NASE DELO
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA
LETO XXIV
OKTOBER 1989
V POŽARU SMO IZGUBILI STROJNI ODDELEK IN ODDELEK MONTAŽE
Požar je izbruhnil v strojnem oddelku v DE PKMP Verd dne 21.6. 1989 ob 7.40 uri. Delovna enota zaposluje 240 delavcev, njena proizvodnja pa je v celoti namenjena v izvoz. Mesečna vrednost izvoza predstavlja cca 60% celotnega izvoza delovne organizacije, ki znaša 15 mio USD letno.
Po raziskavi, ki so jo opravili strokovnjaki UNZ Ljubljana-okolica je požar povzročila PUH- eksplozija precejšnjega števila odpraševalnih vreč na notranje »MOLDOW» odpra-ševalni napravi.
Pri gašenju je sodelovalo kar 195 zunanjih gasilcev z 28 intervencijskimi gasilskimi vozili in je trajalo do
11.00	ure. Pri požaru je bilo uničenih preko 4.000 m2 površine in sicer objekti s strojno opremo in zalogami.
V celoti je zgorel strojni oddelek, oddelek montaže s pakirnico ter vsemi instalacijami za proizvodnjo.
Ocenjena škoda na dan požara (21.6. 1989) na zgradbi, opremi, zalogah (nedovršena proizvodnja, gotovi izdelki, drobni inventar, rezervni deli, repromaterial), zaradi izpada dohodka, zaradi izpada osebnih dohodkov, zaradi izpada amortizacije ter zaradi čiščenja in rušenja, znaša
210.702.113.000	din.
Iz naslova zavarovanja smo od Zavarovalne skupnosti Triglav za celotno nastalo škodo prejeli
123.053.970.000	din.
Še med gašenjem so se na Verdu sestali člani komiteja za SLO in DS, vodstvo DO in DE ter predsednik IS SO Vrhnika ter sprejeli ukrepe v zve-
zi s sanacijo razmer, zavarovanjem premoženja in organiziranja proizvodnje. Sanacija pogorišča se je pričela takoj, ko je bil požar pogašen, to je istega dne popoldne.
Prioritetna naloga pa je bila prezaposlitev delavcev te delovne enote in vzpostavitev začasne proizvodnje v vseh možnih prostorih. Delavce smo prerazporedili v druge delovne enote v okviru delovne organizacije, uvedli smo tretjo izmeno v štolami v Borovnici in čim prej poskušali usposobiti ohranjeno strojno opremo in pričeti z začasno proizvodnjo na Verdu.
Zagotovili smo povečan obseg kooperacij, ker smo želeli zadržati vsa naročila tujih kupcev, s tem, da smo nekoliko zamaknili roke odprem.
Pričeli smo tudi z odstranjevanjem pogorišča in pristopili k gradbeni sanaciji. Pri tem so nam veliko pomagali tudi kolektivi iz naše občine s svojimi delavci ter nekateri drugi kolektivi iz naše panoge.
Prav tako smo pričeli z izdelavo sanacijskih študij in projektov, tehnoloških rešitev, gradbeno in instalacijsko obnovo ter nabavo strojne opreme.
Dobra strokovna usposobljenost in velika požrtvovalnost članov enot vseh sodelujočih gasilskih društev je preprečila še večjo katastrofo.
Zelo so nam pomagali nekateri naši kooperanti pa tudi nekateri dobavitelji, tako da lažje organiziramo proizvodnjo. V okviru delovne organizacije je za izvedbo vseh nalog po posameznih področjih delavski svet imenoval odgovorne osebe ter sprejel potrebne ukrepe, katerih uresničevanje sproti preverja.
Prav tako smo realizirali pomoč pri obnovi in sanaciji, ki so nam jo dale sledeče OZD: Kovinarska Vrhnika, SGP Grosuplje, IUV Vrhnika, Komunalno podjetje Vrhnika, Fenolit Borovnica ter Brest Cerknica, Gozdno
gospodarstvo Vrhnika, Slovenijales Radomlje in KLI Logatec. Vsem se za pomoč zahvaljujemo, prav tako pa tudi tistim, ki so pomoč ponudili, pa je dosedaj še nismo potrebovali. Posebej pa smo hvaležni predsedniku IS SO Vrhnika, ki je pomagal oz. posredoval pri vseh postopkih sanacije in iskanja finančnih možnosti v okviru ožje in širše DPS.
Z velikim razumevanjem pa so nastalo situacijo sprejeli tudi člani kolektiva.
Že v juliju so za odpravo posledic požara namenili tri enodnevne zaslužke. Odločili so se, da bodo vsi delavci do konca leta opravili dva solidarnostna dneva v proizvodnji.
Sindikat sproti preverja socialno stanje posameznih zaposlenih in delavcem, ki živijo v dejansko težkih razmerah tudi namenja pomoči iz svojih sredstev. Kar dvakrat bomo za ta namen koristili tudi sredstva OSS Vrhnika v skupni višini 225 mio din.
Vsa naša prizadevanja so torej usmerjena tako, da bi čimbolj ublažili posledice požara, ki pa bodo gotovo vplivale tudi na naše bodoče poslovne rezultate.
Dim je le še dodatno oteževal akcije gasilcev
Požrtvovalen boj gasilcev z ognjenimi zublji in še ena od hitrih akcij na kraju požara
Vsa dela potekajo vzporedno z izvajanjem posameznih opravil. Izdelan je terminski plan, po katerem naj bi vsa dela zaključili do konca decembra tega leta. Pri tem se srečujemo z določenimi problemi, kot so dolgi dobavni roki, velik je delež uvozne opreme z vsem spremljajočimi postopki ipd.
Za sanacijo ne bodo zadostovala sredstva, ki smo jih prejeli od Zavarovalne skupnosti Triglav. Zato bomo morali kriti razliko do dejanskih stroškov iz lastnih sredstev. Pri tem pa pričakujemo tudi pomoč širše družbenopolitične skupnosti in sicer sredstva sklada skupnih rezerv gospodarstva SRS, sredstva Zveze skupnosti za zaposlovanje, iz razvojnega dinarja, dodatna sredstva DPS, namenska sredstva za preventivo pri Zavarovalni skupnosti Triglav in LB.
Pričakujemo določeno razumevanje tudi v okviru občine same.
Tako smo že realizirali solidarnostne pomoči iz sredstev OSS za najbolj socialno ogrožene delavce te delovne enote. Cenimo pobudo OSS ter IS Vrhnika, naj bi vsi zaposleni v občini prispevali en delovni dan. Prav tako smo prejeli iz Republiškega solidarnostnega sklada 500 mio din kot nepovratna sredstva ter iz kratkoročnih sredstev in sredstev DPS 1 mlrd din, ki so dana kot kredit pod ugodnejšimi pogoji. Tudi Zveza skupnosti za zaposlovanje nam je že odobrila sredstva v zaprošeni višini.
Ob 20-letnici sodelovanja z UCFI in Lesnino smo prejeli od DO Lesnina spominsko darilo
SANACIJA PO POŽARU
Dela za sanacijo so bila začeta takoj po požaru s čiščenjem pogorišča in angažiranjem projektantskih organizacij in ZRMK ter lastnih strokovnih služb. Izdelan je terminski plan sanacije. Zastavljeni cilj je sanacija do decembra 1989. Projektna in izvedbena dela potekajo kolikor je mogoče vzporedno. V teku je obnova objekta. Temu sledijo inštalaterska dela. V teku je zbiranje ponudb in sklepanje pogodb z dobavitelji opreme - domače in tuje. Po sanaciji objekta se bo skladno z dobavnimi roki montiralo strojno opremo. Del
1. Predračunska vrednost (v 000 din)
te se bo zaradi daljših dobavnih rokov vključevalo še v začetku prihodnjega leta.
Zaenkrat poteka obnova skladno terminskemu planu. V teku so krov-ska dela, ki morajo biti končana do 12. oktobra. Ta del sanacije je tudi najbolj odvisen od vremenskih razmer, po tem pa vsaj to odpade.
Izdelan je invest program sanacije.
INVESTICIJA: Obnova s požarom uničenih kapacitet proizvodnje masivnega pohištva.
nova ne zajema v celoti kapacitet pred požarom.
Pri obnovi je dan poudarek protipožarni zaščiti v sodelovanju z zunanjo institucijo. Skladno temu se izvaja gradbena dela. Zaradi zgoraj navedenih usmeritev se bo zmanjšala potreba po odsesovanju lesnih ostankov, vendar dajemo poudarek vlaganju v to opremo za zmanjšanje emisije lesnega prahu v 100% dodatku na osnovno potrebno investicijo (3 mrd din).
Po obnovi računamo, da se bo zmanjšala potreba po številu zaposlenih v tem obratu za 15%. To je od 240 pred požarom zaposlenih zmanjšanje za 36 ljudi. Ta višek računamo reševati s prekvalifikacijo in naravnim odlivom.
Preko OSS in IS SO Vrhnika je stekla tudi akcija za enodnevni zaslužek, ki bi ga delavci v občini Vrhnika prispevali kot solidarnostno pomoč ob požaru. Pozivu se je odzvala večina kolektivov in organizacij v občini, ki nam že nakazujejo sredstva na naš žiro račun.
stalne cene	tekoče cene
1. Gradbena dela	50.005.000	127.593.820
2. Oprema skupaj	74.307.000	182.766.500
- domača oprema	44.700.000	98.205.900
- uvozna oprema	29.607.000	84.560.600
3. Trajna obratna sredstva	22.000.000	32.000.000
4. Druga potrebna sredstva	12.808.860	42.325.425
5. Skupaj	161.120.860	384.685.745
2. Viri financiranja (v 000 din)
stalne cene________________tekoče cene
	1989	1990	1989	1990
1. Lastna sredstva	91.919.700	3.008.860	214.114.849	24.544.195
2. Združena sredstva	-	-	-	-
3. Sr. tujih sovlag.	-	-	-	-
4. Krediti	-	-	-	-
- domači LB-GB	25.368.130	-	57.702.860	-
5. Drugi viri				
- sr. rezerv	1.000.000	-	2.269.645	-
- skupn. za za po-				
slov.	3.000.000	-	9.117.052	
- razvojni dinar	33.824.170	-	76.937.149	-
6. Skupaj	156.112.000	3.008.860	360.141.550	24.544.195
Obnova se je pričela v juliju 1989
in bo zaključena v decembru 1989.
Kazalci učinkovitosti investicijskega projekta v 1.1990 so dokaj dobri:
-	akumulacija na angažirna sredstva je 33,5%
-	neto devizni efekt, ki je v celoti konvertibilen je 1,61
-	ekonomičnost proizvodnje je 1,42
-	ohranjamo že dosežen delež izvoza v celotnem prihodku, ki smo ga dosegli pred požarom oziroma ga izboljšujemo za 2 strukturni točki
-	število zaposlenih v DE PKMP bo manjše za 36 delavcev (15%)
-	finančni tok kaže skozi vsa leta ekonomske dobe projekta pozitivni neto priliv
-	investicija se povrne v 1.1994.
Pri obnavljanju kapacitet si prizadevamo napraviti korak naprej v teh-nično-tehnološkem in organizacijskem razvoju za tržno fleksibilnejšo proizvodnjo, večjo produktivnost, boljše izkoriščanje surovin, reproma-teriala in energije. Upoštevamo notranjo specializacijo in kooperacijo v DO in zunanjo z družbenim in zasebnim sektorjem. Prav tako pa tudi mednarodno kooperacijo. Torej ob-
20 LETNICA SODELOVANJA LIKO-USFI
Med pomembnimi uspehi delovne organizacije je gotovo tudi 20-letnica sodelovanja z ameriškim kupcem USFI, ki ga zastopa naš dobri poslovni sodelavec Bob Fried-man.
Jubilej smo proslavili s slavnostnim zasedanjem delavskega sveta DO v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, kjer smo tov. Friedmanu tudi podelili zlato plaketo LIKA.
Z umetniškimi deli tov. Toneta Lapajneta pa smo se zahvalili tako ameriškemu kupcu, kakor tudi DO Lesnina, ki nam je v celotnem 20-letnem obdobju nudila korektno pomoč pri razreševanju tehnoloških, komercialnih in finančnih vprašanj v zvezi z izvozom sedežnega pohištva na ameriško tržišče. Naj navedemo nekaj poudarkov iz govora, ki ga je na zasedanju DS imela predsednica DS tov. Majda Horvat.
»Začetek sodelovanja s firmo USFI iz Severne Karoline v ZDA sega v september leta 1969. Naša DO je aktivno sodelovala pri ekspanziji USFI. Tako smo bili udeleženi pri ustanovitvi prve montažnice izven Severne Karoline v Milfordu. V letu 1970 smo izvozili 30.000 stolov, vendar je imel najenostavnejši stol takrat ceno komaj nekaj več kot 5 $.
V tem obdobju je firma USFI uvozila od naše DO za cca 65 milijonov dolarjev oz. približno 4,4 miliona kosov, kar tudi v svetovnem merilu pomeni izjemen dosežek izmenjave med dvema firmama.
S firmo USFI smo preživeli kar dve občutni krizi in sicer v letu 1974 in leta 1981; veliko pa je bilo tudi vzponov in padcev v tem dolgoročnem sodelovanju. Zelo uspešno je bilo leto 1977, ko smo odpremili kar 351.927 stolov v vrednosti 3,6 miliona $ oz. lansko leto, ko je bilo odpre-mljenih 225.352 stolov, njihova vrednost pa je znašala kar 5,2 mil. $.
Sodelovanje s firmo USFI je v 20 letih preraslo v dolgoročno in trdno poslovno povezavo. Odnosi so napredovali iz zgolj poslovnih v prijateljske. Firma USFI - trdna in ugledna firma z zelo razvejano mrežo montažnic in prodajnih skladišč, pa je znala prisluhniti našim težavam ter nam z bogatimi izkušnjami pomagati pri njihovem razreševanju.
Pri celotnem sodelovanju in krepitvi poslovnih vezi v tem obdobju imajo pomembno vlogo tudi delavci Lesnine.
S skupnimi akcijami smo spreminjali proizvodni program v smislu zahtevnejših tipov stolov, višjega nivoja kvalitete, razlčičnih finišev in obdelav. Skupaj z Lesnino smo v tem ob-
Še en pogled na Lapajnetovo mojstrovino
dobju razvili in uvedli v proizvodnjo 75 različnih modelov stolov, parketnih in bucher miz s ciljem, zagotoviti višjo stopnjo obdelav na področju kolonialnega pohištva in višjega nivoja kvalitete.
Nahajamo se v letu za katerega lahko rečemo, da niti po količinah, niti po vrednosti ne bo izstopalo in čutimo, da smo v obdobju krize ali bolje rečeno v času s predkriznimi simptomi.
Tržišče ZDA je kot največje tržišče pohištva v svetu izredno oblegano s ponudbami z vseh koncev sveta, zato je problem plasmana izdelkov izredno pereč in bo še trši v prihodnje. Tudi potrebe se spreminjajo in nastajajo premiki, ki jih ne moremo zaznavati.
Zato nam je firma USFI in Robert Friedman osebno s svojimi bogatimi izkušnjami, stiki in poznavanjem vrhunskih detajlistov v ZDA zagotovilo, da bomo na te spremembe ustrezno reagirali in sledili potrebam našega kupca.
V LIKU pa se zavedamo, da to ne bo mogoče brez še sigurnejše kontrole kvalitete in, da bo popolna kvaliteta končnih izdelkov imperativ obstanka na trgu.«
Na slavnostnem zasedanju DS
Sledila je podelitev priznanja in izročitev spominskih daril.
Ob zaključku slovesnosti se je oglasil tudi tov. Friedman.
Orisal je dosedanje sodelovanje in izrazil upanje, da bomo s skupnimi napori le to še pogloblili v naslednjih letih.
Gotovo imajo veliko zaslug za dosežene rezultate vsi člani kolektiva, saj je prehojena pot od deske do stola dolga. Prav vsi »ustvarjalci« pa morajo svoje delo kvalitetno opraviti, da bo stol našel tudi kupca.
V imenu Lesnine je spregovoril direktor TOZD Zunanja trgovina, ki je tudi ocenil dosedanje sodelovanje kot »zelo uspešno«. S skupnimi prizadevanji ga bomo lahko obdržali tudi v bodoče.
Z zanesljivostjo lahko trdimo, da ob pripravljenosti vseh ni več daleč dan, ko bomo ameriškemu kupcu od-premili 5 milionti stol.
K. D.
Iz ZDA smo 28. 8. 1989 prejeli TELEKS s sledečo vsebino:
Najlepše se zahvaljujem vam in osebju LIKA za lep vtis, ki ga je name naredil slavnostni sestanek ob 20. letnici sodelovanja.
Zame je bil ta pregled skupnega 20 letnega sodelovanja (skozi dobre in slabe čase) zelo pomemben, prav tako tudi priložnost srečanja z novimi in starimi delavci, ki so vložili toliko truda v uspeh sodelovanja LIKO-USFI-LESNINA.
Zelo me je užalostilo razdejanje, ki ga je povzročil požar na Verdu. Vendar sem opazil pozitiven odnos v vodstvu LIKA in pri delavcih napram prihodnosti kljub koraku nazaj. Prepričan sem, da bo po končani rekonstrukciji LIKO še močnejši. CCFI bo storila vse za zagotovitev programa, ki bo ustrezal vašim proizvodnim kapacitetam.
Bob Friedman
Pozorno sem si ogledal razstavni prostor Leukhardt Systems-a in njegove reference v aplikacijah proizvajalcev strojev.
Na sestanku z Leukhardt Systems smo bili prisotni: gospod Leukhardt, Podnebšek, Moškon in Peteh. Pogovarjali smo se o medsebojnem sodelovanju, o predstavitvi programa Leukhardt Systems na sejmu Sodobna elektronika 89 in Interbiro 89. Prejeli smo tudi ponudbo za PC-je 386.
Na sejmu se je predstavljalo tudi sedem jugoslovanskih proizvajalcev: Alat, Ivo Lola Ribar, Kikinda, Metalna, Potisje, Sintal, SOUR Prvomajska.
Obisk sejma EMO je bil zelo koristen, kajti to je bil prikaz najsodobnejših strojev, strojnih linij in avtomatizacije. Na sejmu sem dobil tudi veliko tehnične dokumentacije in prospektov, ki jih bomo uporabili pri svojem delu.
Moškon Stane
BODIMO SOLIDARNI IN ČIMPREJ OPRAVIMO SPREJETE OBVEZNOSTI
Aktivnosti za sanacijo pogorišča v štolami na Verdu so v polnem teku in pričakujemo, da bodo zaključene do konca letos. Za izvedbo posameznih nalog so zadolžene strokovne službe, ki z vso odgovornostjo opravljajo posamezne naloge v skladu s sprejetim terminskim planom.
Ker pa izpada proizvodnje ne bo mogoče v celoti pokriti, je delavski svet med ostalimi ukrepi sprejel tudi sklep, da mora vsak član kolektiva do konca leta, oz. izjemoma 1 dan do konca marca 1989 opraviti dva solidarnostna dneva v proizvodnji. Zaposlitev mora biti produktiuvna, zato je potrebno delati na normalnih delih. Prav bi torej bilo, da vsi tisti, ki nismo v neposredni proizvodnji ta sklep čimprej realiziramo. Da bo delo potekalo organizirano in ne bo zapletov pri razporejanju, se mora vsak posameznik zglasiti v kadrovski službi, ki bo koordinirala razporeditve.
Tudi na ta način bomo izrazili svojo pripadnost kolektivu.
Za vse delavce dislociranih enot je zaradi stroškov, ki bi nastali v zvezi s prihodom na delo, delavski svet sprejel sklep, da se jim obračuna enodnevni netto OD pri osebnih dohodkih za mesec november in december 1989. Ker so nekateri to obveznost že opravili je prav, da jim čimprej sledimo tudi vsi ostali.
Z OBISKA SEJMA-TOKRAT EMO V HANNOVRU
v času od 12 do 20. 9. 1989 je bil v Hannovru sejem EMO (European Machine Tool Ezhibition), katerega sem si ogledal v času od 17. do 19. 9.1989.
Na sejmu so se predstavljali vodilni proizvajalci strojev, strojnih linij, robotov, avtomatizacije v industriji, krmiljenj.
Ogled sejma je bil koristen z vidika tehnoloških in izvedbenih rešitev, kakor tudi zaradi ogleda krmiljenj.
V večini so prevladovale rešitve z Siemen-sovimi in Fanuc-ovimi krmilniki in CNC-ji, v manjši meri pa so bili zastopani tudi drugi proizvajalci krmilnih sistemov.
INTERES ZA LETOVANJE V NARAVNIH ZDRAVILIŠČIH NARAŠČA
Možnosti počitnikovanja v naši DO smo z letošnjo poletno sezono dodatno obogatili z nakupom udobnega stanovanja v eni izmed počitniških hiš v Atomski vasi v Podčetrtku. Marsikateremu obiskovalcu je že znano, da se Atomska vas nahaja v neposredni soseščini priznanega slovenskega naravnega zdravilišča Atomske toplice v Podčetrtku, ki leže v izredno privlačnem okolju, tik ob reki Sotli, na meji med Slovenijo in Hrvatsko.
Naj povemo, da je stanovanje primerno opremljeno za udobno bivanje petim osebam ter da ga je možno koristiti skozi vse leto. Naravno zdravilno sredstvo Atomskih toplic je termalna voda, ki je blago radioaktivna in ima temperaturo od 30° - 37°C. Uporablja se predvsem za kopanje ter s tem za zdravljenje revmatičnih obolenj in kožnih bolezni, stanj po operativnih posegih na lokomotornem sistemu in po poškodbah.
V naselju Atomske vasi pa bo predvidoma že do konca letošnjega leta vgrajen tudi poseben bazenski kompleks, z zunanjim večjim in manjšim otroškim bazenom, z notranjimi bazeni, toplimi vrelci, podvodnimi masažami, vodnimi brzicami, zračnimi in parnimi savnami ter solarijem. Ta bazenski kompleks bo omogočil, da ga bodo obiskovalci resnično lahko koristili skozi vse leto in ves dan. Vsi tisti, ki so že letovali v Atomski vasi vedo povedati, da le-ta ponuja
poleg ustreznega udobja bivanja tudi različne druge možnosti za prijetne aktivne počitnice, za šport in rekera-cijo. Atomska vas je namreč odlično izhodišče za sprehode in izlete po ožji in širši okolici. Med cilji teh izletov so tudi Olimlje, Kumrovec, Tra-koščan, Bizeljsko, Hrvaško Zagorje idr.
Prvi člani našega kolektiva so torej stanovali v apartmaju že v sredini meseca junija. Do sedaj pa se je zaporedoma zvrstilo že 17 delavcev in njihovih družinskih članov. Vse kaže, da bo stanovanje ostalo zasedeno še vse tja do pozne jeseni, saj je bivanje v tem kraju primerno ne glede na letni čas.
Tudi podatki o zasedenosti počitniških hišic v Čateških toplicah potrjujejo dejstva, da iz leta v leto narašča interes za letovanje v naravnih zdraviliščih. Sezona zasedenosti počitniških enot je vedno daljša. V mesecu aprilu in maju so počitniški hišici koristili le nakateri posamezniki, medtem ko je bila od začetka junija do začetka oktobra zasedenost popolna. Letovalo je kar 33 družin aktivnih delavcev ter veliko upokojencev. Počitniške kapacitete v Čateških in Atomskih toplicah moramo tudi v bodoče pod ugodnimi pogoji dodeljevati večjemu številu delavcev za preventivni oddih in okrevanje bolnih in starejših.
Ob tem, ko govorimo, da so počitniške kapacitete v toplicah vsaj delno, še vedno zasedene, je bila sezona na morju zaključena že pred dobrim mesecem.
Stanovanja na Cresu so bila razen dveh terminov zasedena od 27. 6. do 15. 9. Skupno je tako letovalo na tem otoku 30 družin.
Največje število kapacitet še vedno ponujajo Selce. Termini v času od 1. julija do 5. avgusta so bili polno zasedeni. Prav tako so bile hišice skoraj polno zasedene še do 2. septembra.
Le polovično zasedenost pa smo zabeležili v mesecu juniju. V Selcah se je tako od 17. junija do 2. septembra zvrstilo kar 150 družin.
Članom kolektiva, ki jim še vedno najbolje ustreza kampiranje, pa sta bili v letošnji sezoni kupljeni 2 novi počitniški prikolici. Še s tremi starimi prikolicami, sta bili nameščeni v neposredni bližini Poreča v avtocampih Lanterna in Bijela Uvala. V vseh petih prikolicah je od 27. junija do 5. septembra letovalo 30 družin.
Interes za poletno bivanje v Kranjski gori je trajal od 1. julija do 9. septembra, pri tem, da je bilo 5 terminov nezasednih. Letovalo je 17 družin. Stanovanji v Bohinjski Bistrici sta bili zasedeni do 17. septembra. V tem obdobju se je zvrstilo 19 družin. V kolikor bi bila sončna in topla tudi jesen, pa bi prav gotovo v planine v okolici Kr. gore in Boh. Bistrice, zašel še marsikateri navdušenec.
V vseh počitniških enotah je tako v letošnjeh poletnih mesecih letovalo skupno okrog 300 družin delavcev oz. upokojencev. Trudili smo se, da bi kar najbolje sproti vsklajevali želje delavcev z možnostmi za letovanje in upamo, da letovanje ni bilo odklonjeno prevelikemu številu delavcev. Žal pa vsako leto znova ugotavljamo, da ravnanje udeležencev letovanja s stanovanji in inventarjem v njih ni zadovoljivo.
Prepogoste so razne okvare, tudi pri čiščenju nekaterih posameznikov se pogosto zatakne. Zato naj bo tudi v bodoče dolžnost in želja vseh udeležencev skrbno ravnanje s počitniškimi stanovanji.
Sonja Volk
Domačnost in privlačnost Atomske vasi v Podčetrtku
DEJAVNOST SINDIKATA
Sedanje gospodarske in tudi politične razmere pri nas zahtevajo, da se v celotno dogajanje aktivneje vključi tudi sindikat s svojimi akcijami oz. v okviru drugih organiziranih aktivnosti.
Prav v letošnjem letu so se uspešno zaključili nekateri dogovori, ki so potekali že v lanskem letu. Tako je ponovno sprejeta sindiklna lista, ki pomeni minimum zahtev sindikata pri uresničevnaju pravic iz dela, uresničevanju nadomestil, prejemkov in skupne porabe in določenih stroškov, ki izhajajo iz opravljenega dela in v zvezi z delom. Sindikati v OZD pa so morali skladno s svojimi pravicami in upoštevaje rezultate dela in poslovanje ta svoja stališča uveljaviti v samoupravnih splošnih aktih.
Ugotavljamo lahko, da smo večino teh usmeritev uveljavili tudi v naši delovni organizaciji.
V letošnjem letu smo v sindikatih sprejeli tudi stavkovna pravila.
Tako smo uspeli ne le legalizirati stavko na način izražanja in uvelja-vljana interesov delavcev, temveč tudi določiti pravila, po katerih naj bi delovali v primeru razreševanja določenih problemov s stavko.
HUMOR
KDO JE BOLJŠI?
V baru so se našli Amerikanec, Rus in Jugoslovan. Ob vse splošnem hvalisanju v kateri državi se bolje živi, so prešli na tehnologijo. Amerikanec je pojasnil, da je v Ameriki tako razvita, da iz rude, ki jo začnejo kopati ob šestih zjutraj, zvečer že letijo rakete s sateliti.
Rus ga je hotel potolči z rekordom -rekoč, da pri njih začnejo kopati železno rudi ob šestih zjutraj, ob 12. pa že letijo tanki iz tovarne.
Jugoslovan pa je »potolkel« oba rekorda, ko jima je povedal, da v Jugoslaviji začnejo kopati temelje za novo pivovarno ob šestih, ob osmih so pa že vsi pijani.
Martinčič Franko
Kljub vsem prizadevanjem, da bi si sleherni delavec z delom zagotavljal socialno in materialno varnost v sindikatih ugotavljamo, da je vedno več družin, kjer lahko kljub temu, da sta zaposlena dva družinska člana, družina živi na robu eksistenčnega minimuma.
Za razreševanje najhujših problemov smo se zato dogovorili, da del sredstev iz sindikalne članarine osnovne organizacije namenimo za dodelitev finančnih pomoči. Tudi zaradi take opredelitve se je spremenilo razmerje v odstotku članarine, ki jo namenjamo za lastne potrebe oz. potrebe občine in republike, v korist osnovne organizacije.
Že nekaj mesecev zaporedoma tako spremljamo višino OD zaposlenih in tistim, ki so po naši oceni (mnenje oblikuje socilana delavka v sodelovanju z vodstvom DE) tudi izplačamo določeno denarno pomoč. Zato smo namenili za pomoči kar 19.400.000 din, od tega iz sredstev OSS 7.200.000 din. Pomoč je prejelo 34 delavcev. Naslednja večja akcija dodelitve pomoči pa bo stekla ob priliki organiziranega nakupa ozimnice, še v tem mesecu.
K.D.
UTRINKI
Vse lepo enkrat mine.
Mladost, prijateljstvo, ljubezen. Ostajajo spomini.
In bolečina.
Ostaja velika praznina
in drobna želja,
da se vse, le za hip povrne.
In ostaja nam upanje.
Tega, edino tega nam nihče ne more vzeti.
G.U.
Pravijo, da sam težko ustvarjaš zgodovino.
Tudi prihodnost sam težko gradiš.
Lahko pa oblikuješ sedanjost.
Morda bo ta zapisana v zgodovino.
PROGRAM DE PVGV VERD
l :
Lep videz in varnost vašega doma
Program vhodnih vrat MS 16 in MS 13
SREČANJA DELAVCEV IN UPOKOJENCEV LETOS NI BILO
V mesecu juniju letošnjega leta je delovno organizacijo prizadel hud požar, o katerem smo več pisali na prejšnjih straneh. Med ukrepi, ki jih je delavski svet sprejel za sanacijo razmer, je tudi odložitev letošnjega srečanja delavcev (bilo bi že deveto po vrsti) na naslednje leto. Vsem tistim, ki ste zaman čakali na letošnje vabilo se torej opravičujemo in kličemo NASVIDENJE prihodnje leto.
križanka
UREDNIŠKI ODBOR: NAŠE DELO, glasilo delovne skupnosti Lesnoindustrijski kombinat »LIKO«, Vrhnika, ureja uredniški odbor: Dragica Krašovec (odgovorni urednik), Novljan Meta, Ciril Gerdina, Šerjak Tina, Franko Martinčič - Naslov uredništva: Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, Tržaška 28, Vrhnika
tisk:rh*vs borovnica