RAZNI TIPI
NARODOV

IV. ČITANKA ZA STARO IN
MLADO ZA ZBIRANJE SLIČIC

IZDALA:

„MIRIM‘S TVORNICA ČOKOLA¬
DE IN KAKAOA V MARIBORU

Razni tipi narodov

Narodi Evrope

A. Slovani

I. Južni Slovani

No. 4

Črnogorec.

Bosanec.

No. 6

Bolgar. Narod tatarskega po-
kolenja. Prišli iz vzhoda in se
ustavili ob Donavi, kjer so pod¬
jarmili tamkajšnje Slovane n se
z njimi pomešali okoli 1500 p.
Kr. Ob Črnem morju so si usta¬
novili lastno domovino. Od leta
1908. samostojna kraljevina.
Glavno mesto Sofija, Ca. 6 mi¬
lijonov prebivalcev, rim. kat,
in grško kat. vere. Pečajo se
zlasti s pridelovanjem rožnega
olja. Zanimivo: iz 2500 kg ri-
stov — 1 kg olja.

1

II. Severni Slovani

No. 7

Poljaki. Slovansko pleme, ki se je pojavilo
v 10. stoletju in podjarmilo prvotne prebi¬
valce njihove sedanje domovine, Polene in Le-
he. Od tu so navzeli ime. Njihova domovina
spada zemljepisno in klimatično k srednji
Evropi, po poreklu in običajih pa vzhodni Ev¬
ropi. Bavijo se z poljedelstvom in živino¬
rejo, imajo bogate rudnike. Od 31 milj. je 69
odstotkov čistih Poljakov. Od 1. 1918 imajo
svobodno republiko z glavnim mestom Var¬
šavo.

No. 9

Čeh. Čehi so zahodni Slovani, rimokatoliške
vere z posebno razvito kulturo. Od 1. 1918
imajo samostojno republiko z 14.7 milj. pre¬
bivalcev. Na sedanjem ozemlju so se nase¬
lili že v času preseljevanja Slovenov, kjer so
tudi stalno ostali. Dičijo jih njihove posebne
noše in običaji. Njihov vodja in predsednik je
Tomaž Masaryk.

No. 8

Rus je obči prebivalec velike obširne Rusije,
današnje Sovjetske republike, ki je pa raz¬
deljen na mnogo plemen in narodov. Rusi so
v glavnem vzhodni Slovani, pravoslavne ve¬
re. Prevladuje kmet (mužik), ki je zelo na¬
vezan na svojo zemljo. Radi dolgoletnega tla¬
čanstva so zaostali na zelo nizki stopnji kul¬
ture. Jih je 160 miljonov.

No. 10

Ukrajinci žive ob Srednjem Dnjepru v Beli
Rusiji. Velike planjave. Miren, počasi misleč
poljedelec, ki se zlasti peča z pridelovanjem
pšenice in sladkorne pese. Kot zasebna re¬
publika spada k Sovjetski Uniji in šteje 31.4
milj. prebivalcev. Glavno mesto Kijev.

2

B. Romani

Francoz Francozinja

Francozi so mešanica romanskega plemena, ki izhaja iz starih
Galcev, Keltov in Rimljanov, Frankov in Burgundov. So dobri
mornarji in ribiči, hrabri, vztrajni in globoko verni. Svobodna
republika z 42 milijonov prebivalcev. Ribiči love zlasti slanike,
sardine in vahnje, ter so znani gojitelji ostrig.

Belgijec. Belgijci so mejaši med
germanskim in romanskim ple¬
menom, ter so severni Belgijci
flamskega, južni pa valonskega
pokolenja. Belgija je najgosteje
naseljena pokrajina v Evropi,
267 preb. na km2. Preživlja jih
v glavnem industrija in rudniki,
kmetijstvo, promet in trgovina.
Govore francosko in flamsko.
Od 1. 1831. je samostojna kra¬
ljevina, ki se deli v province.

No 14

Švicar (mlekar). Prvotni prebi¬
valci Švice so bili Helveti, za
njimi pa različni narodi, kakor
Alemani, Burgundi itd., ki so
prišli končno okoli 1400 po Kr.
pod oblast Frankov, L. 1815. so
po dolgih bojih na svet. kon¬
gresu dosegli večno neodvisnost.
Švica je razdeljena v 25 kan¬
tonov. Glavni prebivalci »o
Nemci, Francozi in Italijani.
Jih je 4 milijone. Slovijo po
svoji izborni živinoreji in mleč¬
nih izdelkih. Razvita je tudi
urarska obrt. Imajo gorate po¬
krajine z mnogobrojnimi jezeri
in sijajnim podnebjem, ki pri¬
vablja nešteto tujcev.

No. 15



No. 15

Španec. Španci so mešanica
keltskega izvora s priseljenci iz
rodu Feničanov, Kartagenov in
Rimljanov. Arabci, ki so jih
pozneje podjarmili, so prevzeli
tudi njihovo kulturo. Španci
imajo zelo slikovito narodno
nošo. Znane so njih bikoborbe.
Od 1. 1931, je samostojna repu¬
blika, ki šteje 25,5 milijonov
prebivalcev.

Španjolka ljubi pestro oblačilo
in vezenine. Je dobra plesalka
in pevka temperamentnega zna¬
čaja.

3

No. 17

r

No. 18

Italijan. Italijanka.

Italijani izhajajo iz plemena italcev, katere so Rimljani podjarmili in jih asimilirali. Žive na Apenin¬
skem, kamenitem polotoku, ki je obkrožen od Alp. Rodovitna je padska nižina. Vroče podnebje in
ostanki rimske države privabljajo letno mnogo tujcev. Italijani, katerih je 41 milj., se bavijo v glav¬
nem z eksportom južnega sadja, rib in vina. V padski dolini pridelujejo tudi riž. Italijan ima tempe¬
ramenten značaj, je vročekrven in ljubitelj liričnega petja. Znani kot dobri zidarji.

Portugalec. Romansko pleme, ki prebiva na
ozemlju bivše Luzitanije na Pirenejskem po¬
lotoku. Prvotni prebivalci so bili v 1. 130 pred
Kr. podjarmljeni od Rimljanov. Zatem so
imeli nebroj gospodarjev, dokler se niso leta
1911. osamosvojili ter ustanovili samostojno
republiko. Jih je 6.3 milj. Glavno mesto Liz¬
bona. Pečajo se v glavnem z ribarstvom. Lo¬
ve sardine, sardele in tune. Pridelujejo iz¬
borno vino, ki je v svetu znano pod imenom
»Portovino«.

Rumunka

Rumuni so romansko pleme, ki se je za časa
preseljevanja narodov naselilo med Dnjestrom
in Donavo ob Črnem morju. Gorsko ljudstvo,
ima izrazito nizko čelo in temno polt. Jih je
ca. 13 milijonov, po večini pravoslavne vere.
Glavno mesto Bukarest.

4

C. Germani

Nemški kmet je poljedelec germanskega ple¬
mena, ki pripada indogermanski skupini. Žive
v svoji lastni državi, katera je znana na polju
industrije. Nemški kmet je na višku s svojim
naprednim kmetijstvom. Vseh Nemcev je ne¬
kaj čez 62 milijonov.

No 2;

Švedinja je Skandinavka, ki je popolnoma pod¬
ložna možu. Znano je, da se z njim sploh ne
pozdravlja, tako pri odhodu, kakor tudi pri
prihodu moža, da se pred ljudstvom ne osmeši.

Švedi so indogermansko pleme, visoke vitke
postave, plavolasi, svetlih oči, posebno bele
kože. Imajo mnogo svojevrstnih običajev, po¬
sebnost je njih nizek tenak kruh v velikosti
krožnika. Njihova sedanja domovina je Skan¬
dinavski polotok, kjer imajo od 1. 1523. samo¬
stojno kraljevino. Prebivalcev je 6 milijonov,
med njimi mnogo Laponcev in Fincev. Znani
ribolovci.

Norvežan (ribič) je po rodu Laponec, prote-
stantovske vere. Živi od 1. 1905, v samostojni
kraljevini. Skupnih prebivalcev je 2,800.000.
Ob obrežjih »fjordih« žive ribiči, ki se bavijo
v glavnem z lovom slanikov, morskih rakov in
trsk. Letno nalove do 300.000 ton slanikov.

Glavno mesto Oslo.

No. 24

5

No. 25

Holandec.

No. 26

Holandka.

So iz plemena Batavcev, Frizov in Frankov. Danes jih je okoli 7.8 milj. Pečajo se s poljedelstvom
in vrtnarstvom. Znane so Holandske hijacinte in tulipani. Znameniti so njih krilni mlini na veter.
Žive v samostojni kraljevini Nizozemski od 1. 1830 ob Sev. germ, morju. Glavno mesto Amsterdam.
Skozi njihove kolonije dobivamo kakao.

Angleži so keltsko-germanskega pokolenja. Je¬
zikovno pripadajo germancem. Lega je ustva¬
rila iz Angleža odličnega mornarja, kateri se
je kot tak uveljavil v celem svetu. Od 1. 1700
je združen v Britanskem kraljestvu, ki je z
dominjoni in kolonijami največja država na
svetu. Samih Angležev je 46 milj. Glavno
mesto London.

Škot je prebivalec severnega dela Vel. Bri¬
tanije, ter je ob obalah germanskega, v no¬
tranjosti pa keltskega pokolenja. Škoti žive
v zadrugah, ki so naseljene po ozkih dolinah
in se imenujejo »Član«. Bavijo se zlasti z
ribolovom, so izvrstni mornarji.

6

D. Razni narodi Evrope

No. 29

Irec, narod keltskega pokolenja z jezikom,
ki je podoben galjskemu, Prebivalci so lahke,
gibčne miselnosti in se drže najraje oddaljeni
od gorskih pobočij. Deželi pravijo »zelena
Irska« vsled izredno lepih travnikov. 3 milj.
prebivalcev tvori samostojno državo, ki je
priklopljena k Veliki Britaniji. Pečajo se z
živinorejo in poljedelstvom (lan in krompir).

I

No. 31

Madjari so uralsko - finsko pleme, ki je
prišlo od Kaspiškega jezera in se naselilo ob
Podonavju, kjer tvori od 1. 1919 samostojno
državico. Po svojem živahnem temperamentu
in značaju se razlikujejo od svojih sosedov,
92 odstotkov jih govori madjarski, 63 odstot¬
kov jih je rim. kat. vere. Imajo razvito po¬
ljedelstvo in živinorejo (bivoloreja). Velike
puste pokrajine in gozdovi. Glavno mesto
Budapest.

No. 30

Grki. Sedanji Grki so mešanica starih Hele¬
nov (Dorcev, Joncev, Eolcev in Ahejev) in
Slovanov. Današnja republika šteje 6 milj.
prebivalcev z glavnim mestom Atena. Izva¬
žajo zlasti posušeno »korintsko« grozdje. Pri¬
morci se bavijo zlasti z lovljenjem morskih
gob. Grška preteklost je znana v zgodovini
umetnosti in znanosti.

No. 32

Finec izvira iz mongolskega plemena v Seve¬
rovzhodni Aziji in severni Evropi. Delijo se
v štiri velike skupine. Zadnja skupina so
predniki današnjih finskih plemen. Imajo re¬
publiko z 3.6 milj. prebivalci, ki so po večini
protestanti. Bavijo se z gozdarstvom, polje¬
delstvom in živinorejo. Deželo imenujejo tudi
»deželo tisočih jezer«.

7

Finec izvira iz mongolskega plemena v Seve¬
rovzhodni Aziji in severni Evropi. Delijo se
v štiri velike skupine. Zadnja skupina so
predniki današnjih finskih plemen. Imajo re¬
publiko z 3.6 milj, prebivalci, ki so po večini
protestanti. Bavijo se z gozdarstvom, polje¬
delstvom in živinorejo. Deželo imenujejo tudi
»deželo tisočih jezer«.

Berg Lappe je finsko pleme v severnem delu
Skandinavskega polotoka, med Ledenim in
Belim morjem. Prebivalci so majhne, močne
postave, širokega lica, koničaste brade, do¬
brodušni, boječi in zelo praznoverni. Z čre¬
dami domačih živali se neprenehoma šele sem
ter tja, Sama ena družina ima 300 do 500 se¬
vernih jelenov. Politično so razdeljeni med
Švedsko in Norveško, nekaj jih pripada tudi
Rusiji.

m.  34

Španski cigan.

Ciganka.

Španski cigan izhaja iz indijskega potujočega naroda, ki se v glavnem peča z kovaštvom in kotlar-
stvom, živinozdravništvom in vedeževanjem. Ima posebno nadarjenost za glasbo. V celi Evropi raz¬
tresenih jih je ca. 700.000.

8

Narodi Azije

A. Narodi Prednje Azije

No. 37

Turki so mongoli, ki so se naselili na malo¬
azijskem polotoku in potem od tu prodirali v
Evropo. Pomešani z Arijci in Semiti so iz¬
gubili mongolski izraz in obdržali le jezik.
Od 1. 1923. imajo republiko z 13 milj. prebi¬
valcev, Osmanov, Kurdov in Armencev. 97 od¬
stotkov je mohamedancev. Imajo zelo razvito
poljedelstvo, izvažajo tobak, bombaž, rozine
in opij* Izvrstni izdelovalci preprog.

No. 38

Turkinje so bile še pred nedavnim popolnoma
brez osebne svobode, jetnice svojega moža, ki
jih je zapiral v takozvane hareme. Po zaslugi
Kemal p^|e so dosegle enakopravnost in ima¬
jo celo volilno pravico. Nekatere sicer še ho¬
dijo zakritih obrazov, vendar se naglo evro-
peizirajo.

Perzijci so indogermansko ple¬
me, danes takozvani Iraki ali
Farsi. Štejejo 10 milijonov pre¬
bivalcev. Izza podjarmljenja po
Arabcih je prevladujoča vera
Islam, Je kraljevina v Prednji
Aziji z glavnim mestom Teheran.
Perzijci so zelo pomešani z raz¬
nimi arabskimi, turškimi in mon¬
golskimi ljudstvi, kateri so ne¬
prestano vdirali v deželo.

Armenci so potomci starih
Turkov, Perzijcev, Tatarov in
Kurdov ter Rusov, ki pripadajo
posebnemu krščanskemu obče¬
stvu. Žive med Kaspiškim in
Črnim morjem, so pridni polje¬
delci in pretkani trgovci. Glav¬
no mesto je Erzerum. Skupno
prebivalstvo ne dosega milijona.

Kurd. Je gorski narod prednje
Azije med Armenijo in Mezo¬
potamijo. Po večini so moha-
medanci. Zelo roparsko in bo¬
jevito nomadsko pleme. Jih je
okoli 3 milijone. Jezikovno
pripadajo Iranu.

9

Jeruzalemski Žid. Židje tvorijo glavno prebi¬
valstvo današnje Palestine in izhajajo iz ple¬
mena Izraelov, kot nasledniki pokolenja Juda.
Raztreseni po celem svetu so ostali združeni
edino po veri. V celoti jih je ca. 15—16 mi¬
lijonov.

Arabec je semitskega pokolenja, ki pripada v
južni in vzhodni Arabiji skupini Joktamitov,
v severni pa skupini Ismalitov. Arabec ljubi
svobodo, ponos in pogum, živi patrijarhalično
kakor Beduini, raztresen v plemena in horde.
8 milj. prebivalcev pripada svobodni državi
Arabiji.

No. 44

Sinai-Beduini so prosti arabsko
nomadski narodi v severni Afri¬
ki, Siriji in Arabiji, mohamedan¬
ske vere in se preživljajo z tr¬
govino in roparstvom. So gosto¬
ljubni, svobodoljubni in hrabri,
toda maščevalni. Žive v patri-
jarhalnih skupinah.

No. 45

Turkmen je turško pleme, ki
živi južno od Kaspiškega in
Aralskega jezera do Perzijske
meje, Svojčas so bili zelo bo¬
jeviti in roparski in smrtni so¬
vražniki Perzijcev. Sedaj ko jih
je podjarmila Rusija, je to ne¬
koliko poleglo. Bavijo se z po¬
ljedelstvom in živinorejo.

No. 46

Beluške so mohamedanski
Suniti (roparski nomadi in pa¬
stirji). Tujci med nje nimajo
dostopa. Štejejo okoli 400.000
prebivalcev z glavnim mestom
Queta. Danes so pod britansko
nadoblastjo.

10

B. Narodi Indije

No. 47

Ind. Indijka.

Ind je glavni prebivalec južne Azije. Plemensko in jezikovno se deli v štiri grupe: v Arijske Hinde,
Tibetanske mongole, Kolare (na severu) in v dravidiška plemena v Dekanu. Ljudstvo je sloko, rjav¬
kaste kožne barve, lepega lica z milimi potezami, velikih oči, okrogle glave in malih ust, košatih
črnih las, v splošnem pa male postave. Zavija se v platno. Hrani se z rižem in sadeži (bananami).
Po veri so Bramanci, občevalni jezik je hindostanski. So pod britansko nadoblastjo. Od 320 milj.
prebivalcev je 75 odstotkov indijcev. Glavno mesto Delhi.

No. 48

Birmanec. Prebivalec Birme,
britanske province v Zadnji
Indiji. Je okoli 13 milijonov
prebivalcev budistične vere z
glavnim mestom Ragun. Znani
so kot izvozniki tikovega lesa,
ki je zelo trpežen proti vlagi
in gnilobi. Hranijo se zlasti
z rižem, katerega največ pri¬
delajo.

Caylonci so mešanica azijskih
plemen, od katerih prevladu¬
jejo Singalezi, na otoku Cay-
lonu. Znan kot najbolj omikan
narod v Aziji. Otok je bri¬
tanska last in šteje 5.4 mili¬
jonov prebivalcev. Iz celine je
speljan znameniti Adamov most,
po katerem teče tudi želez¬
nica. Narod se bavi z pridelo¬
vanjem čaja, cimeta, opija in
indigo barvila. Prebivalci so
temnorjave do črne polti, zelo
valovitih las.

Siamec je prebivalec pokrajine
v zadnji Indiji v svobodni kra¬
ljevini, ki šteje 12 milijonov
ljudi, mešanice Siamcev, Ma-
lajcev in Kitajcev. So budi¬
stične vere in čislajo zlasti
belega slona. Glavno mesto
Bangkok, ki mu pravijo tudi
Azijske Benetke. Siamci so
čvrsti in nadarjeni, toda zelo
leni, pridelujejo poper, lan,
tobak in dragocene vrste lesa.

11


C. Narodi Vzhodne Azije

No. 52

Kitajec.

No. 53

Kitajka.

Kitajci tvorijo glavno prebivalstvo Kitajske države, Mandžurije in Mongolije ter jih je ca. 400,000,000.
Pripadajo žolti rasi. Kitajska družabnost temelji na strogi patrijarhalnosti.

Tibetanec je prebivalec gorate
azijske pokrajine, čvrst in zdrav
z močno razvitim prsnim kosom
(radi zelo ostrega podnebja).
Žive v črnih šatorih, čuječi in
neustrašeni. Jahajo male žilave
konjičke. Njihova domača žival
je jak in ovca, katere morajo
zelo čuvati pred volkovi. Ku¬
rijo z živalskim gnojem. So
budistične vere in verujejo med
drugim, da stanuje bog v nji¬
hovem glavnem mestu Laza.
Tretjina mož je duhovnikov,
radi česar imajo tudi izven
svojih meja velik vpliv. Vsaka
hiša ima molilno kolo, kdor ga
zasuče, je s tem opravil dnevno
molitev. Mrliče razsekajo in jih
mečejo jastrebom. Prebivalcev
je okoli 1,750.000.

Japonci. 60 milijonov prebival¬
cev. Japonci so mešano ljud¬
stvo, ki izhaja od Tungusijskih
priseljencev mongolskega ple¬
mena in plemena Ainu. Japonci
so majhni, komaj 158 cm visoki,
rumene ali polrjave polti, po¬
ševnih oči in širokega nosu

Koreanec je najsorodnejši Ja¬
poncem, po veri Budist. Žive
na polotoku Korea in so dobri
poljedelci in živinorejci. Izde¬
lujejo svilo, papir in krtače.
Znameniti po tem, ker imajo
1272 templov. Pod japonsko nad¬
oblastjo. Je 19 milijonov prebi¬
valcev, rumenkasto rjave polti.

D. Narodi Azijske Rusije

No. 57

Tatari izvirajo iz mongolskega plemena in jih
je okoli 2.5 milj. Žive ob Krimu in Kavkazu
do Volge avtonomno, pod rusko nadoblastjo.
Njihovo glavno mesto je Kasan. Znani so kot
izborni jezdeci.

No. 58


Tungus je mongolsko pleme, ki prebiva kot
nomadski lovec, ribič in konjerejec ob Sev.
ledenem morju Azije. Barva kože je rumena,
so dolgolasi, s slabo rastočo brado, plošča¬
tega potlačenega nosu, velikih ust in majhnih
oči. Vseh skupaj je okrog 100.000.

Giljaki so sibirsko-mongolski
narod ob reki Amur, ki se
bavi v pretežni večini z lovom
in ribolovom. Štejejo okoli
8000 duš. Spadajo pod upravo
Sovjetskih republik.

Kalmiki. So zahodni mongoli,
ki bivajo po stepah in gorov¬
jih Turkestana, Mongolije in
Južne Sibirije. So pod rusko
in deloma kitajsko nadoblastjo.
Oblačijo se v krznene jurte,
njihovo bogastvo predstavljajo
konji in ovce. Večinoma so
budhisti in mohamedanci, kri¬
stjani so redki. Skupno jih je
okoli dva in pol milijona pre¬
bivalcev.

Samojedi so mongolsko pleme
na Sibirskem obrežju ob Sev.
ledenem morju. Prebivalstvo,
katerega je okoli 18 tisoč, je
popolen mongolski tip, ki se v
glavnem preživlja z ribolovom.

13

Narodi Afrike

A. Narodi Severne Afrike

Berber Berberka

Berber, Pleme ki je raztreseno po severozahodni Afriki, v Ma¬
roku, Alžiru, Tunisu in Tripolisu. So svetlorjave polti in govore
arabski jezik. Po 16. stoletju so predstavljali veliko nevarn s
tamkajšnje prebivalstvo, vsled velikih roparskih pohodov. Ukro¬
tili so jih šele Francozi, ki so okoli leta 1830, zavzeli njihpve
pokrajine.

Tuareg je hamitsko berberskega
pokolenja in živi v zahodni in
srednji Sahari. Sestoji iz okoli
300 tisoč mohamedanskih no¬
madov (potujočih pastirjev).
Narod je zelo močen, nezvest
in krvoločen.

Tunisijec živi v sev. Afriki ob
Sredozemskem morju kot franc,
kolonist. Sestoje iz Arabcev in
Maurov in jih je ca. 2.3 milijo¬
na. Glavno mjesto Tunis. Goje
v glavnem oljko in trto. Izva¬
žajo olje, vino in južno sadje.
Delajo tudi rožno olje. Zanimivo
je, da ne poznajo gostilne, am¬
pak samo kavarne in so strastni
kadilci opija. V Tunisu žive
tudi Turki in Berberi.

Marokanec je mešanica Ber¬
berov in Arabcev, ki živi v
gorovju Atlasa v Sev. Afriki.
Vladajo jim sultani, ki pa mo¬
rajo priznavati francosko po¬
kroviteljstvo. Jih je 5 milijonov
in jih prištevamo k hamitski
skupini. Imajo svetlo polt in
svetle lase ter so zelo podobni
evropejcem. So zelo bojeviti in
znani zlasti kot morski razboj¬
niki — pirati, Mohamed, vere.

Kabyli so mohamedansko ple¬
me v Alžiru in Tunisu, berber¬
skega pokolenja, ki pripadajo
sedaj francoski koloniji. So rja¬
ve in močne postave, ter nena¬
vadno bojeviti. Jih je okoli
700.000.

14

B. Narodi Srednje Afrike

Egipčan (Kopt). Jedro Egipta
tvorijo Felahi (poljedelci). Stari
Egipčani so se pomešali z Arab¬
ci, kateri so jih imeli dolgo
podjarmljene. Danes so samo¬
stojni. Plemensko je največ
Koptov (85.000) in Beduinov.
Kopti so izraziti monofiziti, ki
so imeli tudi svoj jezik, kateri
se pa ne govori več. So nasled¬
niki Hamitov in Starih Egip¬
čanov. Odlikujejo se kot iz¬
borni trgovci in obrtniki. Glav¬
no mesto Egipta je Kairo.

Nubijci so hamitski narod, po¬
mešan s črnci v Afriki. Znani
so kot pridelovalci prose, ki je
podobna latom z okroglimi zr¬
ni, takozvana dura, ki prenaša
daljšo vročino brez namakanja.

Somalijci so hamitski prebivalci
polotoka Somali v Afriki, zelo
bojevit in divji narod. Bavijo
se v glavnem s tem, da po¬
sredujejo in tudi vodijo trgov¬
ske posle med Afriko in Ara¬
bijo. Štejejo okoli 2 milijona
živinorejcev in nomadov.

Mandingo, Spadajo k vrsti črn¬
cev v južni Senegambiji in so
znani kot dobri poljedelci, ko¬
vači in trgovci in kot taki so
razširjeni po vsej njihovi okolici.
Imajo rjavkastočrno .polt. Jih je
ca. 7 milj. in se od ostalih raz¬
likujejo po svojevrstnem dia¬
lektu, ki spada k jeziku »mande«.

Črnec je črno pleme, ki živi
v osrednji in južni Afriki.
Glavno afriško pleme. Svo¬
jevrstni ljudje (ponekod
ljudožerci), ki sl režejo v obraz
brazgotine, si vrtajo ušesa, nos
in ustnice, ter devajo vanje
obročke, ljubijo šumno godbo,
razbijajo na boben. Mesto plu¬
ga imajo lesene motike, njih
kruh je podoben polenti. Nji¬
hove koče so podobne ulnja-
kom. Prodajajo steklene bisere
in platnene preproge in imajo
zelo razširjen lov na sužnje.
Njihova vera je fetišistična.
Imajo visoko in ozko čelo in
ploščat nos.

Akka. Pritlikavo afriško ljud¬
stvo, ki prebiva v centralnih
pragozdovih Afrike. V velikosti
zaostajajo vsled zelo slabe
hrane. Največji moški merijo
140 cm, ženske celo samo 130
cm. Veseli jih šumna godba in
hrup. Sejejo največ duro„, bob in
banane. Vseh skupaj je le 10000

15

No. 74

!

Niam-Niam je pleme iz mešanice črncev in
Hamitov v Srednji Afriki. Imajo rdečkasto rja¬
vo polt. Bivajo ob povirju Bahr el Gazal na
meji države Kongo, večinoma ljudožrci in se
bavijo z poljedelstvom in lovom. Silno boje¬
vit narod. Okoli 2 milj. prebivalcev.

No. 75

Kongo-črnec, živi v Osrednji Afriki ob Ekva¬
torju, Temno rjave in črne kožne barve, ko¬
drastih gostih las, visoko in ozko čelo, de-
e e ustnice in potlačen nos. V Belgijskem,
Francoskem in Portugalskem Kongu jih živi
ca. 34 mij. Pripadajo afriškemu plemenu črn¬
cev Bantu. Po veri so mnogobožci. Pri njih je
razširjena spolna bolezen, ki zahteva izredno
mnogo žrtev. Pridobivajo kavčuk, zlato in
diamante.

C. Narodi Južne Afrike

No. 7€

Madagaskarec je malajski prebivalec južno¬
afriškega otoka Madagaskar, ki šteje 3,7 mi j.
prebivalcev. Glavno mesto je Tananarivo. V
velikih plantažah pridelujejo riž- in kavo, iz¬
važajo zlasti vanilijo, kavo in grafit. Iz trave
izdelujejo slamnjače in se hranijo z kobili¬
cami. Velike borbe imajo z krokodili in pod¬
ganami posebne vrste. Otok je francoska last.

No. 77

Zulukafer spada k velikemu Bantu pleme¬
nu afriških črncev v Južni Afriki. So svetle
in čistorjave do popolnoma črne polti, moč¬
nega stasa in zelo različnih značajev. Zani¬
mivo je njihovo kožno okraševanje. V obraz
si vžgejo brazgotine, lomijo sekalce, ženske
vtikajo lesene plošče v spodnjo ustnico. Pr¬
votna vera teh črncev je fetišizem. Spadajo
med najmočnejše in najbolj bojevite črnce. S
svojimi bojnimi pohodi so bili strah in groza
vseh sosednih narodov in belcev. So živino¬
rejci ter prebivajo v kopastih, čebeljnjakom
podobnih domovih.

16

Narodi Amerike

A. Narodi Severne Amerike

No. 7'


No. 79

No. 80

Indijanec.

Indijanka.

Indijanci s praprebivalci Amerike, mongolskega plemena, rdečka¬
ste polti, radi česar jim pravimo tudi rdečekožci. Imajo črne toge
lase, naprej štrleče ličnice, male poševno stoječe oči in nizko
čelo. Po lobanji jih uvrščamo med mezokefale. Imajo zelo razvita
čutila, preko 400 narečij in mnogo kulturnih grup. Sedaj jih je še
ca. 10 milijonov. V Sev. Ameriki izumirajo, v Južni se pa mešajo
s plemeni Maya, katero ima večjo stopnjo kulture. Ženske se rade
lišpajo, moški so pa znani po svojih pestrih perjanicah preko glave
in hrbta.

Severni Američani so priseljeni
iz raznih krajev Evrope, ki so
se v 15 stol. naselili v Sev,
Ameriki, kjer so ustvarili moč¬
no Zedinjeno državo. Imajo
močno razvito poljcdeljstvo in
industrijo. Občevalni jezik je
angleški. Glavno mesto Neyjork.

No. Sl

Meksikanec je prebivalec juž¬
nega dela Sev. Amerike. Polo¬
vica prebivalstva ie mešanica
raznih ameriških plemen, tretji¬
na je pa indijancev. V državi
živi skoro 1 in pol milijona
Evropejcev. V glavnem se pe¬
čajo z izvozom kave, zlata,
srebra, bakra in petroleja. Vseh
skupaj je ca, 16 milij.


I

!

No. 82


Eskimo, Je mongolsko indijsko
pleme, ki živi na Gronlandiji
in severnih obalah Amerike.
Imajo temne, toge lase, rumen-
kastorjavo polt, po postavi so
majhni, okroglega obraza, širo¬
kega lica in naprej štrlečih lič¬
nih kosti. Obleke si delajo iz
kož severnih jelenov in medve¬
dov. So izvrstni lovci in ribiči.
Na lov gre cela družina, tedaj
nosi žena otroke v kožnati vreči
na hrbtu. Znameniti kitolovci.

No. 83

Haitijci so prebivalci otoka
Haiti, kateri je drugi največji
otok Antilov v Atlantskem oce¬
anu. So mešanica belega pleme¬
na in mulatov, ne prištevajo pa
se črncem. Politično so razde¬
ljeni na republiko Haiti in
Dominik, državo.

17

B. Narodi Južne Amerike

No. 84

Argentinec izhaja od španskih
Kreolov, ki se je pomešal z In¬
dijanci. Imajo obširne planjave,
ki so redko naseljene, tako da
živi dve tretjini vseh prebival¬
cev v vzhodni Argentiniji, Go¬
vore španski jezik in so po ve¬
čini rim. kat, vere. Belci. Čistih
indijancev je 30,000, vseh argen-
tincev pa ca, 11.8 milijonov.
Zvezno republiko imajo od leta
1816. in je glavno mesto Buenos
Aires. So živinorejci in polje¬
delci, Izdelujejo mesne ekstrakte
in izvažajo zmrzlo meso.

No. 87

Araukanci so bojevito indijan¬
sko pleme, ki biva v južnem
delu Čile in Argentine. Danes
izumirajo in jih je le še okoli
50.000. So izborni jezdeci in
lovci. Glavno mesto Lebu.

Brazilijanec pripada belcem. So
večinoma Portogizi, le nekaj je
indijancev in črncev. Večinoma
katoličani. Pridelujejo zlasti
kavo, kakao, bombaž, sladkorni
trst, riž in kavčuk. Glavno me¬
sto Rio de Jaueiro. Zvezna re¬
publika je od leta 1822. neod¬
visna. Občevalni jezik portu¬
galski.' 41 milijonov prebivalstva.

Peru-indijanec tvori nadpolo-
vično večino prebivalcev južno¬
ameriške republike Peru, Se¬
stoji iz skupin Puri, Omagua
in Magua. Posamezna plemena
so v vsem neodvisna in nomad¬
ska. Skupno z ostalimi prebi¬
valci tvorijo državo z 6 milijoni
ljudi. Pridelujejo bombaž. Iz¬
važajo petrolej, srebro in slad¬
kor. Glavno mesto je Lima.

No. 88

No 89

Botokudi so vzhodno braziljski
Indijanci, ki se od ostalih raz¬
likujejo v tem, da nosijo v
ušesih lesene obeske, ravno
tako si obešajo različne stvari
tudi na spodnjo ustnico. Jih je
ca. 5000 in se bavijo zlasti z
lovom porečnih rib. V deželi
žive kolibri in orjaški metulji.

Tehueldi so indijansko pleme
patagoncev v Južni Ameriki,
približno 2000 ljudi, sami se
imenujejo »Thoneca«, veliki,
povprečna višina 175 cm, top
nos, naprej stoječe brade, črnih
las, brado si pulijo. Krvna o-
sveta je njihov zakon. Gojijo
konje in pse, so dobri lovci.

18

No. 90

Ognjenozemljani so prebivalci istoimenske sku¬
pine otočja ob koncu Južne Amerike, kjer se
razprostirajo ogromni pragozdovi in travnate pla¬
njave. Razvita je živinoreja, pranje zlata in
gozdarstvo. Prebivalcev je okoli 3000. Otočje
si dele Čile in Argentina. Prebivalci se med
seboj imenujejo tudi Pešarah. Ljudje so do¬
brohotni a surovi in se preživljajo večinoma
z lovom in ribolovom.

No. 91

Sana pana indijanec živi v južnem delu gran
Chacha. Pripada plemenu Muskoli, kateri živi
severno Paraguaya, Narod je zelo bojevit, živi
v gozdovih in se bavi zlasti z lovom, živinorejo
in primitivnim poljedelstvom.


Narodi Australije

A. Narodi Kontinentalne Australije

Australijci ne predstavljajo plemensko, jezikovno in kulturno nobene enote. Obstoja pet grup prebi¬
valstva, razdeljenega po krajih domovine, ki skupno štejejo ca. 100.000 urojencev. Prebivalci so po¬
polnoma odvisni od priseljencev, kateri jih imajo v popolni nadoblasti. Puste planjave in pragozdovi-.
Vseh prebivalcev Avstralije je 6.1 milijon.

29

B. Narodi Oceanije in Zelandije

No. 95

No. 96

No. 97

Maori, Maori deklica.

Maori so domačini Nove Zelandije in spadajo k polinezijskemu
plemenu. Pleme je lepe rasti, srednje velikosti, svetlorjave polti
in črnih togih las. So poljedelci, ki v inteligenci prekašajo vse
ostale polinezijce. Kot ljudožrci so bili pa najstrašnejši. Sedaj so
se večinoma pokristjanili. Skupnih organizacij niso poznali, ampak
so živeli v grupah, katerim so načelovali poglavarji, kateri so se
medseboj neprestano prepirali. — Jih je okoli 60.000.

Havajec je prebivalec istoimen¬
skega otočja v Velikem Oceanu,
imenovanega tudi Peščeni otoki.
Skupno jih je 368.000. Od teh je
137.000 Japoncev, 63.000 Fili¬
pincev, ostali pa so mešanica
Kanakov in raznih evropskih
narodov. Otočje je od 1. 1898.
v posesti Zed. Amer. držav.
Stari Havajci žive skromno in
brez želja, večinoma od napitnin
raznih turistov, ki otočje stalno
obiskujejo, mlajši so pa zapo¬
sleni kot delavci na ananasnih,
riževih in sladkornotrstnih po¬
ljih. Otroci se sedaj že vzgajajo
v ameriškem duhu.

No. 100

Samoanec je prebivalec isto¬
imenskega otočja v Tihem oce¬
anu (Polineziji). Prvotni prebi¬
valci so bili polinezijci. Ljud¬
stvo je lepe močne postave,
svetlorjave polti, temnih kodra¬
stih las, debelih ustnic in malih
rok. So prijazni in dobrohotni,
a tudi zelo lažnjivi, V ušesih
nosijo človeške zobe in se te¬
tovirajo. Pokrajina ima pestro
vegetacijo. Vulkansko ozemlje.
Jih je ca. 50.000 in so pod bri¬
tansko nadoblastjo.

Marschall-Insulanec živi v dveh
vzporednih vrstah 33 koralnih
otokov. Prištevamo jih k Ralik
in Ratak skupinam. Goje koper
in kokosov oreh. Čistokrvnih
insulancev je še okoli 9.500.

Tonga otočani žive na istoimen¬
skem otočju vzhodno od Av¬
stralije, kjer so jih 1. 1910, na¬
šteli 19.000. Spadajo k poline-
zijcem. Otočje je odkril Tas-
man, kateri je prebivalstvo tu¬
di proučeval. Ljudstvo se bavi
z poljedelstvom, moški so pa.
znameniti mornarji.

20

o