OhfBmhm wesfit!k. »KAJ PRAVITE?« »Slovenec« ima v svojem listu rubriko »Kaj pravite?«, kakor je »Učiteljski Tovariš« svoječasno priobčeval rubriko »Kaj se godi?«, tkzv. črno desko, ki je bila pajbolj napoti in trn v peti gospodi iz Slovenčevih vrst. Posebne sreče pa go.spoda nima s tem svojim kotičkom, čeprav si v njem najbolj »privošči« učiteljstvo in šolo ter je postal ta kotičck prav za prav le odkladišče za vse malkontente, ki bi se radi obregnili ob uči* teljstvo in šolstvo, da v njem odlagajo svoje duhovne produkte Da ima slabe informatorje in sotrudnike dokazuje svoječasni dopis pod »Kaj pravia te?«, ko je list hotel dajati moralne nauke »pedagogom« glede nekega nadzorniškega vprašanja podtikajoč istim najnižje instinkte od denuncijantstva navzgor. Nasedel je pa pri tem onim in jih branil, ki so se faktično posluževali denuncijacij. Še drastičneje dejstvo, da naseda »Slo» venec« s svojim »Kaj pravite?« prav ne» zrelim in neresnim informatorjem, je slučaj beograjske razstave UJU1, ko jc našel kamen spodtike v domnevi, da na razstavi ni bilo slike Antona Martina Slomška kar je bila groba laž, ki jo je list sam pozneje na inters vencijo pov. UJU popravil. Kakšne izraze je vse tedaj uporabil list proti učiteljs'tvu in UJU in vendar se je izkazalo, da je vse zrastlo le v glavi prenapetega nezreleža ki za lase privleče svoje senzacije iz učiteljskih vrst za »Kaj pravite?« Tretji slučaj popolne neinformiranosti in bolnega iskanja za senzacionalnimi kriti* kami kaže »Kaj pravite?« v 253. številki »Slo« venca« od 5. novembra 1930. ki se spušča v kritiko učiteljskih organizacij, v kateri pravi dobesedno sledeče: »Bilo je nekje takole: Učiteljstvo, organizirano v eni svojih organizacij, jc imelo zborovanje. Zato je bil za tiste, ki so se udeležili zborovanja, prost dan. Niso se pa vsi učitelji udeležili 'tega zborovanja, ker niso vsi člani tiste organis zacije. Ti drugi imajo namreč zopet svojo učiteljsko organizacijo. Napeslo je tedaj tako, da je ena šola imela ta dan pouk, dru* ga pa prosto, da so nekateri razredi morali v šolo, drugi pa so ostali doma. Prost dan je za šolarje senzacija, za druge. ki pa morajo v šolo, pa razočaranje. Tako je bilo in tako bo. Taki ismo Ibili v t\stih letih tudi mi čeprav danes mislimo, da smo bili boljši. Senzacijo in razočaranje šolar nese doi mov. Za starše to sicer ni senzacija in ne razočaranje, pač pa začudenje. Micka iz petega razreda sedi v šoli, Francka iz 3. je doma Jožek z deške sedi v šoli. Zakaj to? se vprašujejo starši. Pa ugotove: Aha, ta učitelj noče k tej organizaciji, ker je onega mišljenja, ona učiteljica pa je pri organi^ zaciji, ker je tega Tnišljenja. In zato imajo otroci v smislu mišljenja svojega učiteljstva prosto ali pa šolo, senzacijo ali razočaranje, starši pa začudenje, zakaj je tako. In se staršem zdi, da bi taka mešanica prav lahko izostala. Starši namreč, ki se niso nikjer učili pedagogike, čisto dobro ve« do, da njihovi otroci resno pretresajo vzro* ke takih senzacij ali razočaranj ter delijo učiteljstvo v dve smeri. In 'ti starši prav »a** ko vedo da po tem in takem šolarskem premišljevanju trpi ena stran in ž njo tisto učiteljstvo, ki je na tisti strani. Da to ni pedagoško in zdravo, ve celo ongavi Joža, ki pase koze na planini. Zato bi bilo želeti, da bi to vedeli tudi tisti, ki vzgajajo naše otroke. Če drugod tako poudarjajo enotnost šole. poudarite jo še tukaj, ko jc najlažje. Pa domenite se, da boste zborovali vsi en dan in da bodo vsi otroci imeli na en dan prosto! Sicer pa, kakor se Vam zdi bolje — »po potrebi služibe«, če Vam ta izraz bolj imponira!« Gornji slučaj dovoljno osvetljuje »Slo= venčeve« informatorje, ki so prespali celo dobo ali pa žive še vcdno v duhu svojega strankarskega fanatizma. ki vidi dvojne or* ganizacije tam, kjer jih zdavna že več ni. V 250. številki »Slovenca« z dne 31. okto= bra t. 1. se je zopet zaletel gospod od »K.aj pravite?« v šolstvo, kjer se zavzema za iz= obrazbo dvorazrednic ter dela nerazpolože* nje proti šolstvu v sledečem: »Ogromna, naravnost neznosna postajajo bremena za šolstvo. Proračuni za nove šolske zgradbe gredo že v milijone. Izdatki za šolske potrebščine so največja številka v občinskem proračunu. Pri novih šolskih stavbah mora biti vse najfinejše, najmodernejše, najbolj higijenično. Noben prah ne sme priti do šole in do otrok, vsaj v šoli ne. Nehotc se vpraša človek, ali ni to preveč? Ali bodo kmetske občine to zmogle? Kmet je že preobložen z davki. In vendar bodo morale posamezne manjše občine naložiti do 300% občinske do= klade samo za šolo. In uspehi? Ali so ti v razmerju z žrtvami? Ali je danes umska iz* obrazba tako visoka, ali je srčna kultura tako globoka, ali je zdravjc mladinc, ki obiskuje najmodernejše šole, tako trdno. kakor so ve* liki stroski za vse to. Niti prvo, niti drugo, niti tretje. Pred desetletji so se otroci na dvorazrednici naučili dobro brati, čedno pi= sati in solidno računati — poleg verouka in še nekaterih predmetov. Ali znajo danes do* sti več? Kdor pozna razmere, ve. kako je s tem. Srčna kultura je pa pri mladini v sploš* nem odločno in globoko padla. Nekdaj je bila do'ma in v šoli tudi pri nas špartanska vzgoja: Kadar odrastli govore, mora mladina molčati, zahteva spodobnost. Ista spodob* nost zahteva, da mladina starejših ne zasme« huje. ne žali ne sramoti. Kako je danes v tej točki? Kdor se vozi večkrat z vlakom. kjer je tudi šolska mladina na potu v šolo ali iz šole in mlajše delavstvo, mora biti žalosten in se mora obenem sramovati. Surovost v be* sedah,, preklinjevanje, psovanje, izzivanje, namigavanje na kakega sopotnika, katerega namenoma žalijo; poleg tega pa brezobzirno loputanje z okni in vrati, žvižganje itd. iVelik del današnje mladine ne pozna takta, obzir* nosti, dostojnega vedenja. So pač tudi častne izjeme. Kjc je krivda? Ali je v domači hiši ali v splošnem miljeju ali v tisku ali v ved* nem poudarjanju svobode in neodvisnosti ali tudi v šoli? — Najbrže povsod nekaj. In zdravstveno stanje mladine? Ali si ne izpodkopava mladina prav pogosto sama zdravja. Prezgodnje uživanje alkohola in ni» kotina poleg drugih telesnih in dušnih stru= pov slabi mladino in ji koplje prezgodnji grob. ' Kdo ne bi privoščil mladini veselja, ži= vahnosti. neugnanosti. da le ne bi zašla v su= rovost in brezobzirnost do staršev, do vzgo= jiteljev, do soljudi.« Učiteljstvo bi lahko navedlo nešteto sliu čajev, da ljudstvo ni tako nasprotno šolstvu, kakor se to slika in da se nareja vse neraz^ položenje izvečipe le umetpo. Ža danes naj navedemo sklep krajevnega šolskega odbora v B.y ki kaže razpoloženje Ijudstva do pouke in šole in ise glasi: 1 Na poziv sreskega načelstva z dne ....  P. št. . . . glede olajšav pouka po §§ 11. in 12. 'v. zvezi s § 158. zakona o narodnih šo= lah, se je vsestransko razmotrivalo ter je pris šel krajni šolski odbor do sledečega soglass nega sklepa: i Vsako krajšanje. oziroma kratenje iz* obrazbe je smrten greh nad narodom. Današ* nji čas zahtcva celega moža in popolno ženo, ki sta verzirana v v.sem. Kmet more predati svoje posestvo samo enemu vsi drugi morajo iti s trcbuhom za kruhom. Vsem pa je treba dati dovolj izobrazbe v prvi vrsti. Na osnovni šoli in še v poznejših obveznih tečajih naj dobe dečki dovolj spretnosti iz poljedelstva, gozdarstva travništva, živinoreje, sadjars stva, čebeiarstva, poslovnih spisov, računs stva, kalkuliranja itd , dekleta pa iz gospo=> dinjstva, šivanja, pranja likanja posebno kuhanja, vzgojc cvetic in povrtnin, račun* stva in enostavnega knjigovodstva. domače živinoreje in perutninarstva ter kalkulacije. Ne krajšati in kratiti o'trokom pouka takrat, ko so za pouk šele povsem dovzetni in najs potrebnejši. Krajevni šolski odbor smatra vsako olajšavo glede pouka kot neumestno in naravnost škodljivo. — Soglasno sprejeto! V 254. številki od 6. novembra 't. 1. se je pa »Slovenec« pod »Kaj pravite?« spravil tu= di nad »Učit. Tovariša«. List mu je prazen, ker menda v njem ne najde strankarstva, zato mu je tudi dolgoča* sen. Seveda, ako ni zanimanja za pospeševa* nje šolstva brez stranskih interesov, potem se občuti praznota in dolgočasnost. Tako za= nimiv vsekakor ne more biti, kakor »Ilustro= vani Slovenec« ki obstoja iz »podobic«, ki so enake, če jih obrneš tako ali tako in na katcrih najde dopadajenje tudi otrok, čeprav nc zna niti čitati. — Primera je z ozirom na to, da je izšla v dnevnem političnem listu, ki se spušča v kritiko stanovskega in strokov= nega lista. 'tudi precej pnhla. Tendenco po= kaže člankar že s svojim lokalnim patriotiz= mom, ko se indirektno spodtiče ob informa= tivne objave izven Siovenije. S spodtikanjem ob društvena poročila. ki so mu »morska kača, podobna kot jajce jajcu« karakterizira člankar svoje polno nerazumevanje stanov= skega orgapizačnega lista. In oglasi ti ne* srečni oglasi! Prosta demagogija in račun z nepoučenostjo, da oglasi vzdržujejo list in dobršen del organizacije. Iz gornje kritike bi skoro sklepali na kukavičino jajce. Pravo kopito pa pokaže dopisnik v dru=> gem odstavku in s tem bistvo, zakaj mu ni Hst všeč. Na »Slovenčevo« vprašanje, kako so vča« sih nazivali tako ponašanje — odgovarjamo: Pometaj pred svojim pragom!  Mladinska Malica. Iz uprave: Ekspedicija 1. številke »Našega roda« se jc mogla vršiti le postopoma. Krivda zadene netočne naročnike. Naročila so nam priha* jala polagoma ves mesec oktober in dosedaj še vse dneve v novembru, in to še vedno za 1. številko. Ko bi morali določiti naklado okrog 15. oktobra, smo imeli v rokah šele kakih 15.000 naročnikov, polovica šol se ni do takrat še niti oglasila. Naročili smo na riziko v tiskarni 20.00 izvodov ter jih takoj po na« tisku tudi razposlali. Ekspedicijo smo izvršili po abecednem redu, ker je bilo drugače ne* mogoče. Pri tem so seveda izostale vse šole od črke S dalje, akoravno so bile časovpo nekatere med njimi med prvimi. Njihova nervoznost je seveda razumljiva, toda upras va si ni mogla pomagati drugače. Sedaj — od ponedeljka 10. t. m. — se razpošilja drugi ponatis 1. številke »Našega roda« — na vse ostale šole in tudi vsa na* knadna naročila za oktobersko §tevilko, ki so nam dospela do 4. t. m. Po tem datumu do* sla naknadna naračila bomo sukcesivno raz= pošiljali te dni, zadnja naknadna pa skupno z novembersko številko. Sedaj pa nujna prošnja na vse naše ce« njene poverjenike(ice): Dopošljite nam na^ ročila za drugo številko z morebitnimi na= knadnimi naročili za oktober vsaj do 20. t. m., da nam bo mogoče Vam dostaviti pošiljke do konca novembra Pri naročevanju se poslužite razpredelni= ce na zadnji strani položnice, kjer lahko toč^ no označite število izvodov za oktober in november. ter morebitna druga predplačila za ostale mesece ali za vezavo knjig Mladin* ske Matice. Prvo številko smo poslali na ogled tudi vsem onim šolam, ki nam do 12. novembr.a niso naznanilc nobenega naročnika niti za šolsko dcco. niti za šolarsko knjižnico. Pri= ložili smo tej prvi g r a t i s številki tudi nujno prošnjo za naročitev. Prosimo prizadeta šolska upraviteljstva, da pošiljko sprejmejo in predložijo otrokom naš mesečnik na vpogled. Ker nam še vedno prihajajo naknadna naročila, ni izključcno, da se bo med tem število nenaročenih šol zmanjšalo. Za take nepredvidene slučaje se uprava oprošča že v naprcj. Naknadna naročila na »Naš rod«. Na razna vprašanja glede naknadnega naroče? vanja 1 številke »Našega roda« sporočamo vsem interesentom; Za 1. številko »Našega roda« sprejemamo naročila še ves novem^er in v decembru do naročila 3. številke. No« vemberska številka (druga) se pa lahko na* roča do izida tretjc ¦— — decembersKe šiP» vilke. Po decembru se pa ne bomo več oziral' na naknadna naročila. Osebn-s zadev«. —i Namestitev ujiteljskih novincev. Z odlokom ministrstva prosvcte so postavljeni za učitelje(ice): Podboj Stanislava v Zilik;, Žnidarčič Anzelma v Naklem, Mrše Rozalija v Tržišču, Kralj Viima v Smihelu pri Novem mestu, Nežima Marija v Trebnjem, Velik->« nja Gizela v Velenju. Krajc Justina pri Sv. Antonu !nad JRajhenburgom, Jeglič Olga v Bukovici, Vičič Zorislava v Veržeju, Kutin Elizabcta v Bohinjski Bistrici, Šoukal Magda na Donački gori, Jerman ;Marija v Št. Jer^ neju, Prek Pavla v Dobrepoljah, Klavs Ana na Vrhu pri Sv. Treh kraljih Dolžan Egidija v Vačah. Djordjevič Radojila v Framu, Obad Marija v Stari vasi, Verbič Tekla v Sodražici, Štefe Ivan v Sovodnji. Stanovska organizacija UJU Poročila: + UCITELJSKO DRUŠTVO ZA MA. RIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO je imelo svoje zborovanje in redni»letni občni zbor dne 15. oktobra t. 1. Navzočih 73 članov, t. j. 55%. Predsednik otvori zborovanje, pozdravi imenoma nove članice, prečita došle dopise in poda kratek i'pregled o društvenem delovanju od zadnjega zborovanja. Pri poročilu o iz» plačevanju staparine in kuriva se vname daljša debata. /O delegacijskem zborovanju v Novem mestu so poročali tov. predsednik, društvena delegata Cibic in Rode in član ožjega sosveta Grčar. O poteku glavne jubis lcjne skupščine v Beogradu sta poročala tov. predsednik in Rode. Z ozirom na nesoglasje, ki je nastalo med novoizvoljenim Izvršnim odborom in poverjeništvi Zagreb^Ljubljana^ Sarajcvo=Split, se sprejme sledeči predlog tov. Vranca*. Mariborsko učiteljsko društvo ne odo= brava na«tali spor na letošnji glavni skup« ščini, ker v času, ko ičakamo na izboljšanje našega igmotnega položaja, ni primerpo z abstinenco ali kakorkoli onemogočati složno delo v skupni učiteljski organizaciji. Želimo, da pride mimo vseh osebnih nasprotstev do kontakta vseh sekcij in se izvrši sporazum brez tendence osebnih obračunavanj prejš« njih in bodočih predsednikov (UJU. Otvarjajoč občni zbor poroča predsed« nik o delu, ki ga je izvršil scdanji odbor. Sledi tajniško poročilo, v katerem konstatira tajnik vedno naraščanje malodušnosti med članstvom in izstopanje iz društva. Je to po* sledica našega bednega gmotnega položaja in nezadovoljstva z neuspehi organizacije. Bla^ gajniško poro;;ilo poda tov. Lukner. Volitve: V novi odbor ,so izvoljeni: Luk= man. Rode, Tomažičeva, Medvedova, Križe= va Petrič, Cvetko Faganeli in Bratuž. (Kle* menčič in Bufnikova sta pregled. računov). Pri slučajnosti se sprejme sledeč pred= log tov. Ramšaka: S 1. novcmbrom napreduje veliko število tovarišev(ic) v višjo stopnjo položajne plače. Poverjeništvo naj izposluje hitrejšo ekspedicijo prošenj pri banski upra= vi v Ljubljani in čimprejšnji podpis istih v Beogradu. J. Lukman, t. č. preds. Cibic, t. č. tajnik. Nabavife držav^i grb za 1. december! Grbi so se prvotno razvili v XII. stoletju iz vojaških znakov ter so prišli v naše kraje iz zapadne in srednje Evrope. Tako najdemo v Sloveniji prve grbe na pečatih plemenitašev že koncem XII. stoletja, pri Hrvatih v XIII. stoletju, pri Srbih pa do oarja Dušana le po* samezne ncredne heraldične znake na denar« ju in pečatih. Dvoglavega orla zasledimo prvič na novcih in pečatih Dušanovega vla» stelina Oliverja, leva pa na pcčatih Vuka Brankoviča iz leta 1388. Dvoglavi orel (toda zlat) je splošno veljal v poznejši literaturi kot grb srbskih despotov. Naš državni grb je opisan v člepu II. VL dovdanske ustave leta 1921. tako4e: »Grb kraljevine je dvoglav Ibel orel v poletu na rdečem ščitu. Vrh obeh glav dvo glavega belega orla stoji krona kraljevine. Na prsih ima orel ščit, na katerem so grbi. srb= ski: bel križ na rdečem ščitu, s po enim ognji* lom v vsakem kraku; hrvatski: ščit s 25 iza menoma rdečimi in srebrnimi polji; sloven« ski: na modrem ščitu 3 zlate šesterokrake zvezde. Pod tem bel pohimcsec« Tako znači grb vse tri ujedinjene narode naše kraljevine. Križ v ognjilu, kakor ga vidimo na srb= skem grbu je zelo razširjen v raznih drugih grbih ter ga navaja že Valvazorjev prijatelj, historiograf Vitezovič, kot grb Srbije. Ker so ognjila (kos železa) ukrivljena ter podobna cirilski črki C, je precej razširjeno napačno mnenje, da pomenijo ta ognjila štiri C in pregovor: »Samo sloga Srbina spasi«. Križ z ognjili pa je tudi silno razširjen v srbski narodni ornamentiki. Kot grb Hrvatske s Slavopijo se je pr= votno rabila kuna, ki jo obdajata dve reki in v zgornjem polju zvezda. Tak grb je potrdil hrvatskim plemičem že leta 1496. kralj Vla= dislav II. in ga je rabila pozneje ceia troedina kraljevina do konca XVIII. stoletja. Ta grb pa je začel izpodrivati in ga je naposled* do« cela izpodrinil sedanji z belimi in rdečimi polji. katerega prvič zasledimo že v drugi po= lovici XV. stoletja v Dalmaciji ter je prodi* ral polagoma iz primorske Hrvatske v potra« njost. Pravilno mora biti prvo polje belo. Tako je tudi sestavljen grb na strehi cerkve sv. Marka v Zagrebu. Polumesec in zvezda so zelo stari, splo^ šno razširjeni in zlasti v jugoslovanski orna= mentiki priljubljeni emblemi ter so jih brž^ čas sprejeli Turki od Jugoslovenov, ne pa narobe (D. Zunkovič). Te znake zasledimo že davno pred Turki v naših krajih na nas grobnih spomenikih in v narodni ornamen« tiki. Polumesec z zvezdo na rdečem polju je bil grb Ilirije, ki je združevala za kratko do= bo skoraj vse slovensko ozemlje. Z Vidov* dansko ustavo pa so se sprejele mesto ene tri šesterokrake zvezde iz grba Celjskih gro* fov, kateri so imeli v svoji oblasti-velik del slovenskih dežel ter so bili v sorodstvu s hr= vaškimi in srbskimi velikaši. Zvezde morajo biti pravilno postavljene v trikotniku z ostrino navzdol. Bel dvoglav orel je na rdečem ščitu, vrhu katerega je krona kraljevine. Vse to tvori pravi grb, katerega običajno obdaja škrlatasta, s hermeli*nom podložena draperija, vrhu katere je postavljena večja krona kraljevine. Navadno so se kralji ode= vali ob slavnostnih prilikah v tak plašč, Toda ta draperija s krono na vrhu je le okras grbu, ne pa njegov bistvcn del. Glede barv je pripomniti, da se uporab^ lja v heraldiki pravilno za rdeče: svetloble* ščeč cinober, za modro: kobaltplavo ali pa z belo mešan ultramarin, za rdečo pa pur= pur. Barva ne sme priti na barvo in kovina ne na kovino. Zlato pomeni rumeno, srebro pa belo. \ (Več o grbih glej prof. S't. 'Stanojcvič: »Narodna enciklopedija«, zvezek 7.). i • Tak grb, v velikosti 45 X 54, v lepih pra^ vilnih barvah. na trdem kartonu jc založil Učiteljski dom v Mariboru i'n stane s pošt» nino vred 20 Din. Nobena šola, noben urad, nobeno sokols sko društvo, nobena čitalnica in drug javen lokal naj ne bo brez tega grba, ker je grb okusno izdelan, da je za okras vsaki dvorani, vsaki sobi. Naroča se pri »Učiteljskem domu« — Studenci pri Mariboru. Ministrstvo prosvete ga je na podlagi priporočila Glavnega pros svetnega sveta in umetniškega oddelka pri= poročilo z odlokom O. N. br. 43, 8. julija 1926.  Nove kniige —k »Pomen in razvoj alpinizma«, napisal dr. H. Tuma, odvetnik v Ljubljani. KnjigD je založil T. K. »Skala« z inamenom, da si pridobi iz čistega donosa razprodaje stalen založniški fond, iz katerega bi se zalagali albumi fotografij naših Alp ter izdajala pe* riodična poročiia o odličnejših turah. Knjigo priporočamo za nakup učiteljstvu, posebno uciteljskim društvom. Broširana knjiga stane 100 Din, vezana 120 T)in ter so plačila ve^ Ijavna le potom položnic. Naroča se pri T. K. »Skala« v Ljubljani, Gosposvetska c. 6, ali pa tudi potom pisarne pisca, Miklošičeva cesta 13. Knjiga je posebno za učitelje zani* miva tudi z ozirom na stališče. ki ga zavzema proti šoli in vzgoji. Pisec obravnava v knjigi siedeča poglavja: I. (Razvoj alpinizma; II. Igra. delo, sport in ples; III. Čuvstvo prirode in umetnosti; IV. Popotovanje in turizem; V. Alpinizem; VI, Alpinizem z individualne; ga stališča; VII. Alpinizem in znanstvo; VIII. Povzetek. Knjigo krasi 11 krasnih alpin* skih slik. Za učiteljstvo je knjiga zanimiva, ker posega globoko v psihologijo človeka, še posebej pa, ker se bavi tudi s preosnovo šol» ske vzgoje ter reformacijo vse šolske vzgoje na podlagi sporta. —k Doc. dr. Matko Ivan: Protituberku« lozni dispanzer v službi Isocialnoskigienske borbe proti jetiki kot ljudski in kužni bolezni. Pred kratkim je izšlo v založbi Tiskovne za« druge v Ljubljani pod gornjim naslovom im« pozantno, 810 strani velike oblike obsegajo« če pol'judno=znanstveno delo znanega stros kovnjaka v pobijanju tuberkuloze, primarija splošne bol'nice v Mariboru, docenta praške emdicinske fakultete, dr. Ivana Matka. S ši« rokim temeljitim znanjem zasnovana knjiga je sestavljena iz dveh delov, katerih prvi obravnava na 342 straneh vsa vprašanja ki se panašajo na oživotvarjanje in notranje dela dispanzerjev vobče, Ta del je namenjen predvsem zdravnikom in upravnim oblast« vom, ki se bodo morala prej ali slej lotiti širše izvedbe tuberkuloznega skrbstva in po« staviti to panogo zdravstva na povsem samo= stojno podlago. Priznati je treba, da v slo^ venskem jeziku doslej še nismo razpolagali z dclom, ki bi v poljudno-znanstveni obliki podajalo tako ogromno. pestro in do podrob« nosti izdelano snov za udejstvovanje v proti= tuberkuloznem skrbstvu. Knjiga bo ne samo zdravnikusznanstveniku ali upravnim oblast* vom in skrbstvenemu osebju, marveč tudi za< sebnikom, društvom, v nič manjši meri pa tudi vsakemu jetičniku ali po jetiki ogrože= nemu dobrodošel' pripomoček, ker nudi v razmeroma majhni zbirki vsakemu intere^ sentu vsa potrebna navodila, in to po seda« njem stanju izkustev in znanstvenih pridobi^ tev v kulturnih državah. Z delom je uspelo avtorju sestaviti kompendij odgovorov in na* svctov na razndtera vprašanja, ki doslej v tako pregledni in izčrpni obliki v paši zdrav? stveni literaturi še niso bila obdelana, v šte^ vilnih točkah razmotrivanj pa sploh iše nikjer objavljena. Glede jezika je treba poudariti, da je iep ip gladek. Vsa snov se •obravnava v razumljivi, prijetno čitljivi obliki, ki kljub mestoma težji. strokovni tvarini ne utruja in ne odbija, marveč čitatelja bolj in bolj veže ter mu vzbuja zanimanje za stvar. Knjiga, ki jo vsakomur toplo priporočamo, se naroča v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3, in stane v obeh delih mehko vezana 270 Din, v platno vezana pa 300 Din.