Bilanca Cisto tehnično predstavlja bl-lanca obrazec, ki je po sredini razdeljen. Leva stran obrazca se imenuje aktiva, desna pa pasiiva. Obe strani bilance imata dolo-čeno število kolon (stolpcev), v katere vpisujeimo številke In besedUo. AKTIVA (leva stran) Opis Osnovna sredstva Izloiena sredstva pri Baaki Blagagna Zirio račun pri banki Surovlne in materi.al Nedakončana p.rotzvodnja Končam proizvodi Kupci in drugi dolžnikd SKUPAJ: V primer nJsmo vnesll sauno podatkov z dne 1. januarja leta 1956. temveč tudi podatke iz leto dni prej, kar omogoča. da jih prijnerjatmo in da napravimo do-ločene zaključke. Ce pogledamo levo stran (akti-va). bomo vide.11, da je vsaka po-»amezna postavka lzražena v dinarjih In da predstavlja vsaka ali stvarna matertalna sredstva (osnovna sredstva, surovine In material, nedokončana proizvod-nja in konfani proizvodi) ali de-narna sreds-tva (gotovina v bla-gajni in gotovina v banki), ali pa terjatve od dmgih oseb (kupcev), kar je moi spremeniti v denarna Bredstva, potem pa v suro-vine itd. Kako poročati deiavskim svetom o uspehih in neuspehih podjetja Na straivi aktjv flevo strao) vpisujerno stanje sred^tev, s ka-terimi gosipodarska organizacija razpolaga tisti daa. ko sestavlja-mo bilanco. kakor tudi vse ter-jatve. k! jih i.ma tega dne (vse dolžnike). Na strani pasiv (na desni strani) vpisujemo vse ob- Paslva (desna stran) pa kažejo, oč kod izhaja.jo sredstva v aktivlh ali obveznostih. ki jih ima pod-jetje do oseb ali fondov, ki so padjetju omo.gočili nabaviti sred podjetju omogofili nabaviti sred-stva v aikitivih. TaKo je na pri-mer podjetje v aktivih zadolženo za osnovna sredstva za ls>ti zne-sek (150.000 din), v pasivih pa v obltki sklada osnovnih sredstev. Podjetje iuia nadaJje v aktivih pr: banki izločena sredstva v znesku 60.000 dinarjev. Ta sred-stva pripadajo rezervnemu (9.000), amortizacijsikemu (26.000) in in-vesticij«ikemu skladu (25.000) v pasvvih. Za vsa druga sredstva v akitivih, ki jih sacer knajnc za veznosti podjetja, to je vse up-nike kakor tud: višino vseh skla-dov. naj si bo družbenih ali last-nih. Vsi>ta aktiv mora bvtt enaka vsoti pasiv bilance. Bilanca nekega podje-tja bi mogla imeti naslednjo sliiko: obratna sredstva (v blagajnl, na žiro računu prJ banki, v obliki surovin. materiala, nedokončane proizv&dnje in končanih proiz-vodov, aLi kot terjatve od kup-cev In drugih dolžnikov) dolguje podietje v pasivt 128.000 din, ln to 10.000 din kreditorjem, 118.000 dinarjev pa banki. Za podrobnejšo analizo tai kontrolo poslovanja podjetja je potrebna v tern primeru podrob-ne.jša klasifikacija, to se pravi mnoge postavke je treba razčle-n.iti. Mislimo pa, da ni potrebno da bi iimela biilanca. ki jo daje-mo deilavskernu svetu v l-oepravo načelno vei pozioio kakor pa pnikazani prdmer. Ce primerjamo zneske i2 ko-lon, ki kažejo stanje na daa 1. I leta 1956 s podatki fz kolon v katerih ie pokazano stanje na dan 1. I. 1955. lahko napravimo določene zakljufke. V naSe^ prtmeru vfdimo. da so v letu dni porastla skora) vsa sredstva. prt t