AVSTR. KRŠU TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE Št. 2. V Ljubljani, dne 11. januarja 1918. imniBiiiiiiiiiiii Maja vsak petek Uredništvo: Kopitarjeva ulica C Naročnina znaša; celoletna . . K 4 — palaletna . , K l — Mrtlataa. . K 1— >—agent tterllk* ftaM 10 vla. Leto XI. f Mici Rojc. V Selcih na Gorenjskem je umrla vpo-kojena prevzemnika Mici Rojec v starosti 47 let. Delala je v ljubljanski tobačni tvornici 32 let, na to je bila vpokojena. Mici Rojec je spadala med tiste tihe naše delavke, ki ne govore veliko, a zato pa timveč delajo in se z vso dušo in s srcem oklenejo delavske organizacije. Znala si je pridobiti med delavkami priljubljenost in delavstvo ji je zaupalo, jo volilo v odbor »Podpornega društva«; krajne skupine »Avstrijske tobačne delavske zveze, skupina Ljubljana«; bila je tudi članica načelstva Jugoslovanske Strokovne zveze; pred leti je bila tudi odbornica Abstinenta. Posebno rada je poleg stanovskih svcjih dolžnosti tudi stregla bolnikom. Ko je umrl prvi blagjnik Podpornega društva tov. Ogrič, ji je delavstvo poverilo veleva-žen posel glavne blagajničarke; to mesto je izpolnjevala še tudi potem, ko je bila upokojena, dokler jo ni Bog obiskal s hudo boleznijo, ki je navdušeni sodelavki za naša delavska prava prekinil delo v naši organizaciji. Naš list je rajnici dolžan posebno zahvalo, Ko se je ustanovil, je pomagala več let pri ekspediciji za Bog lonaj; vodila je pa takorekoč do zadnjega kolportažo našega lista med svojimi sodelavkami in sodelavci. Pridne, neumorne sodelavke v naši organizaciji vsi, ki smo jo poznali in cenili niene vrline, ne bomo nikdar pozabili; pozabili ne bomo zaslug, ki si jih je pridobila za delavsko reč. Priporočamo jo v molitev. Domači novičar. »Naša Moč« je v prvi vrsti namenje-na, da zastopa delavske koristi. Poučavati osora pa tudi delavstvo o rečeh splošne A ažnosti. Ne more in ne sme prezreti važ- nih pojavov zadnjih časov še posebno ne v naši jugoslovanski domovini. Pri nas med Slovenci se je po majniški deklaraciji vse prenovilo, oživilo, okrepilo. Ljudska zahteva je postala, da se združijo Jugoslovani v samoupravno državno telo pod geslom Habsburžanov, Ta zahteva je postala silovit val. Uresničila se bo, ker se mora. V sedanjih zgodovinskih časih so se slovenske stranke želo približale ena drugi, posebno kar tiče postopanja v državnem zboru. V Jugoslovanskem klubu nastopajo poslanci v državnem zboru složno in skupno. Možato osredotočuje Jugoslovanski klub vso pozornost na to, da se uveljavi naša država. Vplivu Jugoslovanskega kluba ni moglo in ni škodovalo, ker sta ga dr. Šušteršič in Jaklič zapustila. Složno sodelovanje poslancev raznih svetovnih in gospodarskih nazorov v državnem zboru je povzročilo, da je dvignil v »Slovenskem Narodu« dr. V. K. svoj glas, naj bi se Slovenci v boju za enotni cilj tudi enotno politično organizirali. »Slovenski Narod«, glasilo narodne napredne stranke na Kranjskem; dr. V. K. je štajerski Slovenec, je v soboto 5. januarja 1917 odgovoril na predlog in je odkrito povedal, da se mora poizkus, trajno zločiti medsebojni boj, izjaloviti. Pristavil je: »Nekaj drugega pa je seveda zahteva, da moramo zaenkrat zapostaviti vse, kar nas loči ter z združenimi močmi stremiti za prvim svojim ciljem, za uresničenje deklaracije. Edini moramo biti v tem, da smo brez razlike trdna opora našemu Jugoslovanskemu klubu. Pristavil je še: »Prepričani smo, da se da ta enotnost najbolje doseči, ako na eni strani pošteno izpovemo, kaj nas sicer loči, na drugi strani pa ravno tako pošteno in v medsebojnem spoštovanju iščemo oblike, ki nam omogoči smotreno, trajno, skupno delovanje za veliko stranko. V organizatoričnem oziru je pa opozarjal na enotno organizacijo V, L. S. in socialne a> dvignil roki in zaklical: nje je trpelo. Vsak vinar se bo moral iznova pridobiti, ker tiste vojne odškodnine, o kateri so sanjali mažarski ministri ne bo. Kdaj se sklene mir, ne vemo. Stoji pa, da starejši ljudje ne dožive več takih časov. Trdo, hudo bo živeti še mnogo let. Država bo morala pokriti vsako leto štiri tisoč milijonov; na vsakega bo odpadlo povprečno 140 kron, do 700 kron odpade na leto na eno rodbino srednjih stanov. Svet bo prisiljen, da se bo zatajeval. Krepka volja, resnost, podjetnost se morajo zelo pomnožiti, ko zasijejo solnčni žarki miru na našo ravan. Pred vsem se bo moralo gledati na to, da se cene v Avstriji znižajo; če se to ne zgodi, bo v Avstriji življenje najdražje. Po vojski, kakor rečeno, življenje ne bo lahko. Pri vsakem najmanjšem grižljeju bo sedel z nami 'pri mizi ali kjerkoli gospod davčni vijak v tej ali oni podobi. Ker vojne odškodnine ne bo, se bomo morali sami pomagati. Le delo more zopet nadomestiti milijarde, ki jih je požrla vojska. Pohvala Jugoslovanskemu klubu. Dr. Šusteršičeva »Resnica« se vedno zaganja in napada in natolcuje in opravlja in obrekuje naš delavni Jugoslovanski klub. Kako pa sodijo Nemci? V najzagrize-nejšem velenemškem glasilu, glasilu verskih odpadnikov in »Proč od Rimovcev« smo čitali v soboto dne 5. t. m. med drugim: Dejstvo, kako da snubijo četico slovenskih in hrvaških poslancev, nam kaže, kako ta mala napadalna četa s svojim enotnim programom in s svojo deloljubnostjo, katere ji ni moč odrekati, se bolj uveljavlja kakor razne nemške skupine s svojo nesmotrenostjo in ker jim manjka odločnosti v narodnih vprašanjih. »Odpustite! Ne, ne; smrtnega udarca mi ne boste zadali. Oče, oče, za Boga, blagoslovite me! Vaša mrzkost me ubije!« Gospod pl. Vlierbeke je pozabil na mladeniča. Dvignil je oči proti nebu, kakor da se Bogu zahvaljuje. Končno je iz-pregovoril, zatopljen v solze: -Margareta, Margareta, zgoraj v nebesih se raduj — moja obljuba je spolnjena; tvoje dete postane na zemlji srečno.« Gustav in Lenora sta se tresla v nadi, pogledala sta mu v roko, dvignil je mladega moža, ga ginjen poljubil rekoč: »Gustav, ljubi moj sin; Bog blagoslovi vajino ljubezen. Osreči moje dete — tvoje je!« »Gustav, ljubi moj Gustav!« je zaklicalo dekle, ko se je istočasno oklenilo očeta in ženina. Prvič sta se v ljubezni na očetovih prsih poljubila; starec je močil glavi svojih presrečnih otrok s solzami. Zdaj, ljubi moj bralec, ti pa motam pri-poznati, da sem ti prikril lego in celo pravo ime starega gradu gospoda pl. Vlier-beka iz zelo važnih razlogov. Nikdar zato Porota zopet zboruje. Porotne dvorane so bile zaprte tri in pol leta. Šušteršičev prijatelj grof Stiirgkh jih je bil zaprl. Mož ni bil prijazen sodelovanju ljudstva v postavodaji, zato je zaprl tudi porotne dvorane. Sovražniki ljudske misli so zavlačevali poroto, kolikor časa so le mogli, dasi je ljudska zbornica odločno zahtevala, naj se porotna dvorana zotpet odpre. Koliko časa je trajalo, da so sestavili sezname poorotnikov, a če vlada dobra volja, gre vse: tudi porota. Čez tri leta in pol so se 2. januarja 1917 zopet odprla vrata porotnikom, sodnikom in ljudstvu. Na Dunaju so pričeli. Nabralo se je toliko slučajev, da bosta pri dunajskem deželnem sodišču poslovala dva sodna porotna zbora. Dvorana ni bila zakurjena: znak vojne. Predno se je pričelo zasedanje, je senator predsednik dr. Feigl govoril porotnikom: Več kakor tri leta so pretekla, odkar sem tu zadnjič gospode porotnike pozdravil. Ovire, ki so zabranjevale poroto, so splošno znane. Težavno je bilo v vojnem času sploh sestaviti porotno klop. Upoštevati so se morale gospodarske razmere porotnikov; veliki del pred njimi služi pri vojakih. Javni zastopi so pa zahtevali, naj se porota zopet uvede v pravice, do katerih je upravičena. Porote je Stiirgkh ustavil 3. avgusta 1914. Rusija razpada. Z velikansko močjo je šla Rusija na vojsko, a sreče ni imela. Potem, ko je padel car in je zmagala revolucija, je mogočna država začela razpadati. Danes obstojajo pravzaprav že tri države: Rusija, Ukrajina in Finska; vse tri so republike in vse tri so pripoznale tako osrednje velesile, kakor tudi sporazum V koliko bosta ostali republiki Finska in Ukrajina v zvezi z Rusijo, se še ne more znati. Samostojna postane tudi kongresna Poljska. Sploh pa divja v Rusiji še vedno državljanska vojska v obliki socialne revolucije. ne boš uganil, kje da biva Gustav s svojo izvrstno ženo. , Kar tiče mene, poznam natančno gospoda in gospo Daneckerjevo. Z njunimi ljubkimi otročiči in z njih dedonj, gospodom pl. Vlierbekejem, sem se celo večkrat izprehajal. Pred očmi mu je še vedno očarujoča podoba njunine domače hiše, tihega miru in medsebojne ljubezni, ki sem jo sme! včasih tam občudovati, kako je stari plemič svoja vnuka, ko sta se veselo igrala, kaj zabaval, kako mu je plezala mala Ade-linca na kolena, ga božala po licah, kako je živahno Izidor mu divje jezdaril na kolenih; zraven sta pa stala gospod Dene-cker in njegova žena in z notranjem veseljem gledala, kako da je srečen ded med otroci, ki so se igrali . . . Ne izdam ti, kdo mi je bil to povest pripovedoval, dovolj, da veš, vse osebe z vlogami v tej povesti poznam ne enkrat, marveč večkrat sem jedel za mizo najemnika Jana, žena njegova in dekla Katarina zelo radi čebljati, v prvi vrsti pa o svojih dobrotnikih. (Konec.) ----------- kJ i / -■ Med brati in sestrami. Velenje. Tukajšnje slovensko delavstvo ces. kr. premogokopa v šaleški dolini se soglasno pridružuje izjavam vseh slovenskih strank za državnopravno deklaracijo z dne 30. maja leta 1917. Izreka zahvalo prevzvišenemu knezoškofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču za tako odločni nastop ter vsem voditeljem slovenskega naroda, kateri so se izjavili podpirati majniško deklaracijo v prospeh in srečno bodočnost Jugoslavije. Izraža Jugoslovanskemu klubu iskreno sožalje nad prerano izgubo buditelja jugoslovanske misli dr. Janeza Ev. Kreka. Delavstvo izreka tudi najsrčnejšo zahvalo papežu Benediktu XV. in cesarju Karolu I. za neumorno prizadevanje, da bi med razdvojenimi narodi zopet zavladal vroče zaželjeni mir. Jugoslovanskemu klubu pa kliče delavstvo: Neustrašeno, brezobzirno za narodne pravice naprej do končnega cilja z zavestjo, da stoji za Vami res pravi slovenski narod kot en mož! Dr. Šušteršiču, kot ubežnemu kralju iz Jugoslovanskega kluba v najizrazitejšem momentu, pa kliče delavstvo: Vi niste Slovenec, in vsak, ki z Vami čuti, tudi ne! Kajti Vi, kakor se je izjavil prevzvišeni knezoškof, opravljate krivo delo med slovenskim narodom. Nehajte torej se tem delom v slovenski javnosti, kajti narod Vam ne zaupa več! Končno pa kličemo: Slava Jugoslovanskemu klubu in njegovemu načelniku dr. Korošcu, ki mu sledimo vsi! Za ces. kr. slovensko delavstvo v Velenju; Šaleška dolina: Vekoslav Zajc. Velenje. Tukajšnji ces. kr. slovenski delavci v premogokopu so pred kratkim časom vložili po svojem tovarišu Vekoslavu Zajcu več zelo važnih prošenj na svojega občespoštovanega poslanca g. dr. Karola Verstovška v državni zbor, ki smo nato na uspešno posredovanje g. državnega poslanca dosegli krasne uspehe. — Vi-sokospoštovani gospod državni poslanec dr. Karel Verstovšek je izposloval, da dobijo v kratkem času velenjski rudarji več moke in tudi druge poljske pridelke. Dobijo tudi obleko in obutev. — Spomladi pa se začne graditi delavska kopelj, ki je ne-obhodno potrebna za delavsko zdravje. Delavstvo se iskreno zahvaljuje g. poslancu za njegovo požrtvovalno delo, ki je dosegel nad vse lepe uspehe in mu je izreklo neomajeno zaupanje! Poslala se mu je tudi izjava za Jugoslovansko deklaracijo ter v posebnem pismu izreklo javno in globoko zahvalo, podpisano čez 500 delavcev. Mnogim delavcem je izposloval tudi zaostalo vojno doklado. Bog živi našega visokospoštovanega g, poslanca dr. Karla Verstovška še na mnoga leta! — Za ces. kr. slovensko delavstvo v Velenju: Vekoslav Zajc. Zlato leto bogatašev. Adolf Hilferding je opisal razvoj kapitalizma. Pravi, da tvori akcijska družba stopinjo, da se razvije finančni kapital do viška, ker bo monopolizirala industrijo. Akcijske družbe so med vojsko zelo hitro monopolizirale razne industrije. Izpre-memba gospodarstva mirnih časov z ozirom na položaj, ki ga je ustvarila vojska, je izpopolnila tehniko. Ker je bila izločena od strani inozemstva vsaka konkurenca, ker se je okolišče za razpečavanje blaga omejilo in ker je bila vsaka izguba izključena, produkcija ni računala več s tistimi težavami, s katerimi bi bila sicer morala. Naravna prikazen je, ker se je kapitalizem že v prvih letih vojske močno okrepil; liki gobe so se ustanavljale s pomočjo bank in finančnih zavodov nove akcijske družbe; stare so pa zvišavale svojo moč, ker so množile akcijske glavnice in prisilile pod svojo oblast prej samostojne obrate. Leta 1917 je ta reč zopet zelo napredovala. Novih akcijskih družb so ustanovili 22 z glavnico 62 milijonov kron; predlanskim so ustanovili le 9 novih akcijskih družb z glavnico 17 in pol milijona kron. Ustanovno glavnico je sklenilo leta 1917 zvišati 78 avstrijskih akcijskih družb; 269 milijonov kron so temu namenili in namero tudi večinoma izvedli. Na bančne zavode je odpadlo 163 milijonov, na indstrijske družbe 106 milijonov. Ljsti denarnih mogotcev napovedujejo že zdaj, da so leta 1917 manj zaslužili, kakor leta 1916, ker vplivajo na dividende višji stroški za material in višje plače; seveda ne povejo, ali pa povejo prikrito sramežljivo, da so v prvih letih vojske z vso silo delali in stroje izrabili. Sicer so pa tudi lani toliko zaslužili, da nimajo nikakega povoda se pritoževati. Najugodnejše gre seveda bankam in velikim finančnim zavodom. Lani so že njih bilance izkazovale tako velike dobičke, kakršnih v mirnih časih niso nikdar dosegli; a z lanskim letom bodo zelo prekosili vse dosedanje dobičke. Prebivalstvo je lani stradalo, se borilo z revščino in z bedo; vojna industrija je pa žela velikanske dobičke. Velikanske cene, ki so jih dosegle nekatere reči, so bankam prinesle ogromne dobičke. Kapital se pa zato že tudi pripravlja za bodoče gospodarstvo v mirnih časih. Banke so pričele množiti svoje glavnice že lani. Bodenkreditanstalt je izdala 40.400 novih akcij; na 273 milijonov kron pomnoži svojo glavnico, Lander-bank namerava zvišati svoj kapital od 130 na 150 milijonov kron. Veliko ogrskih bank je že tudi zvišalo svoje glavnice. Na Dunaju in v Budimpešti bodo banke za 500 milijonov kron zvišale svoje glavnice. Banke računajo že zdaj z razmerami, ki bodo po vojski nastale. Med vojsko se denar ni posojeval, stroji v tvornicah in na železnicah so že popolnoma izrabljeni; poprave in nove nabave bodo stale ogromne vsote. Organizirani kapital sega že zdaj v gospodarstvo najrevnejšega delavca, najrevnejšega bajtarja na kmetih. Delavstvu nastajajo nove naloge. Težko, zelo težko se bo borilo z okrepljenim kapitalom. V prvi vrsti se bo moral delavec z vso silo okleniti svojih strokovnih organizacij. Gospodarska borba se v bodoče ne bo bila z enakimi silami. Že pred vojsko je bil boj s karteli strašan, še hujši bo po vojski. Okno v svet. Mestne gospe popravljajo perilo na kmetih. Češki list »Den« poroča: Pred tednom dni sta prišli v vas, ki leži ne daleč od Moravskih Orlic, dve odlični nemški dami, ženi višjih železniških uradnikov. Hodili sta od hiše do hiše, da bi kupili troho živil, ali zaman, ker nista imeli nobene izmenjave, kakor sladkorja, petroleja itd, Fo brezuspešnem stikanju in iskanju sta priromali do poslednje hiše v vasi. Kmetica je pripomnila, da jima rada proda masla, če ji popravita in zašijeta stare srajce! Gospe, v kojih hišah se ni staro perilo nikoli popravljalo in šivalo, nikar še, da bi sami kaj pozašili, sta izprva premišljevali, potem pa sedli za mizo in kmalu je bilo nekaj raztrganih srajc zašitih, za kar je dobila vsaka pol kilograma masla. Izdajatelj Fraa UUreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moikerc. — Tisk Kat. Tiskarne. t »Jugoslovanska Strokovna zveza« žaluje. Umrla je njena odbornica Mici Rojc v Selcih na Gorenjskem, Priporočamo jo v molitev! Ustanov. 1.1893. Ustanov. 1.1893. m poopoio ono ls registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 71/2, 15 ali 22i/2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg št 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadrnga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po š'/^/o. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848-40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.515 deleži, ki reprezen-tujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. Gospodarska zveza v Ljubljani ima v zalogi jedilno olje, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago. Oddaja na debelo! Za Ljubljano in okolico je otvorila mesnico v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi špecerijsko trgouino na Dunajski cesti štev. 30. Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.