Uredništvo i* upravništvo v Ljubljani, ■Frančiškanska ulica štev. 6, 1. nadstropje, =_ Učiteljska tiskarna. -.................. Reklamacije za list so poštnine proste Inserati: Bnostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in r osimo vrstica po 60 v; večkratni objavi po === govoru primeren popust. do- Izhnja razen nedelj in praznikov vsak ————— dan opoldne. —— Naročnina po pošti % dostavljanjem na dom za eelo leto K 36'—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40’—, za ostalo tujino in Ameriko K 48. -----------------------_—r-rr= Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke, Posamezna številka 14 vin. Št. 62. V Ljubljani, petek dne 15. marca 1918. Leto II. Javen ženski shoi se bo vršil v nedeljo dne 17. t. m. ob 3. popoldne v restavraciji »Narodnega doina“ v Ljubijani i naslednjim dnevnim redom: = Mir. — Volilna pravica in žene. “ Poroča sodrug Kopač. Našim naročnikom. Zamadii neprestano naraščajočih stroškov pri našem listu, smo prisiljeni zvišati naročnino ia 50 vinarjev na mesec. Nerada storimo to, ker vemo, da bo za it‘aše naročnike, ki so iskana vsi neimioviti delavci, težko breme. Toda draginja, ki narašča ba vseh koncih in krajih, tudi našemu listu ne bnizanaša. Meščanski dnevniki, ki' so že vtrjeni, imajo svoje tiskarne, rezervne zaklade, kakor tudi velike dohndke od inseratov, so morali v kratkem času že dvakrat zvišati naročnino. Mi smo brez kapi-tatov, navezani samo te na dohodke naročnin in prodaje, a ktjuib temu smo do sedaj odilagati povišanje. Sklenili smo naročnino zvišati, ker smo prepričani, da bodo to potrebo v sedanjih razmerah vsi naši na-točnikS uvaževaiM 'in prevzeli to breme. Poskrbeli borno, da bo v listu vedno več čtiva, zlasti ob sobotah bo list izhajal običajno iia šestih straneh z raznovrstno zabavno in 'bančno vsebino. »Najprej« se je v kratkem času svojega obstanka kljub razmeram jako lepo razširil in vdomačih Dolžnost naša pa je, da list še bolj razširimo. Od 1. apnila t. 1. ho znašala naročnina po Pošti tn z dostavljanjem na dom: mesečna........................K 3*— četrtletna.................... ()•— polletna.........................18' — celoletna......................„ 36-— Posamezno številke veljajo od pondeljka, **ne 18. t m. dalje po 14 vin. Naročniki, ki imajo naprej plačano naročeno, nad nam naknadno pošljejo razliko 50 vin. aa mesec. Gano posameznim številkam zvišam« za 4 vin. zaradi tega, ker je ta dohodek jakto negotov: en dan se proda več posameznih številk, dragi dan manj. Vsak čitatelj nad po stane stalen naročnik: s teni koristi listu in sa-'hiermu sebi, ker dobiva tet redno na dom. , Obenem naznanjamo, da se na naročnike, v ne poravnajo naročnine o pravem času. ne V(Jč ozirati, ker nam to dostikrat po- dTinie ri sklepanju breškega miru Holmščino reklamirali zase, in ako je Czernin njih zahtevi ugodil, držal se je dejanski principa samoodločbe. Pač pa se bo moralo pri definitivnem sklepanju miru etnografično mejo točnejše določiti med Poljaki- in Ukrajinci ter slišati se bo moral tudi glas obojnega ljudstva na spornem prostoru. »Ali živimo v najbolj demokratični državi«, tako ie dejal še pred kratkim visok avstrijski državnik. Najboljša ilustracija te demokratičnosti je vest, ki jo prinaša »Arbeiter Zeitung« od srede na prvem mestu. Ta vest se glasi: »Cenzura proti parlamentu. Objavo sledečih govorov z današnje seje poslanske zbornice je prepovedala cenzura: Govore poslancev Baxe, Ben-kovičt, Lasockega, Liebermanna, Rudolfa MUllerja, Lin-galievvicza. Vsi tt govori se smejo objaviti le po močno potvorjenem »poročilu« državnozborske korespondence. Sledečih interpelacij se pa sploh ne sme objaviti: Interpelacija Franca Soukupa glede izplačevanja vzdrže-valnine družinam črnovojnikom, osumljenih dezertacije; interpelacija drja Korošca o trpinčenju vojakov pri brzojavnem polku Lilienfeld; interpelacija drja Korošca o brutalnem postopanju s prebivalstvom v okpuiranem italijanskem ozemlju.« — O jugoslovanskem vprašanju razpravlja glasilo nemške socialno demokratične manjšine. V članku spominja na spomenico socialno demokratične stranke iz Hrvatske in Bosne. Spomenica vsebuje ostre napade na avstro-ogrsko vlado in na avstrijske in madjarske socialiste. Spomenica, ki jo navaja člankar, pravi: »Naši avstrijsko-ogrski sodrugi poznajo dobro bedni položaj Jugoslovanov, zlasti še bedni položaj Jugoslovanskega proletariata. Zato ne moremo razumeti trditev avstrij-sko-ogrskih sodrugov v njihovi spomenici, da ščiti av-stro-ogrska politika Jugoslovane. Enostavno je nepojmljivo, kako se more nazivati postopanje avstro-ogrske vlade pohftko zaščite malih narodov.« - Aakou za »»možne vojne službe. Na zadnji seji načelnikov državnozborskih strank je poslanec Stanek urgiral poročilo brambnega odseka o cesarski naredbi riedc razširjenja črnovojniške obveznosti na 43 do 50 let stare moške osebe, omenjajoč, da dne 21. marca poteče termin štirih tednov, ki je bil dotočen za predložitev poročila. Poslanec Seitz je pripomnil, da le ministrski predsednik obljubil, da namesto cesarske naredbe pred potekom termina predloži načrt zakona za pomožno vojaško službo. Dr. pl. Seidler je izjavil, da bo dotični zakonski načrt pravočasno predložil zbornici ter je izrazil željo, naj se o načrtu razpravlja še pred velikonočnimi počitnicami. — Trutnovsko vprašanje. Na seji stranke nemških rodikalcev je pretečeno nedeljo poslanec Wolf izjavil, da poročilo o preklicu obljube ministrskega predsednika dr. Seidlerja glede ustanovitve okrožnega sodišča v Trutnovu, ne odgovarja resnici. — Iz Poljskega kluba. Na plenarni seji poljskega državnozborskega kluba ie predvčerajšnjem začasni načelnik Kedzior poročal o konferenci z brambnim ministrom v zadevi odpustitve starejših črnovojniškth letnikov. Poljskim članom brambnega odseka se je prepustila popolna svoboda glede postopanja v tem odseku. Članom ustavnega odseka se je naročilo, naj glasujejo proti ustanovitvi zdravstvenega odbora, ker bi nova organizacija omejevala kompetenco deželnih oblasti. ■— Gospodarska vojna proti Nemčiji. »Manchester Guardian« piše v uvodnem članku sledeče: Gospodarsko statišče aliirancev je njihova najmočnejša opora pri sklepanju miru. Ko je bil sprejel Hertling VVllsonove mirovne pogoje, da mora biti zagotovljena gospodarska svoboda vseh narodov, ga je spomnil VVilson na to, da je ta pogoj le eden izmed štirinajstih. Nekateri izmed štirinajstih pogojev so po volji Nemcem, drugi aliiran-cem. Wilson pa sporoča, da tvorijo pogoji celoto. V velikih obrisih predstavljajo ravnovesje med politično svobodo in opustitvijo militarizma na eni strani, in med splošno gospodarsko svobodo na drugi strani. Nemci žele le drugo, a prvega ne privoščijo nikomur. Asquith je bil izrazil to s »solidarnostjo ameriških pogojev«. Tukaj ie začetek modrosti resno premišljevanje o vprašanju: Ali želi Nemčija po vojni trgovino z aliiranci? Ako jo želi, tedaj mora opustiti osvojitve in militarizem. Ali postavlja Nemčija militarizem in osvojitve nad trajno blagostanje? Ce je tako, tedaj se bodo ustavljali aliiranci do konca in ne bodo obnovili gospodarskih odnošajev prej, dokler se ne izpremeni naziranje v Nemčiji. — Sprava med Nemci In Poljaki? »Berliner Tage-blatt« piše: Ko je bil obiskal pretečeni teden varšavski generalni guverner pl. Beseler rajhskanclerja v Berlinu, so bili oznanjevali »nemško-poljsko spravno akcijo.« Vodilni organ poljskih aktivistov, varšavski »Kurier Polski«, potrjuje v danes semkaj došli številki to naznanilo in izrecno izjavlja ,da pride v najkrajšem času rešitev poljskega vprašanja.« Varšavski list »Oodzina Polski« pa piše v uvodnem članku: »Za nas je bre-stovski mir konec sanj o mogočni Poljski Krvavo ža-Joigro smo opazovali od daleč skoraj štiri leta in smo si dopovedovali, da je opazovanje spretna politična igra. V resnici pa je bilo slabo posnemanje politike, igra, ki nam je škodovala. Izgubili smo blago in čas. Sedaj se moramo obvarovati tega, da ne izgubimo vero sami v se. Samo en izhod je iz tega strašnega položaja: Zvez« s sosedi na realnopojitičrfi podlagi »dam, da daš.« Konvencija z enim sosedom, zvezna pogodba z drugim, to je sedaj naloga poljske politike. Energična rešilna akdja za Holm je potrebna. Le regentski svet jo lehko vodi. Od smeri, ki jo bo dal regentski svet novi vladi in od edinosti bodočega kabineta, je večji del odvisna usoda Pojjske. — Povratek ruskih vojnih ujetnikov. Odkar je sklenjen mir z Rusijo, se vračajo ruski vojni ujetniki, ki se nahajajo v naši državi, v določenih oddelkih v svojo domovino. V smislu odredbe vojnega ministrstva se vrnejo najprej oni Rusi, ki so zaposleni pri privatnih strankah in končno oni, ki so zaposleni v rudokopih. Določeno je tudi, da oni Rusi, Ki žele ostati v naših krajih, lahko to store brez kake ovire, samo zglasiti se morajo pri pristojni oblasti. — Irska zahteva samostojnost. Voditelj irske stranke sinnfeinerjev, De VValera, je izjavil: V tej svetovju krizi izjavlja stranka sinnfeinerjev pred celim svetom, da se irsko ljudstvo zamore zadovoljiti le s popolno ločitvijo od Anglije. VVilson je proglasil pravico samo-odločevanja vseh narodov, a dokler Irska svoje svobode zopet ne doseže, ne bo mogel dokazati Wilson, da je Amerika v interesu malih narodov šla v vojno. Irska se zanaša na Ameriko. — Balfour o romunskem miru. V angleški spodnji zbornici je interpeliral poslanec King, da-l‘i Je Romunija s centralnimi državami sklenila mir in da-li je Romunija obvestila zaveznike o pogojih miru. Minister Balfour je odgovoril: Kakor sem obveščen, je mir med Romunijo in centralnimi državami začasno sklenjen, ai pa še ratificiran. Vlada ie bila o pogojih obveščena, preden jih je Romunija sprejela. Kar se tiče zadnjega vprašanja, morem reči, da vlada goji žive simpatije za Romunijo. Spričo strašnega položaja, v katerega je prišla, je naša dolžnost in bo tudi cilj našega delovanja, da se na mirovni konferenci izvrši revizija naloženih ii krutih pogojev. = Novi rumunski minister za z\manir-stvari in dosedanji rumunski poslanik v Londonu dr. Mischu se je izrazil zastopnika! brzojavne kampanji e, da pričakuje vsak dan, da nastopi svojo pot s,kozi Avstrijo v Romunijo. Zaradi obstoječih razmer se v tem trenutku ne more izraziti o velikih se nerešenih piroblemiiii, upa pa, da dobre, stare razmere med monarhijo in Rumenijo zopet obnove. — Breški mir in podaljšanje vojne. Anglešju tajnik urada za prehrano je rekel na nekem delavskem shodu v VVesthamu, da ie sklenjen mir lahko že jutri, ampak mir ob nemških pogojih. Vprašal pa ie angleške delavce, če so pripravljeni pokoriti se takim pogojem, karšne so bili primorani sprejeti Rusi. Ako delavstvo teh pogojev ne sprejme, se mora vojna nadaljevati, dok- ler Nemčija ne odneha. Angleška demokracija je podala roko nemški demokraciji, ta pa jo je odbila. Delavci hočejo, da sc vojna konča. Delavci pa nočejo, da sc sprejme mir pod enostranskimi nemškimi pogoji. Angleško delavstvo je takoj pripravljeno pogajati se, toda preden se pogajanja prično, si morajo biti svesti, da resnično obstoji sprejemljiva podlaga za pogajanja. Ruska komunistična stranka. Kongres boljševiš-ke stranke je sklenil spremeniti strankino ime. Imenuje naj se ruska komunistična stranka. Stranka je spremenila tudi svoj program v tem zmislu, da je dobila internacionalen značaj. Prizadevala se bo, povsod ustanavljati republike, ki naj jih vladajo sovjeti, uvesti diktature proletarijata in izpodriniti buržoazijo. Končno je kongres sklenil z veliko večino ratificirati breško mirovno pogodbo. — Nevtralnost Švice. Pri posvetovanjih narodnega sveta o poročilih, ki se tičejo nevtralnosti, je poročal poročevalec Cerrer (St. Gallen) o gospodarskih pogodbah, ki jih je sklenila Švica z ali ranči in centralnima državama. Obžaloval pa je način pisanja inozemskega časopisi«, pn čemer izzovejo ukrepi ene zvezne skupine takoj protiukrepe druge. Zvezni svetnik Schul-thes je poudarjal pri razpravi o raznih gospodarskih pogodbah, nadvse težavni položaj Švice, ki se nahaja med kladivom in nakovalom, ker ie izpostavljena nc-stevilnim zahtevam od obeh strani, ki pa si medsebojno nasprotujejo. Razpravljal je o valutnem kreditu za Nemčijo in Francijo ter omenil, da se pravkar vrše pogajanja za tak kredit z Anglijo. Istočasno se vrše pogajanja z aliiranci z ozirom na izvoz nekaterih bombažnih izdelkov v centralni državi. Končno je govornik poudarjal, da želi ostati Švica, ki ie odvisna od prijateljske dobrohotnosti obeh zveznih skupin, lojalnu in odkrita, kakor doslej napram obema skupinama. Dalje je dokazoval Brentano, da so visoke mezde in kratek delovni čas temelji tehničnega naprrUca in smotrenega obratovanja. Taylorjev sistem pa zavračajo delavci popolnoma upravičeno kot roparski sistem njihovega življenja. Propadlo Evropo je mogoče dvigniti le z ekonomijo ljudi. Neobhodno potrebni prvi korak k temu je, da se določijo mezde in delovni čas ja se zagotovi blagostanje delavstva. Dnevne beležke. Delavni čas in delavske mezde po vojne. Znarii narodno gospodarski znanstvenik Hujo Brentano je predaval v nedeljo v Berlinu o dclgvnem času in delavskih mezdah po vojni. Iz njegovega zanimivega predavanja podajemo sledeče: Kakor je resnično, da so se med vojno znatno povišale delavske mezde, vendar se to dejstvo preveč posplošuje in precenjuje. Tako so sc na primer v dortmundskeni industrijskem okrožju povišale mezde od 1913. leta do 1917. leta za 57 odstotkov, kar pa ne po-menja nikake izravnave v razmerju z draginjo. Resnica je, da životarilo najširši delavski krogi v največ-jem pomanjkanju. K temu prihala še to, da se ie enako zVišal delovni čas in da je zakonodaja za varstvo delavčevega življenja popolnoma odrekla. Konec vojne mora v tem prinesti brezpogojno novo ureditev. Mnogo je takih, ki hočejo po končani vojni krat- j komalo znižati mezde, a o delovnem času molče. Voj- , na je uničila neizmerno veliko vsoto vrednot. Dvignemo se lehko z varčljivim. vztrajnim in smotrenim j gospodarstvom. Znižanje mezd bi izzvalo boje in stavke, kar bi slabo vplivalo na gospodarsko življenje. Narodno gospodarska učenjaki iz 17. in 18. stoletja so bili mnenja, da se doseže velik uspeh dela le z nizkimi mezdami in dolgim delovnim časom. Temu merkanti-lističnemu naziranju so postavili pozneje drugo nasproti, Ki ga je najprej zastopal Adam Smith. To naziranje je zagovarjalo visoke mezde in dober oddih po kratkem delovnem času, od teh dveh uredb so pričakovali dobre delovne uspehe. Praktični poizkusi so tudi dokazali pravilnost te zadnje trditve. Neki angleški narodno gospodarski znanstvenik je po praktičnih poizkusih nastavil geslo: Kratek delovni čas In visoka mezda sta enaka ceui produkciji, in nasprotno. Celo mož, kakršen ie bil Jamp, o katerem ne more trditi nihče, da bi bil prijazen delavstvu, le rajše naročil delavce iz Berilu«, ki so ga veljali po 4 marke na dan zato, ker je z ujimi hitrejše gradil nego s pomerskimi delavci, ki so veljali na dan po 1 marko 50 pfenigov. Pri Zeissu v Jeni so ugotovili, da je narastel zaslužek na uro ob uri zpremenienem akordnem plačilu in ob znižanju delovnega časa od 9 na 8 ur in od 61.9 pfenigov na 71.9, a intenziteta dela je narasla od 100 na 116.2. Delavec in mehanizem, marveč organizem, uspe ■jegovega dela je odvisen od telesnih in duševnih pogojev, ki jih ni mogoče primerjati z mehaničnimi pogon stroja. Ce se zahteva od človeka toliko delovne energije, da je ne more vsak dan sproti nadomestiti, tedaj nastopi utrujenost, končno se izčrpa, in pri trajnem prenaporu propade. Lehko se pa potegne tudi druga meja, da ima namreč predolg odmor med delovnim časom za posledico to, da se izgubi vajo. Zastopniki tega naziranja se sklicujejo na izkustva na vzhodu in v orientu. Ta trditev bi bila pravilna, če bi se opirala na tako nizke življen-ske zahteve, kakršnih evropski delavec nič več ne pozna. Sedanji delavec je v takem ozračju delovanja, Ki ga drži v vedni napetosti, zlasti velikomestni delavec je v takem položaju, ta uporablja svoj prosti čas tudi koristnejše nego delavec v provinci. Kako kranjska deželna vlada plačuje svoje konti-(lente. Poslanec dr. Korošec in tovariši so vJožili na notranjega ministra naslednjo interpelacijo: C. kr. deželna vlada na Kranjskem vzdržuje od začetka vojne gosto omrežje konfidentov, ki ji dajejo zaupne informacije o dogodkih v deželi. Ti ljudje so že neštevilne osebe izpostavili najrazličnejšim preganjanjem in pri tem škodovali tudi državni avtoriteti, ker so se nformacije redno izkazale kot popolnoma neutemeljene. Tako je znani renegat Pavich v. Pfauental na Bledu pošiljal policij' vse mogoče stvari. Denunciral je prebivalstvo kot »skrivače«, intrigiral n. pr. tako dolgo in vztrajno tudi proti okrajnemu glavarju Zupneku, dokler ga ni spravi! iz Radovljice. Požuril se ie, da vse, kar inu ni prijalo, sporoči posredovalnici na Jesenicah, sprejemal je obiske poizvedovalnih častnikov, ki so se informirali o ' prebivalstvu na Bledu, skratka, posrečilo se mu 1», d« je kraj pri lahkovernih oblasteh in zasebnikih očrnil kot »rusofilski«, s čimur je bil dosežen namen, da so na Bledu med vojno nastale neznosne razmere in da je politično osumljenje prineslo več Blejčanom neprijetnosti, škodo in preganjanja. Konfidcnte je treba plačati: Gospodu pl. Pavichu postavna množina moke ni zado- j stovala. Dobil je na odredbo deželne vlade posebej ve- i liko množino moke, poleg tega še navadno kvoto, j Kmalu nato ie dobil naravnost od podružnice vojno-žitnega zavoda v Ljubljani, in sicer večkrat, pšenico za seme, čeprav vsakdo ve, da pl. Pavich niti nima, niti ne obdeluje polja. Očividno od vlade ukazane protekcije pa s tem še ni bilo konec: Pri dobavah premoga je dobil na poseben ukaz deželne vlade g. pl. Pavich, Čeprav je čisto sam, 500 kg, med tem ko so se cele družine morale zadovoljiti s kvečjemu 250 ali še manj kilogrami. Vprašamo c. kr. notranjega ministra: Ali \t voljan te zlorabe ustaviti in tako strogo kaznovati, kakor se to godi z drugimi umrljivimi ljudmi. — Dunaj, 12. marca 1918. Podpisi. »Slovenski Narod« je v svojem članku z dne 7. t. m. priznal potrebo kompromisa mod avstrijskimi narodi, tkii ga je nekaj tednov preti preklinjal. To smo pribili v sredo v »Napreju«. Izvajali smo dalje, da so načela testa lista, ki zastopa interese Slov. demokratične stranke (pred narodnonapredna) delavstvu sovražna. Da je res tako, nam pričajo govori pornomb-nešših agitatorjev omenjene stranke, ki 'izjavljajo po shodih, da nova »demokratična« stranka izključuje vsak stik (tudi v narodnih vprašanjih) z- razrednimi strankami. Ta iwxiem je sicer širok, ki pa obenem dokazuje, da se je nova stranka postavila sama na razredno stališče meščanskih strank, da varuje predpravice in hoče ovirati boj za enakopravnost, bolj za izboljšanje delavskih socialnih razmer. Logično želi rešiti tudi narodno vprašanje v tem zmislu svoje politike. Citirali »Slovenskega Naroda« nismo. »Slov. Narod« zopet lovi besede; moče pa povedati, kako pravzaprav nuj se reši važno vprašanje. In to nai bo resnosti? — Odbor za vojno In prehodno gospodarstvo. Za člane glavnega odbora za vojno ju prehodno gospodarstvo so bili za leto 1918 imenovani: Vladimir Rem^ v Llubljani, Anton Bisiach v Gorici. 1. Coretti V Trsta in dr. Bernhard Jente v Gradcu. Podaljšanje vojaških dopustov. Vojno ministrstvo razglaša v soglasju z ministrstvom za deželno b ram bo uradno; Svoječasno objavljeno 14-dnevno podaljšanje dopustov še nanaša na ,tolste osebe od armade na bojišču, katerih dopust je potekel 10. marca ali preje. Za tiste-katerih dopust poteče po 10. marcu, ta odredba ne velja. . . , — Nastavljanje- Riše nam delavska zena'-V včerajšnjem »Napreju« pišete, da, .je treba nekaj ukreniti proti temu. ker se ljuidue že cj> 2.. ob 3. itd. nastavljatio v vrste, da dobe košček mesa. Zdi se mi. da hočete reči; da naj sc pre- pove nastavljati ^ 1 tramio uro. Čutim, da hočete s tem le nečL if. t roba nekaj ukreniti', da n e bo zdravo? dela v; . .. V ' ' inifnnlV .liniičpimrv Ali rVOTUjlte 1W- 'k i 11 žena in otrok uničeno. Ali, verujte _ im- prepovedati se ne da nastavljanje: sati se nihče rad ne nastavlja. Le tisti vstane zjutraj zv-mRS out ud— ^ .nr-a' iin si druuače nam#' in gre stat, kdor m o r a in si drugače poma' gati ne more. Edina pomoč proti n a stavb ant je po mojem mnenju; ra-jonirati in pa dovjj h 1 a v a preskrbeti. Samo ra.tamraiti trn blaga n M toS -- *«> "‘Ste! Tudi pri rajo«' raaiiu. alko ni dovolj blaga, to treba nastav-fenja, če hočeš 'dobiti -blago. Bill bi r>a že skrajni čas, 'da se prepreči to ubil "Griče nastav- — O strašnem pomanjkanju, ki ga trpe tan-etiiški delavci, gozdni delavci in bajtarji na kmetih, tožijo naši dopisniki. Kmečki župani se flodpisiutješo za jugoslovansko državo, ali ubogim delavskim družinam ne preskrbe ne moke, ne kaše in ne krompirja. Mali bajtarji stradajo. Gorje jim, če se pridejo pritožit na občino. Mati županja se prva obregne, češ: kaj pa ti spet nadleguješ? Ko uboga para pove, se imiati razkoračijo: »hm, ni — vojska je. Potrpi, saj tudi Jaz trpim«. Iz kuhinje pa se sliši cvrtje... — Vabimo vse dopisnike, da nam natančno vse Poročajo: rabimo to gradivo za zbirko, ki jo ob pravem času objavimo, da se bo vedelo: ^ak o in k aj. — javen rudarski shod v Idriji, ki se ;e vršil v Nedeljo, 10. t. m. ob velikanski udeležbi je napravil naslednji sklep: Delavstvo c. kr. eraričnega rudnika v Idriji je zahtevalo v resoluciji z dne 30. septembra 1917, stavljeni c. kr. rudniškemu ravnateljstvu v Idriji med kumini tudi sledeče: a) povišanje temeljnih plač za c. kr. erar. rudniku spadajoče delavce naj stopi v veljavo S 1. Lanuarjem 1918, ki mora znašati najmanj 125% poviška; b) premikanje iz nižjih v višje plačilne razrede Naj se s 1. januarjem 1918 izvede natančno po službenih letih; c) uradništvo, ki se nastavlja pri c. kr. erar. rudniku v Idriji naj bo poteg nemščine zmožno tudi slovenskega jezika. Dodaten sklep shoda z dne 27. februarja 1918, da se draginjske doklade povišajo za KX)%, dosedanje pa ostanejo nespremenjene. Odgovor c. kr. ™d. ravnateljstva, na te zahteve na strani 18, razpravnega zapisnika z dne 23., 24., 26. in 27. januarja ter lfi. februarja 1918 je negativen in se glasi: ad I. O regulaciji temeljnih plač se je (na zadevne vloge z dne, 30- septembra 1917 in 6. januarja 1918) lokalnemu de-tevskemu odboru s popisom sedanjih izrednih razmer stališče rudniškega ravnateljstva že dvakrat pismeno Naznanilo. Pripominja se še, da bi uradniki, poduradniki in drugi državni funkcionarji s stalnimi dohodki tudi lahko stavili zahteve za uredbo njih aktivnih in pen-r-ijskih dohodkov, to pa z ozirom na sedanje po vojnem stanju ustvarjene razmere in z njimi zvezano izpremi-ujovanje denarne vrednosti, smatrajo vsaj kot času primerno. Enaka temu odgovoru je tudi rešitev c. kr. ministrstva za javna dela z dne 22. januarja 1918, št. 147213-X VI Ja od 1917. Ker je iz vsega tega razvidno, c. kr. rud. ravnateljstvo odnosno c. kr. ministrstvo javna dela nista hotela tem opravičenim zahtevam delavstvu ugoditi, pooblašča na shodu dne 10. marca 1918 zbrano delavstvo eraričnega rudnika v Idriji tovariše Antona Klemenčiča, Bernarda Jazbarja lin Ivana Vidmarja, da takoj vlože v tem zmislu v imenu delavstva pritožbo na pritožbeno komisijo III v Ljubljani ter zastopajo v tožbi delavstvo do končne rešitve. Shod se je vršil povsem stvarno in mirno. Govorila sta v glavnem Bajt in Štraus. Debate so se udeležili: Treven, Jurman, Šinkovec in Pivk. Od nasprotnikov pa Kogej, lii je smatral za taktično napako naše organizacije to, Ver se resolucije pošiliajo rudn. ravnateljstvu namesto Poslancu Gostinčarju. Ko se je primerno poučilo zboro-Vlce, >« predsednik Brus zaključil shod. Iz Tržiča. Večkrat sem že nameraval kaj napisati iz našega kraja, ali enkrat ni časa drugič je roka dteniena. Preden pa se delavski človek loti peresa, saj Veste, to ni tako hitro kot pri onih, ki je to njih posel. Kako je pri nas? Hudo je, zelo hudo) To, kar se dobi od aprovizacije je veliko premalo. Priznati morajo, da fe »Vojna Zveza« v kratkem času svojega oblika prav veliko storila za nas tukaj. Škoda le, da s* ni vsaj pol leta popreje ustanovila, da bi danes go- tevo -;.e v vsakem oziru dobro delovala. Tako pa so tu Pa tu pomanjkljivosti, ki se skušajo, v kolikor je *° mogoče, odpraviti. Nerodno je, ker Tržič na vse to 1,1 bil pripravljen. Tukajšnja podružnica »Konz. društva *a Ljubljano in okolico« Je dolgo let organizirala nanše oiavatvo; pretj vojno nns je t,ji0 komaj 100 družin — anes pa naj 450! Vsakdo ve, da je mnogo več dela, >° fm° ' lflrUvn preskrblievati, jih postreči, zado-Nht, kot - 100. Volna nam Je tudi vzela moža. ki je J.teko vesten zadrugar - to je poslovodja konz. dru-*. Fran Režek Je namreč padel kot črnovojnik na kem bojišču. Pozna se, da ga ni. Pa tudi izguba songov Jazbeca, Bukovnika in drugih, ki so deloma pri vojakih, deloma jih ne bo več — občutimo bridko. Da-nes N bilo jako treba prav razsodnih sodrugov, žai, P:l Uh ie vedno manj doma. 2ene pa stokajo pod bremeni današnjega časa. Pred vojno gospodinjiti, to ni j v °. tako hllcl0’ °anes pa ie umetnost, kaj na) se dene teiec. Na žene ie vojna budo, zelo hudo pritisnila. 10« Se *e čuditi, da prihaia obup, nevolja in ono razpo-O nie, ko človek izgubi veselje in voljo do dela?! — *tra»!)!2aciie v TržičU niS° nikoli trdne- K soc. dem. Volit cs nas ie P^tešalo pri volitvah pray ve,jko »ftc -1 S° Sli — ali za t0’ cla S' V strokov>iih organi-40 ‘lah in na političnem polju ustvarli trdno zaslombo, eK* še nismo prišli. Napaka je, ker premalo beremo. V naše kraje (tu mislim Tržič, Križe, Kovor, Sv. Ana itd.) prihaja vse premalo listov. Mislim, da bi bilo kmalu drugače, če bi delavci več brali. Vsak zaveden možakar oziroma žena bi morala imeti »Naprej« če ga eden ne zmore, naj bi ga naročila dva skupaj — stavim glavo, da bi kmalu bilo boljše, ker bi iz »Napreja« spoznali, da je za delavstvo edina pomoč — samopomoč, organizacija delavskega ljudstva. Ako bi pa »Na-preja« ne mogli kateri naročiti, pa naj bi vzeli »Delavca«, ki pride vsak teden enkrat in prinese prav veliko zanimivega. — Zaslužki pri nas so res slabi. Tovarnarji bogate in se jim dobro godi, kot doslej nikoli. Vojna je bila zanje več ali manj blagoslov. Delavci smo pa reveži." Tisti, ki delamo v podjetju pod vojtio-dajatveno postavo, se ne upamo niti pritožiti zaradi prenizkih mezd. Saj veste — »einriickend machen«, to je strah, pred katerim celo žegen ne pomaga. Človek raje spi doma lačen, kot drugod tudi — lačen. Vendar se bo nekaj moralo ukreniti, drugače bo joj, trikrat joj. Delavstvo bo moralo stopiti na noge ter si reči: brez organizacije — se pravi: brez sredstev, brez opore. Kličem delavem zato: premišljujmo svoj položaj, postanimo delavci, ki se zavedajo današnje dobe. Na delo, dokler še moremo! — Drugič kaj več. — Jutri v soboto, ob _ 7. zvečer se bo vršil v diruštvernih prostorih, Šelanburgova uhoa 6, H. n-ad-str. drugi disku c iti-s ki večer z važnim dnevnim redom. — Rudarski shod v Trbovljah se bo vršil prihodnjo nedeljo ob 3. popoldne v Delavskem Doimiu. Na shodu bo poročal sodr. Petojan iz Ljubljane. Tržaška pošta. Poslali smo pismo na naslov: »Tržaške delavske zadruge v Trstu —-Via S. Frainoesoo d’Assisi«. Odbili smo pismo nazaj s pripombo: »Ne obstioi več«. — Kaj je v Avstriji nem otroče!! V Trstu pa poišta adre-isetu s slovenskim naslovom pisma ne dostavi? — Iz Podkioštra na Koroškem. Kakor drugod, tako je tudi pri nas pomanjkanje mesa, katerega delavstvo obenem ob pomanjkanju .molke zelo občuti. Mnogo delavskih družin po ceil teden ne vidi mesa, na mizo prihaja vsak dan le nekaj krompirja. Kljub splošnemu pomanjkanju po vsej deželi pa to krajevno pomanjkanje 'mesa ne hi bilo toliko, ko bi 'tukajšnji mesar Z. pri predaji ne delal navzgor protokoli e v škodo revnejšega prebivalstva. Še preden odpre mesnico, spravi deli mesa zn boljše ljudi. To potem roma kar na kilograme pri takozvanih zadnjih vratih iz mesnice, Ako kaka boljša gospodična predolgo spi, tedaj se ji 'takoj izroči, kadar se le prikaže. Revnejše žene pa morajo doma zapreti svoje otroke, da se morejo nastaviti. Je-li delavci, če sploh pridejo opoldne h kosilu, .dobe v pravem času isto, za to se presneto 'tnalo brigata gospod -mesar in njegova gospa; glavna stvar zanja je, da imajo boljši kaj jesti. Ako se kaka delavska žena predrzne nastopiti proti takemu postopanju, -tedaj se ji lahko pripeti, da se ji zagrozi, da se jo »ven vrže«. Delavske žene tudi z -ozirom na pomanjkanje mesa ne dobe toliko -mesa, kolikor ga zahtevajo. Čudno je to, da le delavske žene ne dobe mesa, kolikor ga potrebujejo. Ke-r je g. Z. oproščen vojaščine, se ga -dovoljuje delavstvo vprašati, jeli oproščen za 'to protekcijo. Meso tudi v-edno pošilja v Trbiž. Ako ta -pro-tekcija ne preneha, bomo prihodnjič objavili imena protežiran-cev. Gospo Z. pa delavstvo opominja, da se brzda v svojih izrazih in -psovanjih. Delavstvo se pa -naproša, da, kakor hitro se pripete take nečuvenosti, poroča svojim zaupnikom, ki bodo ukrenili potrehn-e korake. — Kila masti = 50 kron! V nemških Listih je bilo priobčeno poročilo o seji a-provii začne komisije v Beljaku z dne 7. marca. Sklenilo se ie v tej -seji kupiti mast po 46 K in slanino po 39 K. Če se sedaj računa vožnja z Ogrske do Beljaka in kalo, ki nastane, bodo v Beljaku imeli mast po 50 K . •..— V Ljubljani imamo že olje po 47 oz. celo po 52 K. Mast bo veljala tudi preoej nad — 40 kron. Kdo mati še kupuje -razen vojnih dob i čka rjev ?! Vojna. Dunaj, 14. marca. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Vzhod. Romuni so sedaj izpraznili zadnji o-d -runnunskih čet še zasedeni -ozki kos avstro-ogrskega ozemlja. Vzhod monarhije je po tri in pol leta težkega vojnega bremena zopet popolnoma prost. Odesa je včeraj popoldne prišla v roke našim zaveznikom. Dočim so nemški bataljoni prodirali -od zaoada, so av--stro-ogrske čete pod poveljstvom generala pl. Seideta preko tovornega kolodvora vkorakale v mesto. Italijanska fronta. Italijanske j skalnate pozicije na južnem pobočju Pasubia j smo včerai razstrelili. Uspeh naših min je bil ogromen. Naše čete so zasedle -ruševine, — Šef generalnega štaba. Berlin, 14. marca. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Z a p a d n o bojišče. Sovražna artilerija je v posameznih odsekih med Lyso in Sca-rpo, na -obeh straneh Moze in v Sundg-auu živahno -delovala. Tudi na ostali fronti živahen motilni ogenj. Manjši iman-te--rijski spopadi v predpolj-u pozicij. V zračnem boju smo -včeraj -sestreliti 17 sovražnih letal in 3 privezne balone. Izmed sovražne flotillje, ki je letela proti Freiburgu, so bila 3 letala na fronti -sestreljena. Vzhod. V sporazumu z romunsko vlado od Brade preko Gaiaca in Rem-dera proti Odesi prodirajoče nemške čete so vkorakale včeraj popoldn-e v Odeso. Od Zme-riiruk-e sam so jim sledile avstro-ogrske čete. Z ostalih bojišč nič novega — Ludendorff. Državni zbor. Na Dunaju, 14. marca. Danes je razpravljala poslanska zbornica o poročilu brambnega odseka glede povišanja pristojbin moštvu. Poročevalec je bil sodrug Leu t h ne r; dejal je, da so ostale pristojbine moštvu med vojno neizpremenje-ne. Opozarja na veliko razliko med pristojbinami, ki jih dobiva moštvo in subalterni častniki in na veliko višje pristojbine vojaštva v Nemčiji. Prosi zbornico naj sprejme tozadevno resolucijo brambnega odseka. Minister za deželno brambo C z a p p poroča, da se vrše pogajanja glede povišanja prtstojbin moštvu. Obljubi, da zastavi vse svoje sile, da se doseže to povišanje. Vendar je pa treba pomisliti to, da gre vsako povišanje takoj v miljone spričo visokega števila moštva in da moštvu ob tej izredni draginji tudi ni mnogo pomaga-no z relativno visokim povišanjem. — Poslanec N e-mec (češki socialni demokrat) se pritožuje nad zapostavljanjem Cehov v armadi. — Poslanec Pogačnik opozarja na to, da si je pridobilo moštvo v vojni največje zasluge in da mora dobiti zato tudi največje pravice. — Socialni demokrat F o r s t n e r opozarja na to, kako slabo je preskrbljeno moštvo v zaledju z živili in stanovanji. — Sprejeti so bili predlogi in resolucije brambnega odseka. Nato sledi poročilo finančnega odseka — poročevalec Steinwender — glede izpremembe nekaterih določil rentnega davka in glede vojnih doklad k direktnim davkom za leto 1918/19. Za poročevalcem je govoril finančni minster VVimmer, ki je izjavil, da je nemogoče pokriti z direktnimi davki vse zahteve države In zato bo treba vse indirektno davke znatno povišati. Povedal je tudi, da se razpiše v maju novo vojno posojilo Predlagani zakonski načrt je bil nato sprejet. Potem razpravlja zbornica še o poročilu finančnega odseka, da se razširi vojni davek na višje dohodke in zneske tudi za leto 1918. Zakonski načrt je bil nato sprejet. Prihodnja seja jutri. Zadnie vesti. Odpust treh najstarejšlh črnovojnišklh letnikov. Dunaj, 14. marca. Cesar je izdal včeraj naslednji ukaz: Ukazujem, da se k letnikom 1867, 1868 in 1869 spadajoče, za črnovojniško službo določene osebe ter v letih 1867, 1868 in 1869 rojeni pripadniki za črnovojniško službo zavezanih korporacij, kakor tudi one osebe teh letnikov, Iti so potom prostovljne asentacije vstopile v skupno vojsko, vojno mornarico ali deželno brambo za dobo vojne, če same ne prosijo za to, da ostanejo še nadalje v aktivni vojni službi, izvzemšj gažiste v pokoju in v razmerju i. s., takoj odpuste kakor sledi: 1. označeni pripadniki letnika 1867 počenši s 15. marcem do končnega termina konec maja 1918; 2. pripadniki letnika lobb počenši s 1. junijem do končnega termina 15. septembra 1918; 3. pripadniki letnika 1869 počenši s 15. septembrom do končnega termina 31. decembra 1918. Parlamentarne počitnice. Dunaj, 14. marca Parlamentarne počitnice se naj-brže še ne bodo pričele v soboto, trajale pa bodo do konca aprila. Hindenburg in Ludendorff o vojnem položaju. K o 1 n, 14. marca. Lud-endorff in Hindenburg sta v glavnem stanu v -ožjem krogu govorila o vojnem položaju. Glede vzhoda je izjavil H i n d e n b -u r g: Obmejne države vise same za-se v zraku; 'pridružiti ®e morajo močnim, urejenim državam. Geografično je to Nemčija. Z deli, ki so se ločili od Rusije, smo morati skleniti mir, ker ne moremo čakati, da se zopet združijo v veliko državo .Nami bi bilo prav — je izjavil Ludendorff — če bi se nam ne bilo treba brigati za Rusijo. Vse trditve glede daiekosežnih načrtov so nezmisel-ne. Zadržanje nekaterih delov vzhodno morske Stran 4. Aprovizaoja. Špeh za VI. okraj štev. 251 do 550. Stranke VI. okraja r. nakazili za mast štev. 251 do 550 prejmejo špeh v petek, dne 15. t .m. popoldne na Poljanski cesti št. 15, in sicer od 4 do 5. Vsaka oseba dobi četrt kilograma. Kilogram stane 28 kron. Špeh je ogrski Stranke odločno opozarjamo, naj po 5. uri več ne prihajajo po špeh. Kdor zamudi določeno uro, ne prejme Špeha. — Popravek. Zadnji stavek v motici »Demokracija« se ima glasiti tako-ie: »Da socialno demokratične stranke oni liist, ki ga izdaja družba, koje tajnik je znani agitator pokojne N. D. O. — no bo blagohotno presojal, je jasno in s tem je povedano vse«. — Tudi včerajšnji popravek v tem pogledu je tiskarski škrat pokvaril. Moramo pa to pribiti,'ker .je prvotno notico ponatisnil tudi »Slov. Narod« z napako vred, ki je sicer ‘jasna, kajti' mi ne borno presojali »Demokracije« ne tako in ne dirugače, saj vemo, zakaj so ;k> gospodje ustanovili in kakšen namen iima. — V notici včeraj pod naslovom »Člani Vojne Zveze«, miora biti mesto v »februarju« — v tnarcu, kar je vsakdo že gotovo sam popravil. _______ Listnica uredništva. Gorenjski — Jesenice. Čemu anonimno? Ako želite od uredništva kaj zvedeti, tedaj napišite: kdo ste. — Peter K. — Jesenice. »Vojna Zveza« 'le razdeljuje blago po navodilu Vojnožitnega ziavoida in c. kr. dež. vlade. Za februar je c. 'kr. vlada določila: za premo- garje 300 gr. moke na dan, za industrijske delavce 250 gr. — za ostale člane Vojne Zveze, ki niso v industriji pa za cel mesec le tri kile. »Vojna Zveza« je zahtevala da se vsem enako da, ali ni imela uspeha. — Janez U v J. Po našem imnemju nimate prav. Priložnostno se oglasite v uredništvu. — M. N. Imate prav! Bdimo z organizacijo. Drugo so vse besede, ki so po ceni. ____________________ Agitirajte za „Naprej“! £ ošiiiaiie ga vojakom! * ■ t? L- “ 1 - v-rt&J* — Delnifika giavmSca — k io,oco.eo». Sprejema vloge na knji-žice in tekoči račun proti ugodnemu ohrrstovanju. mornarice pač vzbuja našo pozornost. Na za-padu smo sedaj močnejši kakor sovražnik, močnejši glede moštva, (materiala, zračnih vojnih sil, pilima; vsega, na kar se zanaša sovražnik, imamo pripravljenega v obilnejši imeri. Ce hoče sovražnik napasti, nam je tudi prav, in j če noče miru, naj ima boj. Seveda bo to naj- j strašnejši boj cele vojne. Iz vo jev ali isi bomo z božjo pomočjo časten mir, nemški mir, ki ne bo mehak. Zaupnica Ljenjinu. S t o c k h o 1 inv 14. manca. »Morning Post« poroča iz Petrograda: Večina sovjetov je na moskovskem kongresu sovjetov predlagala zaupnico Ljenjinu. Predlog je bil sprejet s 780 glasovi proti 125 glasovom. — TroCkiij je imenovan za petrograškega guvernerja. Kongres za ratifikacijo miru. Haag, 14. marca. »Morning Post« poroča iz Petrograda, da ostane Trocki j v Petrogradu, Ljenjin pa gre v Moskvo, da se udeleži kongresa zastopnikov vojaštva, delavstva in kozakov, ki se danes otvori, da sklepa o ratifikaciji miru, sklenjenega v Brestu Litovskem. Glasovanje o vojnih pogojih in ratifikaciji miru se vrši dne 17. marca. Vladna kriza na Japonskem. London, 41. marca. »Times« poročajo iz Tokia, da so mednarodne zadeve trenotno podrejene notranje- j političnim vprašanjem, ker je vlada zapletena v strankarske intrige. Pričakuje se neposredno odstop kabineta. N A P R E J. _______ Razno. * Zaloga sukanca pri mladem navijalcu cen. Na Dunaju so zaprli komaj devetnajstletnega prodajalca Salerna Sprunga, v čegar stanovanju so našli 3552 zvitkov sukanca in pertla v vrednosti 10.000 kron. * Nova tovarna za lokomotive. Ogrska vlada je sklenila, da ustanovi za ogrske državne železnice v Tyrnovi veliko tovarno za izdelovanje lokomotiv. Ustanovni stroški tovarne bodo znašali 30 - miljonov kron. * Oproščeni petelin. 'V Olagu v pusterski dolini je te dni neka kmetica ovadila orožnikom, da so ji bile po noči od neznanih tatov ukradene vse kokoši, le petelin je še ostal v kurniku. Okolo vratu pa je imel privezan listek s pripomnjo: »Začasno oproščen.« * Tajinstven glavni dobitek. Budimpeštanska policija se peča s tajinstveno zadevo nekega glavnega dobitka. Učitelj godbe na lugoškem rumunskem duhov-sketn gimnaziju Avrelij Popoviči je napravil skupno z ravnateljem rumunske banke »Popurul« Valerijem Giur-ginom ovadbo, da je bila v njegovi sobi hotela »Metropole« ponoči ukradena obligacijska srečka ogrske hipotečne banke. Ta srečka štev. 2872 je zadela leta 1914. milijon kron. Oba sta prišla iz Budimpešte in si najela ob enajstih ponoči sobo. Učitelj godbe se je prebudil ob petih in opazil, da so bila sobna vrata odprta in da je zmanjkala iz njegove denarriice srečka. Vsi njegovi dokumenti, celo 3000 kron gotovine pa so bili v denarnici nedotaknjeni. Ravnatelj Popoviči je pripovedoval, da je šele pred nekaj dnevi odkril, da je njegova srečka, ki je bila shranjena v banki »Poporul«, zadela dobitek, zakaj prej je imel v svojih beležkah pomotoma vpisano napačno številko. To je sporočil tudi lugoškemu dr. Francinu, ki mu je nasvetoval, naj se tozadevno obrne do kraljevskega notarja, ki je dokumentarično potrdil, da mu je Popoviči pokazal srečko štev. 2872. S to srečko in z dokumenti notarja se je tedaj podal, v spremstvu bančnega ravnatelja, v Budimpešto. Policija domneva, da je prišla na sled skrivnostnemu slučaju, zakaj ravnatelj hipotečne banke dr. pl. Neumann trdi, da je bila imenovana srečk po izkazilu bančnih knjig prodana v Pariz. 2e večkrat se je poizkušalo, vnovčiti ta glavni dobitek, pa se pravi lastnik te srečke dosedaj še ni zglasil. * Srečka, lil Jo zadela en mllion kron, je Izginila. Budimpeštanska policija ima mnogo dela, da izsledi tatu, ki je ukradel srečko z zadetkom 1 miljona. Profesor Avrel Popovics in bančni ravnatelj Valerian Giurgiu, oba iz Hugosa, sta prišla v ponedeljek zvečer v Budimpešto. Najela sta v hotelu »Metropol« sobo. Prihodnji dan sta hotela dvigniti denar na zadeto hipotečno srečko. Zjutraj sta pa zapazila, da je izginila srečka iz torbe. Doslej še niso prišli storilcem na sled. * Pismo vljudnega tatu. Na budirnpeštanskern županstvu se je te dni oglasil nagyranski dekan dr. Aldor, ki je povedal, da mu je bil med vožnjo 'iz Raba v Budimpešto v kupeju prvega razreda, ko je spal, ukraden kožuh v vrednosti 5000 K. Namesto kožuha je našel pisemce z nagovorom »prečastiti«, kjer se mu sporoča, da dobi zastavljalni listek kožuha pri županstvu. Prečastiti naj bi, tako konča pisanje, odpustil tatu, ker itak pride v pekel. V trenutku, ko razklada dekan policijskemu uradniku svojo bol, vstopi pismonoša, ki preda priporočeno ekspresno pismo z napisom »prečastiti«. V pismu se je našel zastavljalni listek, glaseč se na 2000 K. Dekan sc je odločil, da neznanega storilca ne ovadi, pač pa da reši svoj kožuh. * Sodišče, v Berlinu obsodilo delavca. Te dni se je vršila v Berlinu obravnava proti delavcu, ki je delal v tovarni za granate. Obtožen je biil veleizdaje. Delavec je družinski oče, star 45 let in je pripadal socialistični stranki. Ko se je vršila na Nemškem velika stavka, je vzpodbujal svoje tovariše v tovarni, naj se pridružijo stavki in vztrajajo do konca, da bo država prisiljena skleniti mir. Sodišče je potrdilo le soudeležitev zatožen ca pri poskusu veleizdaje in ga obsodilo na eno leto ječe ter na izgubo državljanskih pravic za tri deta, vštevši h kazni trd mesece preiskovalnega zapora. * Nemški aneksionisti na* si vzamejo vzgled na Rusiji. Caristična Rusija se je po ra Štev. 62. čunih prof. Brucknerja povečala od z;ičetka vlade Petra I. do nastopa Nikolaja II. (od leta 1671. do leta 1894.) za 22,400.000 km3. Vsako leto je torej vzrastla povprečno za dvakratno Bavarsko1. Sedanji konec Rusije je 'lahko v pouk nemškim aneksijonistom, kajti kaže jim kam da lahko pripelje tak pohlep pto noiviih deželah državo-. — Carska Rusija se je v 18. in 19. stoletju bojevala 128 let; mir pa je bil 72 let. Vsakemu letu mira sta sledili dve vojni leti. Skupno je imela v teh letih, Rusija 35 vojen, in izmed teh je v 22 slučajih sledila željam po aneksijah. Te vojne so razširile rusko carstvo za 12.000 km'2. Bivši ruski vojni minister Ku-ropatkin je že leta 1900. sporočil caru, da je bilo to razširjenje Rusije v zadnjih d veli stoletjih ji z vojaškega stališča v škodo, ‘kajti v osvojenih deželah bivajo narodi, ki so napraim Rusiji in tako tudi napram Nemčiji neprijateljsko navdahnjeni. Naj :bo to v svarilo nemškim anek-sijonlstom! Velika železniška nesreča. Pri Saarbrfickntt je na ondotni privatni železnici zapeljal vlak v tropo delavki in so bile štiri usmrčene, tri pa težko ranjene. * Žrtve. Agence Havas poroča iz Pariza z dne 12. marca: Včerajšnji letalski napad na Pariz je zahtevat 29 žrtev, 50 oseb je bilo ranjenih. V sredini mesta so našteli 5 mrtvih in 29 ranjencev. 66 oseb, večinoma žen in otrok, se je zadušilo v silovitem dreniu. ki ie nastal, ko so bežali ljudje v prostore podzemske železnice. Bombe so priletele tudi na neko bolnišnico, kjer je bilo 6 oseb ubitih in 7 ranjenih. * Protislovje. Nekemu vtzhodno-švicar-skernu listu poročajo: »Bral sem pred nekaj dnevi naslednji hišni rek: V Jezusa .imenu vstopi ini boš nam dobnošel ti: ' če revež si al’ bo«a*taš enako te botrmo sprejeli. Pod tem pa je bilo napisano z velikimi črkami: Beračiti in prosjačiti prepovedano«. izdajate)] m odgovorni uredniK: Josip Petejan. Tisk .ITčitelislfP v I «nhlj»ni MOJZES ali DARVIN? SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL UR. A. DO D EL CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI „ N A P REJ A* V LJUBLJANI r. z. z o. z. sprejme dobroizvežbanega uradnika ozir. uradnice. Plača po dogovoru. — Opremljene prošnje je vložiti do 25. marca na upravni svet Za iralno delo iščemo Gersheimova tov. marmorja, Gummern (Koroško). v LlubSjjaaS Rezervri t» » ** s ekrogio IS Kupuje in prodaja v b e y ■: s I e vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoli«!® 0. ■ on«« 'vni. in)Ud v c lil __ -V-,. Pošlovnica c. kr. avstr, razredne loterije, g — aprovi'^..^^ kr»