*•

o


fc-Drsil*^ Nedelj a, 7. novembra 1948

§e misel o premišljevanju.

■--b s t  ,• .  w  Marsikdo ob pogledu črk "pre-

V^ .. -  • mišljevanje", namrdne z ustnicami in sam

ob sebi pravi: “To pa ni zame." in nato
hitro preide z očmi taka poglavja. -
/Jr ' Kaj krat so takemu človeku resni ljudje

im mm)  očitali, da v življenju ravna nepre=

fm *  • mišljene • Tudi sam včasih le prizna,da

je čez dan ustrelil posebno velikega
r Av žffiM&K  kozla in so trenutki, ko se z roko buta

po glcmdin rohni sam nad seboj: "Ko
/v b4| prej malo premislil, bi se ral to

/i ne  PWP et * 10 ." ** Misliti in premisije=

kf '* m-  r*”- vati |e eno in isto. Misliti ob Bogu jo

j \LVi|p \W  mm > Tv\ prem±|ljevalna molitev, ki vzbudi vo=

A  ljo {§ čustva in Človeka pripravi k so-

j/£[,  delofhnju z milostjo.

Ker danes veliko ljudi misli=

lil, W  ti ne zna, jim je tudi premi sl jevalna

^ * molitev tuja. Bralec "Bogoljuba" si ne

S?= .. bo nikdar mislil, da ni zmožen misliti,

T- ■ - - s nl ali dani  zmožen v premišijevalne molitve.

Tudi list ob prvi soboti opominja in izprašuje, kako to svoje naj=
lepše opravilo vršil. +*

Sledi ge nekaj smernic, ki naj bi pomagale izvršiti pre=
mišljevanje ob prvi soboti (ki je združene s pobožnostjo prvih so=
bot) in pa naj bi^omagale razmišljati pri molitvi četrte vesele
skrivnosti:

"Ki si ga Devica y~templju darovala".

1. Kaj nam no vodo o§ebe, ki so navzoče pri. .Gospodovem
. , , darovanju?, . , i r'f  . ;y  • ..

a)^©di^zvest gostavi,]_ . . ■ :

-Padec prvega človeka je sprostil strasti, ki jemljejo-
ves čar’Spočetju in rojstvu vsafega človeškega bitja! Zato je
Bog hotel očiščevanje mater. Stresni zakon greha je izgubil moč,
ko je prišla na svet Marija. Bog, ki najde madeže celo na angelih*
jo imenuje vso lepo in vso brezmadežno. Ker je mati učlovečene
Besede, spočne, ne da bi trpela njena čast in rodi brez bolečin, -
Zakaj bi se naj torej  hodila očiščevat?

"Ko so se dopolnili dnevi njenega očiščevanja po Mojzes*
sovi postavi, so ga prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred

Štev, 4%.,Leto III. . • • - 2 - ' 7. november 1948-»

Gospoda, kakor je pisano v postavi Gospodovi: Vsak moški prvoro=
jeneo bodi posvečen Gospodu, in da bi dali v daritev dve grlici
ali dva golobčka, kakor je rečeno v postavi Gospodovi"(Lk 2 , 22 - 25 )
Ponižno sprejme postavo, ki‘je ne veže. Hoče biti vzgled
pokorščine. Zdi se, da sliši besede, ki jih bo ponovil.Odrešenik
v svojem javnem življenju* "Ne bo prešla ne ena črka ali ena pi=

* čipa od postave, dokler se vse ne zgodi" (Mt 5,18). Taka je po¬
stava. Tako se izraža kristjan, kadar gre za-božjo ali cerkveno
zapoved ali ukaz predstojnikov. Dober vernik ne i§oe ničvrednih
izgovorov in lažnjivih razlogov. Bog daje blagoslov služabnikom,
ki se izkažejo zveste tudi v majhnih stvareh.

b) V_velikoclu|nosti_so jaeprekosljiviA

Kako velikodušna se kaže v tej skrivnosti ljube z en. Vsi
dajejo. Simeon daje svoje življenje, ker je prejel tolažbo iz ne¬
bes. Ana daje svojo hvalo. Jožef prinaša svoje darove. Marija da**
je svoje odlike, ki so pokrite s tančico pokorščine in junaško
odločitev, da hoče sprejeti Žalosti, ki se ji napovedujejo. Jezus
se daje vsega. S prihodom na svet se pričenja njegova daritev in
njegovo reševanje ljudi zla, a višek doseže na Kalvariji. Toda že
ob vstopu v tempelj ponavlja Očetu: "Glej, prihajam". -

Pri skrivnostnem Jezusovem darovanju slavi zmago ljube=
zen nad našo sebičnostjo. Ljubezen služi, ne išče sebe. Zna trpeti
Mnogi ljud.ja se ponujajo svetu kot reševalci zla. - Goto=
vo znamenje, po katerem bomo spoznali, kaj prinašajo, zlo ali do¬
bro: Ali se vrti njihovo mišljenje okoli njih samih, ali hočejo
služiti bližnjemu in Bogu, Ali so velikodušni v ljubezni?

Kristus resno vabi premišljevalca k posnemanju oseb, ki
jih je poklical v tempelj ob uri svojega darovanja. In kaj naj mi
prinesemo Bogu? On sam naj izbira nad darovi, ki jih moremo poklo¬
niti. * ,

Vse mu damo. V ponižnosti molimo: "Vzemi razum z vsemi
mislimi. Pritegni ga k svoji popolnosti, da jo bo rad motril brez
konca. Sprejmi mojo voljo z vsemi sklepi. Podvrzi jo, da bo po=
slušna ‘za vse tvoje navdihe. Vzemi moje srce z vsemi njegovimi
čustvi, Bodi le ti gospodar tega svetišča, ki je bilo Že veliko=
krat onečašgeno s krhkimi maliki. Vzemi strasti. Upirajo se tvo=
ji slavi i$ moji popolnosti. Napravi jih za poslušne hlapce," -

Ce čas dopušča, se nas duh obrne še k drugim naukom Je=
zusovega darovanja.

2. Kaj nam še pove Jezusovo darovanje?

Beseda očiščevanje pove , kako mora biti duša očiščena,
ki namerava sprejeti svojega Boga.

Preroki so slavili Jeruzalemski tempelj, ki bo počaščen
z 'Mesijevira prihodom. Isti Mesija vstopa v tempelj tvoje duše pri
sv. obhajilu.

. * Simeon je bil pravičen, a je smel le enkrat v naročje

šp’re jeti Odre senika. A vernik ga sme vsak dan... Simeon poln
sv*. Duha. Sv. Duh je ljubezen, ki pomaga pri premagovanju sebič¬
nosti -ih pripravl ja duše k darovanji*. Zato bomo ob koncu premišlje¬
vanja prosili Sv. Duha te pomoči, da bomo zmogli izvrSiti svoje
d arovan je._

NOTRANJEMU ČLOVEKU JE SKRB ZASE NAD VSEMI SKRBMI,IN KDOR NASE PA=
LAHKO MOLGl 0 DRUGIH.NIKOLI NE BO3 NOTRANJI GLOVEK IN POBOČEN,
CE NE BOŠ MOLČAL 0 DRUGIH IN POSEBNO SKRBNO PAZIL NAS$.CE IMAŠ LE
SEBE IN BOGA PRED OCMIjTE BODO MALO MOTILE ZUNANJE RECI.
vi- (Tomaž Kemponn: HOJA ZA KRISTUSOM)

7,november 1948

t§v,..45. »Leto III.

- 3 -


wuasN/v

*• A i-rf V .**• ^-*«•' * V,. ;  , r . ■ -

• ••.» :•••. V ..* - ;•••.. ..j . v.

(za prvi petek)

Družina je velikanskega pomena
za posameznega človeka in za vso človeško
družbo.

1. Kar je bilo Sroe Jezusovo v
telesu Boga človeka, to je družina v člo¬
veštvu o a v :

Srce je delavnica krvi. Iz srca
gre kri neprenehoma po vseh žilah, prihaja
v najmanjše in najbolj oddaljene dele tele=
sa. Tako se v družini rodi človek in vzga=
ja za Cerkev in za državo. Iz družine pri«
hajajo duhovniki, služabniki Cerkve in dru=
ž.ina daje državi uradnike,sodnike, zdrava
učitelje itd.

Srce goni kri v vse dele tele¬
sa iQ dajp tako telesu življenje in gorko«
to, Ce je sr<5e bolno in nepravilno bije,

,je bolno vse telo, in če srce obstane, je
človek mrlič. Tako tudi od družice zavihi
sreča in gorje človeške družbe. Ce je
družina zdrava in krepka, cveto vsi stano«
vi, če pa v družini ni vse v redu, trpijo radi tega vsi. To do='
bro vedo sovražniki vere. Zato so se vrgli pred vsem na družino.
Uničiti hočejo pravo družinsko življenje in s tem temelje reda
in sreče.

nike,

2. Družina je delo ali naprava Srca Jezusovega. S te; i
seveda nočemo reči, da pred Kristusom ni bilo nobene prave druži¬
ne na svetu. Ne, .družina je stara, kolikor je star človeški red.

Še v raju je Bog ustanovil družino in je zakonsko zvezo Adama z
Evdjblagoslovil z besedami: "Naraščajta in množita se in napol«
nita zemljo" (1,Moz. 1,28).

Iz teh besed'je jasno, čemu je Bog ustvaril družino,
kaj hoče po ‘nji doseči. Kakor je Bog v raju zasadil drevo živ=
ljenja, da bi se po njem človeku ohranilo telesno življenje, tako
naj bi bila družina drevo, ki naj bi človeku ohranilo tudi du=^
hovno življenje božjih otrok. Iz družine naj bi prihajali človeški
otroci in napolnjevali zemljo, v družini pa naj bi se tudi vzga«
jali, da bi kot božji otroci napolnili nebesa.

Ko je Jezus prišel na svet, je našel družino kot nero«
dovitno drevo.,In kaj je storil? Ali je družino preklel kakor ono
nerodovitno smokvino drevo, ki ga je zagledal drugo jutro po cvet«
ni nedelji na poti iz Betanije v Jeruzalem? Ne. "Kajti Sin Člove«
kov je prišel zveličat, kar je bile izgubljenega" (Mat .18,11),
Stara-legenda pripoveduje; Ko se je Adamu, prvemu člo«
veku, bližala smrt, je njegov tretji sin Set odšel na pot v raj.

Z drevesa Življenja bi rad utrgal vejico in jo prinesel umirajo«
čemu očetu, da bi g&  tako obvaroval pred smrtjo. Posrečilo sfenu
je. Utrgal je vejico z drevesa življenja, toda prišel je prepos«
no domov. Adam je bil med tem že umrl. Tedaj pa je Set vejico zasa¬
di r na očetov grob. In glej, prijela se je, rast la in zelenela..
Kadar je v božjem ljudstvu vladal strah božji,, je bilo mlado dre«
vo življenja polno cvetja; če pa so ljudje pozabili na Boga, se
udajr.li malikovanju in molili zlato tele, so se pa veje začele

Štev. 45.,Leto III, - 4 - * 7* november 1948.

sušiti, To je trajalo tako dolgo, dokler ni pri odhodu božjega
ljudstva v babilonsko sužnost strela udarila v drevo.in ga raz=
klala, da se je posušilo. Ko se je pa na Kalvariji imela vršiti
spravna daritev, ko je bil Zveličar obsojen na smrt na križu in
je bilo treba napraviti križa  ni bilo nobenega primernega lesa
pri rokah,' so posekali suhi Štor drgvesa življenja in stesali is
njega Gospodu mrtvaško pšosteljo. "S .krvjo Kristusovo oškropljeni
les križa je zopet ozelenel, ker'je nosil življenje, tako da bo=
do vsi, ki uživajo njegov sad, vekomaj -živeli in ne bodo nikdar
umrli* '

Pomen te legende se uresničuje nad družino. Po grehu je
družina •ostala kakor od strele razklano drevo in je tisočletja
Hirala-in bila skoraj že suh štor. Tedaj pa se je Zveličar zavzel
zanjo -v ljubezni svojega Srca* 'Zalil je drevo s svojo krvjo, ko
je zakon, korenino družine povzdignil v zakrament in s tem kcre=
nine družine takorekoč presadil v svoje Sr cel

5. Iz te resnice si zapom: -*.mc dvojen nauk. Prvič; Staro
pravilo je, da se stvar ohranja .od lam, kjer je nastala. Reka je
nastala iz majhnih studencev in potol po njih se vedno ohranja.
Ko bi usahnili -studenci in potoki, bi usahnila tudi reka. Roža je
zrastla iz zemlje,. Iz zemlje dobiva hrano, da ostane; če se iztrga
iz zemlje, se posuši„ Tako tudi družina, ki je prirasla iz božjega
Srca‘jQ.zusovega, raste in lepo uspeva le, če ostane v tem božjem
Srcu. Ce hočemo, da bo v nagih družinah prava sreča doma, skrbimo
da ostane v njih duh Jezusovega Srca„

To je-predvsem duh pobožnosti in ljubezni do Boga. Zakaj
od trenotka, ko je sv. Puh Srce Jezusovo upodobil v Mariji Devi=
ci, pa do trenotka, ko je to Srce na.križu nehalo biti, je imelo
Jezusovo- Srce le eno željo; čast očetovo in zveličanje ljudi.

To željo ima še vedno in jo. bo imelo.-do konca sveta, . Zato hoče in
želi, da bi tudi njegove družine bile zidane na tem duhu pobož=
nosti in ljubezni do Boga, ' \ _

Duh Srca Jezusovega je "dalje duh čistosti in svetosti.
Zakaj Zveličar vse objemije v ljubezni in osrečuje s svojim bla=
goslovom, samo greh sovraži. Prej bi se sprijaznila ogenj in vo¬
da, noč in dan, kot najmanjši greh in Srce, ki 'je krvavelo v boju
zoper greh. Zato glejmo in se trudimo, da se v naših družinah ne
bo delal greh. Greha se bojta, mož in žena, greha naj se boje vaji
otroci in posli. le greha ne, lo greha ne po naših družinah!^

Duh Jezusovega 'Srca je duh vseh drugih krščanskih čedno=
sti. Saj je to Srce globočina vseh čednosti ?  je duh zadovoljnosti
in mir . Saj se iz njegovega Srca razliva mir po zemlji, kakor so
Že angeli peli ob-njegovem rojstvu,

0, koliko hudega, koliko žalosti in jeze bi izginilo
s sveta, ko bi zopet zavladal po družinah duh Jezusovega Srca!Ko=
liko mladih ljudi, ki morajo iz domače hiše v mrzli, Kristusu so=
vražni svet, bi se obvarovalo pred spridenostjo! Pri .spominu na
lepo, pobožno krščansko življenje mladostnih let v domači hiši bi
imeli trdno opore v nevarnostih med svetom. Ta spomin bi tudi zgub
Ijene sinove in hčere pripeljal nazaj k Bogu, kjer bi zopet na : 'li
izgubljeni srčni mir. ...

Drugo, kar si zapomnimo, pa je to; Ker je družina-U stan o ~
vijena od Jezusovega Srca in je njegova last, zato sme v vseh
stiskah, z veselim zaupanjem pri. njem v iskati^pomoči in mu klicati;
"Tvoji smo, reši nas, pomagaj nam!" Ce mu oče in mati zaupno pri--
poro čit a svo j__e__skrbi_,_se_ Jjiji_ bo got ovo usmililo ._____

iIci : ~povš6d _ le~švojega~pobolj3anja”in CE“lEP 5 ZGLEDE VIDli, SE c
ZANJE VNEMAJ IN JIH POSNEMAJ. KAKOR TI GLEDA 3 NA DRUGE,TAKO TUDI
DRUGI GLEDAJO NATE. (Hoja za Kristusom.)

VO

Ob.'

§fcev» 45.»Leto III .- 5 - 7» november 1948.

Cerkev je v preteklih desetletjih začela silno nazaclova«
ti. Z nemo  grozo so papeži in škofje gledali - kako cerkveno živ=
ljenje hira. Množili so se "katoličani krstne knjige", padala je
notranja katoliška gorečnost, zavednost in svetost.Katoliška vera
ni hila več notranja velesila, ki prenavlja in preraja v Kristusa,
ampak stari nadležni okrasek, poln bremen in zapovedi. Tako nam
je Cerkev postala nadležna, neprijetna spremljevalka in tisoči sro
se r  je otresli zunanje in notranje (odpadi), stotisoči so se samo
po notranje od nje oddaljili, Ce hočem.biti iskren, moram reči,da
pomilujem kristjana, ki mu je krščanstvo življenjska coklja.Mesta«
preporoda, sonca in veselega optimizma - v njem najde mrko z£po=
ved, ki ubija in jemlje veselje do življenja«

jlb tej težki uri sedanje cerkverne zgodovine so šli du=
hovniki, Škofje in papeži na sveto,delo: iskat tistega modernega
pota do Cerkve, kjer bi ljudje Cerkev znova Spoznali, vzljubili
in črpali iz nje nadnaravne življenjske sile.

Tak čudovit poskus , ki je danes svetovno znan - je Žo=
sizem.'Duhovnik Cardijn je gel iskat delavca, da bi ga peljal k
Cerkvi, Poskus je postal dejstvo in zmaga,. Pokazal je delavcu
tisto novo pot, ki je moder v, učinkovita in kronana z velikimi
uspehi. Danes kanonik Cardijn s hvaležnostjo in zanosom gleda na
blagoslovljeno življenjsko delo, ki rodi čudovite sadove. Na njego=
vem delu počiva božja roka,

E^rtko so sli tudi pri drugih narodih na delo. Njih delo
ni sicer tako poznano v velikem svetu kot žosizen - ni pa ostalo
brezplodno.

Kadar Cerkev potrebuje velikih razsvetljenj in milosti,
jih tudi dobi«, Tako je Kristus navdihnil po Sv. Duhu papežu Piju
XI. svojo'božjo zamisel, ki jo kratko izražamo z besedo: katoliš=
ka akcija. Pij XI. je sam zatrdil, da ni "brez navdihnjenja 5ve=
tega Duha", zaklical svetu: actio catholica.

V katoliški akciji ne vidim kakšnega priviligiranega ka=
toličanstva, ampak tis to zla to pot 2Q, stoletja , po kateri naj'vo¬
dimo sebe in brate k' Cerk vi' J  k -sp oznanju in” ljubezni do Jezusa.

Toda vsaka ustanova v Cerkvi jev začetku doživljala
silne tegave c  Pomisli n.pr., kako so se tisoči v srcu upirali Pi=
ju X., ki je male otroke klical k prvemu svetemu obhajilu. Danes
po 40 letih je ta upor zmagan. Lj.je so razumeli, da je tako mo¬

dro in uvidevno.

Z enakimi težavami se bo morala boriti katoliška akcija.

To ni prav nič hudega. Cerkev je tega več kot vajena. S potrpij©=
njem in ljubeznijo bo hitela svojemu cilju nasproti.: da KA vsi
spoznamo, vzljubimo*. .sodelujemo.

Prav lahko te razumem, če se ti zanjo ne moreš ogreti;
imaš polno predsodkov'do nje. Niti na misel ni ne pride, da bi |jo=
bijal tl?oje predsodke. Saj jih bosta čas in prihodnja zgodovina
Cerkve najbolj temeljito ovrgla, le eno mi je težko: da si bog on=
krat moral očitati, da nisi uvidel in razumel.

Vedimo, da Cerkev ne umrje in da na njenem vodstvu počl=
va božji Duh. Da bi se'pa ti hotel upirati božjemu Duhu, to mi pa
niti na misel ne pride. Treba nam je ponižnosti. Sčasoma bomo vsi
doumeli čudovita pota božjega vodstva v Cerkvi.

Eno veliko težavo poznam pri Slovencih, Malo nas je, pa
hočemd, $a bi nas bile še manj, da bi še manj pomenili, manj pre=
mogli. Ce se le da, se cepimo , V tej' -gelji po neprestanem cepljenju

Štev. 45*,Leto III.

~ 6 ~

7. november 1948.

sil in moči postajamo veliki, kar nedosegljivi. Ta narodov greh
nam je ge vzel toliko življenjske sile, nas ubija in tlači k tlom*
Saj imamo polno idealov, premnogo nesebičnih značajev, ali vsaka
soseska hoče utirati čisto svojo pot; to pa je naša majhnost.

"Da bi bili vsi eno" - je molil Gospod za apostole.Prav iste
Gospodove molitve bi bil naš katolilki človek najbolj potreben,
Katcličanstvo ne pozn§ nobenih kast - ono pozna samo Kristusa in
uči pot do Kristusa, Ce se pa ta nova pa vendar stoletja stara
pot do Kristusa in Cerkve imenuje KA - si tega ni zamislil slo=
venski Človek, ampak po božjem Duhu vodeni papež.

Cerkvena molitev praznik« Kristusa Kralja govori o raz=
dvo j eni družini nar odov in moli, da bi se vsi narodi uklonili" poti.'
sladki* ‘jarem Kralja”Er!stusa. Da bi se razdvojena družina našega
slovenskega katoliškega človeka sklenila pod modro vodstvo Cerkve
in v božji edinosti hitela h Kralju Kristusu in njegovi Cerkvi -
bo naša goreča prošnja za Jezusov kraljevski praznik.

Z cppBOV NNV\ mjy\  CPVOT2G

Z dreves rumeno listje pada,

v naravi nic več cvetja ni,
povsod otožnost resna vlada
zastor odgrinja večnosti.

Pred nami vstajajo telesa,
z grobov nam mrtvi govore;
"Trpite radi za nebesa,
tam bo minilo vse gorje.

Solza za nami ne točite,
ločili nismo večno se,
za nas, ki v vicah smo, molite,
odpustke pridobivajte.

Življenje kmalu bo minilo,

vi boste to, kar zdaj smo mi,
prejeli boste vsi plačilo,

ki ga pravični Bog deli.

Življenja čas vsi porabite,
za srečno večnost delajte,
vsi Kristusu zvesto služite,
ki Kralj vseh-.živih, mrtvih jej"

VELIKI NA-C  RTI
(Nadalj evanj e).

BEGUNSKI

11

SADOVI
G. PREBIL Andrej C.M,

V teh potezah se vidi
odločna poteza sv. Cerkve, da se'
misijonsko delo čim prej dovrši.-
In če se bodo vsi ti načrti iz¬
polnili, to misijonsko delo res
dovršeno. Saj bo tam že vpeljano

Tudi njegov potni
tovariš g. Prebil je mnogo tve=
gal, da je prišel do misijon®
skega poklica, ki je bil že
davno njegova želja. Doma iz
Horjul a., ki je dal Slovencem že

stiml

7 c november 1948

u*
H
- (D

‘  f3*

vD

4 =-

CO

Štev. 45.,Leto III,

- 7

katoliško življenje z vsemi ti*

toliko razumništva, zlasti duhov*

stimi oblikami, ki jih ima tudi
pri -nas, m katoliška Cerkev bo
vsajena prav v tisti narod in
tisto omiko, če bo imela razvi*
to vse, kar naroča papež-

Tako končno nastane
vprašanje* kaj pa z misijonar*
ji, če se v kakšni deželi vse
to izvrši in bo Cerkev tam že
lahko samostojno živela? Tudi
za ta primer ima sv., Cerkev
smernice.,

Papež Pij XI. se je
bal, da bi misijonarji samo na
enem kraju nakopičili vse dobro*
te. katoliškega .življenja/"'N.pr,
v Škofijskem- mestu bi napravili
vse mogoče ustanove, tako da bi
zgledalo kot da je tem Misijon*
sko vprašanje že rešeno, V res*
niči c-u bila v isti pokrajini
mesta in oddaljeni kraji, kamor
bi komaj kdaj na leto prišel
kak misijonar;

Zato nujno naroča m±=
sijonar-em, zlasti škofom, naj- -
ne kopičijo na enem kraju vseh
misijonskih naprav, ampak naj
jih raždele po vseh večjih sre=
diščih. "Tudi misijonarje, zla*
sti škofe, morajo tako '.raz*
deliti, da noben del pokrajine
ne bo ostal brez oznanjevanja .
evangelija. Zato pojdite dalje
po postajah, naseljujte miši*
jonarje na določenem kraju k a =
kor na središču in okoli tega
kraja naj stoje povsod manjše
postaje vsaj s enim katehistom
in kapelo, misijonarji pa naj
ob določenem času iz središča
zaradi službe božje te postaje,
ve čkfat o bi s č e j o ."

Kakor' vojskovodja gle*
da pred seboj ves svfet in razpo=
reja Glinice, škofom naroča,naj
gredo preko vsakih sebičnih ml*
sli in naj prevzamejo v 'pomoč
redovnike in redovnice pa tudi
laike, da bodo mogli čim več
zajeti in čim hitreje delati,

Ker je navadno tako,
da posamezno misijonsko pokra*
jino grevzame v oskrbo kaka re=
davniska družba, ki napravi s
Cerkvijo nekako pogodbo, da bo

nikov in redovnic, je. kot mlad
fantič vstopil v lazaristovski
Dijaški dom na Taboru v ljub*
.ljani, po maturi pa v novici j at
misijonske družbe v Grobljah,

Pred desetimi leti je bil posve*
cen, nakar je S let deloval v
diaspori po Srbiji in Maeedoniji,
kjer je bil nazadnje župnik dy£h
župnij. Hoteč za svojim davnim
ciljem - Kitajsko, si je pred.
dobrim letom pogumno utrl pot iz
domovine najprej v Avstrijo,na*
to v Francijo in Italijo, oako*
de.r je potem s sobratom Germanom
odletel v Kumning, kjer je bil
nekaj časa gost pri g. Majeenu,
sedaj pa je pri msgr, Keregu in
slovenskih misijonarkah v Cao*
tungu ; . Z njegovega potovanja po •
misijonu, ko je spremljal ms, r.
Kor 3a na kanonični vizitaciji,
je poslal nad vse zanimivo po*
ročilo, pisano z g, Prebilu last*
no živahnostjo. Tudi ta misijo*
nar bo v kratkem odpotoval na*
prej v novi misijonski delokrog
slovenskih lazaristov, v Hanckovh

Brat Ciril VERDN IK C.M.

Naj dalje od vseh nave¬
denih misijonarjev je Čakal na
odhod v misijone br. Ciril Verd*
nik, domh iz Makolske občine,40
let star, Z željo po misijonih
je vstopil pred 22 leti v miši*

' jonsko družbo sv, Vincencija Pa*
ve Iškega in sedaj .je končno do*
segel svoj misijonski cilj, ljub*
Ijeno Kitajsko in "Kitajčke" ka=
kor jih on vse naziva, pa naj bo*
do mladi ali stari. Preje pa je
moral prestati zelo naporno vo=
žnjo, združeno z boleznijo. Kaj*
ti eden naših .lazaristovskih mi*
sijonarjev je pač moral potovati
z ladjo, zato da je bilo tako
mogoče spraviti na Kitajsko tudi
kaj več misijonarjem tako potreb*
ne prtljage, ki jo z letalom lah*
ko vzameš s seb.oj ha j več 30 kg,

A ladja, ki je bila tovorna, je
potovala silno počasi in končno
še smer spremenila, tako da se
je moral naš misijonski brat z
vso svojo nad 20.0 kg težko robo
za več tednov ustaviti na otoku

štev. 45.,Leto III

7. november 194lf.

zadosti oskrbovala tisti, misi=
jon, naroča Pij XI.,naj res gle=
dajo, da bodo poslali zadosti
moči ,in če j ih nima j o sami, ž  naj
si privzamejo druge. Oh se za=
veda odgovornosti, ki jo ima
pred Bogom zato kar grozi:"Ko=
dorkoli se nam bo zdelo za
širjenje s*. - Cerkve potrebno,
bolj potrebno ali koristno ,bo.=
mo misijonske pokrajine ene
družbe izročili drugi,jih zopet
in zopet delili ter nove vika=
riate in prefekture poverili •
drugim družbam ali domačim du=
hovnikom". (Dalje prihodnjič). !

Cejlonu in tam počakali drugo
ladjo 4  ki ga je končno pripeljan
'J a v fianghaj, kjer je danes son=
ce v hiši tamkajšnje misijonske
prokure kitajskih lazaristovskih
misijonarjev, kakor je bil dolgo
vrsto let sonce v ljubijqnski
misijonski hiši na Taboru pri
Cerkvi Srca Jezusovega, kjer je
bil vratar,ki je zlasti duhovni^
kom in misijonskim krožkarj.em
vedno ves nasmejem in postrezijiv
brž ustregel v vsem, kar so že=
leli.

(Dalje prihodnjič).


(Na dalj evanj3).

M Danes imam zopet veliko prošnjo do Vas, sestfa", je de=
jal nekega dne, "ali bi me hoteli poslušati?"

"Prav rada", je dejala prijazno kot vedno, sestra Valen=
tina ter se vsedia kar na rob bolnikove postelje.

, "Veste, kaj mi je prišlo v glavo, sestra? Ko takole pre=
migljujem vse, kar sem bral in kar-ste mi Vi v zadnjem času pove=
dala o Bogu, sem sklenil, da bi sprejel vašo katoliško vero,'Ne bo=
dite huda. Ali nisem predrzen? Toda ne povejte tega nimokur. Ho¬
tel sem se preje, preden kaj storim v tej smeri, z Vami posvetova=
ti. prosim Vas, ne bodite hudi name in mi svetujte!"

Sestra Valentina se je zazrla skozi okno, kjer so nale=
tavale prve snežinke. Zunaj je bil mraz, tu v sobi pa je bilo ta_-
ko prijetno toplo. Ko je Harambegovič izrazil svojo željo, jo je
premagalo ganotje. Ni mu mogla več zreti v obraz, ampak še je ozr=
$a skozi okno. Solze so ji stopile v oči, ko je spoznala, kako ve=
like milosti je Bog naklonil temu človeku.

Harambegovič jo je začuden opazoval. Bil je nekoliko
vznemirjen, ker si ni mogel pojasniti, kakšen odmev so imele nje=
gove besede.

"Velike milosti Vam je pripravil Dog" je dejala. "Kaj
lepšega si ne morete izbrati, gospod Harambegovič. Hotela sem Vam.
ob priliki to svetovati, toda Bog me je prehitel."

"V tem trenutku se počutim kakor malo dete, ki hoče ho=
diti, pa ni zmožno samo napraviti niti koraka. Pomagajte mi, se=
stra in svetujte, kaj naj storim?"

"Ne bojte se. Pom-agala Vam bom! Ako hočete sprejeti
našo vero, morate biti o njej dobro poučeni, nato boste morali pa
prejeti najprej sveti krst in še druge zakramente. Jaz sama ne u=
tegnem ih ^udi nisem za to poklicana, da bi Vas poučevala o svetih
resnicah, Ce želite, bom povedala Vašo željo našemu zdraviliškemu
kuratu gospodu Leilerju. On Vas bo obiskoval in A/as poučeval o. vsem,
kar bo pottebno." ’’

"-Hvala Vam, sestra! Prosim, povejte gospodu kuratu, da
želim, da me poučuje o vsem, kar moram vedeti. Bojim se pa, da ne
bora vsega takoj razumel, Zato Vas |e danes prosim, sestra, če mi
boste kot doslej pomagali odgovarjati na vprašanja, ki bodo zame
EXgif|. ka ;ž ^_ = {.Prih odnj io dal je X*__________

Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri

iienzu.