulia-na; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Tel-star; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars hu mana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glas bene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Al legro ma non troppo; 19.30 Mali koncert 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. "^Deveta PRODAJA EN POPRAVILA KOLES CEFAEIN E i" SAK&1DA A. GORICA. Trfl Cavbur 9. lit. IS7O VKH SVETEGA MIHAELA Tel. 04K1L8824EtEI w ww. deveta Lcom 1870 - 2010: FETA GENERACIJA NAŠE DRUŽINE VOŠČI VSEM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE OSLAVJE GORICA Zaselek Leniuolo flianco 1 TeL0«1.5471 M, 048131072 www.iiegfvini.CDm info^fieglvlnl.-com OiF&efa boiičrie praznike URARNA ZLATARNA SULJGOJ Gorica,. ulica- Cafducd 49, Te). 04B1.535^57, wuw.suligaj.-cam NARDING. zastopstvo GORICA PDRSr Ulica Svetega Mihaela 324 Tef. 0401.21065, Faks 0401,522410 JSb1 ll&žtopivo fotoDICITAL ALTRAN Cena - Kot» ha I ta 41 lAHIUIlltH ■ VSe to omotersti in p C' Pr tia n o fotografija ttfYis v 30, minutah na Kodal papiiju Pf0 feirortofrt^ Piifc digitalnih fotografij rta jmgrc ffket*t pap/rj^ grofica goriziano tipografij tiskamo printinej KouS^ buchcfr J-il^DConca Ul trt-i. iS * Od0l ?21IG iMj-BvjijJ t Ilifi ijb-M .«■* UI~ TRIVIGIANO ; ŠTANDREŽ 0481 f 21366 i „n SiLvEr < PELLETTERIE TOMANI > kupimo /lato in |srebro, plačamo v gotovini Tel 0432,730932 Gorica ulic a Carlo Kaniti lb Ocdild | ulica M u nastfro M anui 11 rt ll \ hihhT-i.iinldaiicKilhiT^rinu]].!! ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tabai Rili smx. * Miloš in Rajmund ŠTANDREŽ - GORICA, uL A, Gregorčič 24 Tel* (H£UZI5t4 > Faks 0JSlttl<*37 - tarfan@tilnLl»l.U C ROV t A > 0AKS > Gl/HS > W05CHf\'0> GMiViUNCO ffflflf GORICA - Korco Ver J i Kti ■ Tel I Vesel Rožič GiASS GLQBAl»SYS7EM IJ OGLASE ZBRALA IN PRIPRAVILA AGENCIJA AWS O O R i C A Tel, 04*31.536602 FOke 0481,536603 mali: awo.nortn.ir AGRITURIZEM DOBERDOB ZA CERKVIJO Tel, 0481 78125 www.hovac.ft - Info^tovacJt OKUSNA IN ZDRAVA HRANA. TLtDl ZA NA DOM Otfprtaob petkih, »batahh| nedeljah in praznikih itriV. i«-« X\ zmerno Í~¿jasno ¿^oblačno VREME Petek, 24. decembra 2010 39 oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' ciklona , središče ^anticiklona vremenska slika 1020 o GRADEC 1/3 TRBIŽ O 2/5 (A_> CELOVEC O 1/3 O 2/3 KRANJSKA G. O TRŽIČ " 2/4 O KRANJ o 2/5 S. GRADEC CELJE -/O MARIBOR O 6/11 PTUJ O M. SOBOTA O 3/11 ČEDAD O 9/11 /"V, O' WV LJUBLJANA GORICfl r> ° N. GORICA 4/6 N. MESTO 2/6 9?BLCA O 8/12 POSTOJNA „ o \8'12 O 9/10 KOČEVJE &&> 0 PORTOROŽ O - -S - ČRNOMELJ 11/14,--/ UMAG ^OPATIJA REKA 12/14 ZAGREB 5/13 O J PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo oblačno. Ob obali bo močno deževalo, v nižinskem pasu bodo padavine obilne; v predalpskem lahko zelo obilne. Snežilo bo le v visokogorju, v glavnem nad 1800-2000m v Predalpah. Le v notranjih predelih bo meja sneženja na okoli 1500m. Po nižinah bodo meglice. Ob morju bo pihal močan jugovzhodnik, predvsem v večernih urah. Danes bo na vzhodu delno jasno. Drugod bo oblačno. Na zahodu in deloma v osrednjih krajih bo deževalo. Jugo ob morju bo čez dan oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, ob morju 11, najvišje dnevne od 3 do 12, ob morju do 14 stopinj C. Z južnimi vetrovi priteka vlažen in topel zrak, ki bo v petek zjutraj oslabel. V soboto bo z severozahoda zapihal bolj hladen in suh zrak. Nad severnim Sredozemljem, Alpami in srednjo Evropo je obsežno ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa šibko območje visokega in zračnega pritiska. Z južnimi vetrovi k nam priteka precej vlažen in topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 -Dolžina dneva 8.41 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 20.21 in zatone ob 9.45 BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski simptomi. Moteno bo spanje v noči na soboto. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 0.53 najvišje 32 cm, ob 6.17 najnižje -3 cm, ob 11.27 najvišje 27 cm, ob 18.29 najnižje -49 cm. Jutri: ob 1.48 najvišje 33 cm, ob 7.38 najnižje -3 cm, ob 12.22 najvišje 16 cm, ob 19.18 najnižje -41 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .205 Vogel.................120 Kranjska Gora.........60 Krvavec..............100 Cerkno ................ 70 Rogla..................70 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta...............160 Piancavallo..........100 Forni di Sopra........100 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine..............110 Podklošter............60 Bad Kleinkirchheim . . .80 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2011 215,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2011. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2011, darilo Zadruge Primorski dnevnik. Bralce, ki niso še naročeni in vse zainteresirane osebe pa vabimo, da to storijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2010 vsako jutro na dom prejemali brezplačno! Znižano naročnino za leto 2011 se lahko plača do 31.1.2011: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 0548412401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu /--Primorski r dnevnik Le ti, Primorski dnevnik. Primorski dnevnik je edini dnevnik v zamejstvu. Edini, ki vas vsako jutro čaka pred domačimi vrati. Edini, ki vam vsakodnevno prinaša novice iz okolice in vesti iz sveta. V enem samem poletu. Primorski dnevnik leti.