------27------
Narodne stvari.
Pirni običaji ali ženitvanske navade v horvaškem
primorji okrog Bakra.
Po busaniču od K o beta.
Doba pirovanja (ženitovanja) se ravna po raznih okol-nostih; starosti dobe pa, v kteri se ženi, povedati nemorem, akoravno je gotovo, da se pred 16. Jetom jako redkokrat, da ne rečem nikoli, navadno pa in brez razlike spola se ženi od 20. do 26. leta s tem razločkom : ako je sin je-dinec svojih ostarelih in oslabelih porodnikov, se raneje, ako pa ima sester, se še le po njih udaji ženi, vodeč so-prugo kov zameno udanih sester na dom k svojim roditeljem. Ako ti vidijo, da sta mlada pridna, skerbna in gjpretna za gospodarstvo, jima predajo ključe in hišno vlado. Ako se pa v kteri hiši nahaja več bratov, se gledajo starji bratje poženiti na blago*), ali ako te sreče ne morejo steči (doseči) , vsaki za-se mora delati hišo, kjer se bo nastanil s svojo družino, kajti je stan patriarhaijski že popolnoma izkorepljen (izkorenjen), namesto njega pa je obveljal ljudski pregovor: „pervo je treba štalico, potle kravico.u Očinska ali starinska hiša po navadi spada na naj mlaj ega sina.
Ozir zaroko v, v kterih dva zaročena na veri stojita, se nič gotovega reči ne more, pokehdob se eni valje za zaroki ženijo , kjer se temu nasproti drugi po tri po štiri leta motajo, in v tem času eden drugega obiskujeta in ob nekterih dobah leta darujeta: kakor na badnjak (dan pred božičem) vsaki ljubi dobiva od svoje ljube kolač, o veliki noči pa pogačo; nasproti dobiva ona od njega ob novem letu dobro roko (nekaj penez). Nekteri zaročenci prinesejo svoji dragi pervi dan maja lepo zeleno vejo ka-koršnega si bodi hrasta, ter ji jo nastave pred vrata, ktero ona s svilnimi verpcami (pangeljci), z vsakojakim (mnogo-verstnim) cvetjem, jabelki i. t. d. okinči, ter s tim pokaže, da ji je mil oni dar in da ga ceni.
Dekle si izbirajoči mladeneč gleda na lepoto, dobroto, Iju-
beznjivost in delavnost, največ pa na poštenje, o čim se sin s
roditelji posvetuje in dogovarja.    Kadar so   o tem   že  enih
misel, grejo snubit, in ako jim se obeča, se valje za kteri
|     dan zaroki nareko.
Na dan zarokov  dajo  deklici   starši po svojem premo-
1     ženji primerno večerjo, na ktero se pozove nekoliko rodbine
od obeh strani.   Pri večerji se dajejo darovi v zalogo vere
in ljubezni, in sastojijo v dveh, treh svilenih robcih in šest
do dvanajst zlatih perstanih, od kterih se konci eden vsako
nedeljo in praznik   mora devati   na  perst,   ako  nečejo,   da
1     se preterga zaročna vez, kajti bi drugači znamenovalo, da
se nemara za onega,   čigar  so perstani,   ter da ga je pu-
1     stila; ako se pa kaj takega dogodi, mu vse stroške pover-
niti   mora;   nasproti   pa,   ako   on   njo   popusti,   zgubi   vse
dare, in stroške, ki jih je uzročil, ji plačati mora.
Potem,   ko je že  darove  prejela,   mu seže v roko in
1    od nazočih eden poliva njune sklenjene roke z vinom.   Ro-
L    kovanje z polivanjem vina poterjeno se tako ceni in poštuje,
da se brez   velikega  greha prelomiti ne da,   ali bodoč,   da
1    se to vendar večkrat speti,  zatorej se polivanje danes red-
i_____________________
*) Po neki stari vinodolski postavi in navadi se ne delijo sestre z brati, van ako je kaj matcrnega premoženja; zato navadno nobena ne prinese nic drugega možu kakor skrinjo. One pa, ki nimajo bratov, se zovejo blagarice, ker jim vse premoženje po starših dopada. ud tod ^ženiti se na blage", to je, iti za zeta.                                                                      Pis.
keje godi. V nekterih mestih gre nevesta pervo nedeljo v zarokih s panado (to je, nekaj kruha prinese v ženinovo hišo, od tod talijansko ime).
(Konec sledi. 1
—   28   —
------    37   ------
Narodne stvari.
Pirni običaji ali ženitvanske navade v horvaškem
primorji okrog Bakra.
Po Susanicu od K obeta. (Konec.)
Pokehdob se tu sestre z brati ne delijo, zato se jim primerna oprava dati in pir veršiti mora. Kakoršen pir se pervi sestri naredi, tak se tudi ostalim napravlja. Ako bi pa porodniki zbog kakega uzroka kteri hčeri pira napraviti ne hteli, bi morali po vinodolski postavi ji ga plačati v gotovem dnarji. Kadar pir veršiti nakanijo, po trikratnem cerkvenem ozovu tri dneve pred pirom pozove vsaka stranka obilnosti prihodnega pira primerno število rodbine in pri-jatlov, zakaj, ko bi pozneje koga povabili, ne samo da ne bi prišel, ampak bi tudi jako bil razžaljen. Pri vabilu je treba pozornosti velike;   če ktere  rodovine  eno koleno po-
vabijo, tudi druge rodbine v ravno istem kolenu pozvati ne pozabijo, sicer bi tudi povabljena ne prišla.
En dan pred pirom (cenitvijo ali svatbo) na večer gre ženin vzemši sabo nekoliko mladenčev k nevesti po skrinjo, ali prej ko jo dvigne , mora nekaj dati v dar nevestnemu bratu, ki ta čas na skrinji sedi in mu od nje ključe preda. Na tisti večer, ko je veliki pir narečen, gre ženin ali njegov brat z mantinjado, to je, pridši z godci pred povabljeno hišo, zagodejo godci, in v kratkem stopijo v hišo, kjer spet godejo nekoliko plesov in se podajo k drugemu pirniku, in tako se gre k vsaki hiši, od ktere je kdo na pir pozvan.
V  jutro dan gre ženin z dvema družicama in godci po kume, in ko so svati zbrani, se ruča (kosi, zajterkva), po ručki pa se svati odpravijo k nevesti, da jo vode na poroko v cerkev. Ako je pir le kolikanj, se vije zastava (bandero) pred njimi, muzika svira, dekleta pojo, mladenči pa streljajo.
Ko se ženin s svojo družbo bliža nevestini hiši, se hišne vrata zapro. Za vratmi stoji govorčin (govornik). Ta svate, kadar poterkajo na vrata, vpraša : Po kaj so došli, kaj li želijo? Na to mu eden od zunej v imenu vseh drugih odgovarja: Da jim je poglavitne ovce nestalo (zmanjkalo), ktera bi vse druge vodila, in brez nje vse druge nič niso; da so culi, da se nahaja v njih cedi ena taka, zbog tega so jih prosit prišli, nebi li jim je dali?
Za tem se vrata odprejo, pa žensko po ženski ven pošiljajo z vprašanjem: ali iščejo to? ter ko že vse odlog neveste izidejo, se reče, da več ni kakor ena, ki pa je bosa in nemore iziti. Na to se prinesejo postoli (cipelje) kumoma, ki obetata, da jo hočeta obuti, deneta vsaki v svoj postol nekaj dnarjev, pa ji ju na nogi natakneta. Po tem nevesta že ovenčana deli krončice ženinu, kumoma in deveru; v nekterih krajih daje vsakemu svatu rožo (pušeljc). — Tudi na zastavo, ki jo ženinov brat nosi, nabode kolač, jaboko ali narančo in rožo, po tem se pomešajo pirniki ene in druge stranke in grejo na poroko.
Po poti grede se tudi zdej poje, gode in strelja kakor poprej.
Po opravljeni poroki se vernejo k nevesti na obed, ako se da, po drugem poti. Po poti vodi en kum nevesto pod roko v cerkvo, drugi pa iz cerkve, kjer pa širina pota dopušča, jo vodita oba vsak za svojo roko tam in nazaj.
V  nevestini hiši se gleda, da se ženinovi svati namestijo na pervo mesto, potle še le nevestini, ktera čast se v zameno pri večeri v ženinovi hiši nevestinim pirnikom odverne. Jestvine so po vsi mizi enake, samo na čeli, kjer nevesta, ženin, kuma in kter drug bolj imenit svat sede, se donaša kaj boljega.
Po obedu grejo svati plesat. Pervi ples plešeta ženin z nevesto, za njima kuma s svojima družicama, pa svat-bice, za temi pride red na ženinovega brata, pokle po redu rodbinstva na ženinove svate pervo po kervi, potem pa po mleku (to je, kakor jih kri veže po možkem ali po ženskem spolu), pa ko se ž^binovi pirniki obajdejo, slede nevestini svati. Plese deli in ravna brat ženinov, ki se zove starašina. Pri delenji tancov je treba pozornemu biti, da bi prej njegovega reda ne dal komu tanca, zakaj bi to veliko razžaljenjo in smutnjo uzročilo, kar se rado večkrat dogaja.
Za ukloniti metež nesme tedaj nobenega nepirnega (stranskega) pustiti na ples prej, dokler se ne očredijo svati. Vsaki svat je gospodar svojega tanca, zato ga more prodati ali pokloniti komu kakor ga je volja.
Kadar se sonce začne bližati zatonu, gre nevesta z ženinom k njenim staršem po blagoslov. Iza blagoslova, ki ga najprej oče, potem mati delita, klečita ženin in nevesta na ponjavi (kocu). — Pri delitvi blagoslova se rada nabere polna hiša ljudi. Za zbilja (res) znajo nekteri roditelji s svojim naravnim   in prostim  govorom  tako  ganiti  nazočne,
------   38    ------
da se v solzah tope. Jaz sem sam slišal tak blagoslov, ki mi je jako omilil, zlasti materin, čigar jezgra mi je še danes znana; takole se glasi: „Hčerko" (ali po imenu na priliko): „Jelico, ca pitaš od mene"? „BIagosIovu! odgovori ona. Potem jo križa z desnico rekoč: „Naj te blagoslovi Bog otac, sin i duh sveti, i ja te blagoslovljam !" Pokle ji pred oči stavi korak, ki ga je storila, najmre, da je sedaj drugega očeta in mater dobila, ktera je dolžna ravno tako poštovati in ljubiti, kakor njih istih; da je v novo rodbinstvo in sosedstvo stopila, zato ima biti ljubezniva in nezamerljiva, naj svojega moža ljubi in mu verna bode; potem ji želi vsako srečo in obilnost v blagu in dragu, in jo prosi za pičo, ki jo je od nje posisala, in devet mescov, ki jo je pod sercom nosila, da se v napredek svojih porodnikov spominja, blagoslov doverši. Pokle se z ravno tem vprašanjem oberne k zetu, in blagoslovljaje ga prosi in svari, naj ljubi in brani svojo ženo, ki zunej njega druge obrambe nima, da v miru naj živita in v strahu božjem dečico odkojita i. t. d.
Blagoslov dobivši vstaneta, in svati ene in druge stranke se napravljajo na pot razen očeta in matere. Nevestina sestra nosi nanizaj (činžer) malih kolačev, ktere v ženinovo selo pridši v nevestinem imenu vsaki hiši po enega razdeli; ko pa že pred same ženinove vrata prispejo, verze kum en kolač preko hiše.
Zdaj najdejo ženinove vrata zaperte, kakor v jutro dan pri nevesti. Tudi tu praša eden iz noter terkajoče: „Kdo so? kaj li žele"? Na to mu od zunej drugi odgovarja: „Da so prijatli, in ker so že od daljnega pota trudni, so prišli jih prosit, naj bi jih ta večer na stan prejeli." Od znotrej zopet vprašani: „zakaj se niso poprej pre-vidili za nočilo?" odgovore: „da jih je ena zvezda ravna k njim napotila in navela." Pa ko se vrata odprejo, prej kakor prag prekoračijo, jih dočaka kupa. To je svekerva (ženna mati) jih dočaka z žmuljem (kupico) vina do polovice natočenim, pa jih do trikrat z njim ponudi. Po vsakem pokusu ji hitijo (veržejo) noter nekaj penez, potem jih z. robcem ogerli in čez prag noter potegne.
Nevesta stopivši v hišo gre najprej k ognjišču, kjer ji se dete na krilo sede in od nje kolač na dar dobi, in s prejeto kuhalnico iz vsakega lonca, v kterem se kuha, pokušati mora. Tudi pri ženinu se pred in po večerji tanca, ter kadar se svati naplešejo, se vsaksebi razderejo. Od tod se uide, da pir samo en dan traje. Pri večerji ženin ne sedi za mizo, ampak iza cele večerje svate dvori in gleda, da se vsem zadovoli.
Memo kupe in kolačev gori rečenih deli nevesta še svekervi en tunban (turban), svekaru košuljo (srajco), vsaki zalvi fzuvi) po en pas.