"Tmim lin mil II■MII—II—i iHIIMI— — HMIIIIIIIII—■II—IIMIIHM II ■—■llU HiiMIB
LETNIK V	DUNAJ, V SREDO, 19. IV. 1950
c Mladina hoj
list je
MLADA KOROŠKA
ŠTEV. 28 (301)
Jugoslavija ne kupčuje s svobodo in neodvisnostjo narodov
Zadnjo nedeljo so bile v jugoslovanski coni tržaškega ozemlja ••pravne volitve, na katere se je Prebivalstvo pripravljalo s tekmovanjem pri delu, z mogočnimi manifestacijami in volivnimi zborovanji. Na teh predvolivnih zborovanjih je ljudstvo povsod obsojalo buli šovinistično kampanjo italijanskih imperialistov, ki stremijo 2a tem, da bi bil Trst spet priključen k Italiji. Prav tako pa je ljudstvo obračunalo s klevetami Vida-lijevih kominformovcev, kateri so že o£ito prešli v tabor italijanske šovinistične in iredentistične reakcije. Po vseh večjih in manjših krajih so se volivci zbirali na zborovanjih, kjer so jim govorili zastopniki ljudske oblasti.
V glavnem mestu jugoslovanske ' one Svobodnega tržaškega ozemlja, v Kopru, je govoril na predvo-livnem zborovanju minister za po-nk Ljudske republike Slovenije Jyan Regent. Prebivalcem Kopra, ki so se v velikem številu zbrali na zborovanju, je dejal tov. Regent, ‘la nikdar ne bodo prišli v položaj, kot pa so bili in so Slovenci v Italiji. Borba, ki so jo Slovenci in Hrvati Julijske Krajine in Istre skupno z ostalimi narodi Jugoslavije vodili proti fašizmu, je bila hkrati borba za osvoboditev vseh jugoslovanskih narodov izpod tujega jarma, je bila borba proti vsem možnostim narodnega zatikanja. Jugoslovanski
Edito Thomas o novi Jugoslaviji
Napredna francoska književnica bidith Thomas, ki je zaradi politike Informbiroja izstopila iz francoske komunistične partije, je objavila v nPranctireur11 dva članka o Jugoslaviji, v katerih poudarja, da je komunistom iz vzhodnih držav prepovedano iti v Jugoslavijo, da se Prepričajo, kaj se tam dogaja. Brez dvoma bi ob takem obisku spoznali, da se ljudje, ki so se z nadčloveškim pogumom borili proti okupatorjem in domačim izdajalcem, niso mogli čez noč spremeniti v gestapovske agente.
Edith Thomas opisuje svoje potovanje po Jugoslaviji, obiske v to-varnah, obdelovalnih zadrugah, otroških jaslih itd. ter izraža v svojih člankih popolno priznanje demokratični ureditvi državne upra-VC kakor tudi demokratični uredit-vi posameznih ustanov.
V članku ,,Beograjski komunisti so mi rekli, da imajo raje demokracijo od birokracije11 piše: Na strani svetovnega proletariata je Pravica in zgodovinska resnica, ktvar proletariata se nima bati resnice. Nedopustno je, da se v očeh svetovnega proletariata obtožuje Proletariat Jugoslavije, da je postal ‘ašističen samo zato, ker je jugoslovanska vlada v sporu s sovjetsko vlado. Svoj članek zaključuje kdith Thomas: Jugoslavija je leta 1950 za mednarodni proletariat ti-192 ^ar bi,a ®°vJetsLa zveza leta
narodi iz ozira na načela, za katera so se borili,, tudi najmanjšega dela svojih narodov ne morejo izročiti na milost in nemilost tistim, ki še nikdar niso dali jamstva, da bodo spoštovali narodne in demokratične pravice slovenskega ljudstva. Italijanski vlastodržci v Trstu dajejo edinstven primer za to, kaj nameravajo s tamkajšnjimi Slovenci.
Jugoslovanski narodi bi zatajili sebe in svojo narodno osvobodilno borbo, je nadaljeval tov. Regent, če bi tudi le najmanjši del svojih narodov prepustili, dh ga zatira italijanski ali kakršen koli drugi imperializem. Vlada FLR Jugoslavije bi izdala načela, za katera so se borili jugoslovanski narodi, ako bi postala nezvesta obljubam, ki so jih med vojno dali jugoslovanski voditelji, ako bi zdaj kupčevala s temi načeli, z interesi in s svobodo svojih in drugih narodov.
Tov. Regent je ob koncu govoril tudi o prizadevanjih italijanskih šo-
vinistov, ki so hoteli Trst spet priključili k Italiji ter poudaril, da je tudi brez priključitve Trsta k Italiji mogoče doseči boljše in tesnejše odnose med obema državama. Vse zahteve in želje, ki temeljijo na imperialističnih pojmovanjih, da je tudi vlada Jugoslavije pripravljena kupčevati z interesi in bodočnostjo njenih in drugih narodov, pa bodo v. Jugoslaviji naletele na naj-odločnejši odpor vlade in ljudstva. Z narodi, njihovimi interesi, njihovo svobodo in neodvisnostjo ter z načeli marksizma-leninizma mi ne kupčujemo. Prav tako pa tudi ne kupčujemo z uspehi narodno osvobodilne borbe naših narodov, zato je vsak pošten sporazum z Jugoslavijo mogoč le na podlagi priznanja in krepitve ljudske oblasti, na podlagi obrambe pridobitev narodno osvobodilne borbe, med katere spada tudi ljudska oblast v jugoslovanski coni tržaškega ozemlja Ker izidov volitev ob zaključku redakcije še nimamo, bomo o njih poročali v prihodnji številki.
Židje in Arabci niso zadovoljni z internacionalizacijo Jeruzalema
spora med Židi in Arabci. Kot je znano, izjavljata obe stranki, da pomeni posest Jeruzalema zanje simbol njihovih zgodovinskih vezi s tem mestom. Njune zahteve so neločljivo povezane tudi z njihovim nacionalnim in verskim ponosom. Zato sta obe stranki takoj po sprejetju predloga pokazali, da se kljub odločitvi Glavne skupščine njuno stališče ne spremeni niti za milimeter. Izrael je proglasil Jeruzalem za svojo prestolnico ter preselil svoj parlament in ministrske urade. Transjordanija pa si je priključila arabski del Palestine in proglasila novo državo — Hašemitski Jordan.
Transjordanski kralj Abdulah je razpisal nove volitve v parlament,
V nedeljo, dne 23. aprila 1950 ob 9. uri dopoldne bo v dvorani gostilne Roth, Celovec, Pfarrhofgasse
POKRAJINSKI ZBOR
Zveza mladina za Slovansko Koroška
Delegate in goste prosimo, da se zbora zanesljivo udeleže. — Povabili smo tudi zastopnike Ljudske mladine Slovenije, LM Jugoslavije, slovenske mladine v Italiji in zastopnika Svetovne federacije demokratične mladine.
Popoldne bo kulturna prir editev.
Zveza mladine za Slov. Koroško
Na predlog resolucije Glavne skupščine Organizacije združenih narodov, ki jo je predložila na seji dne 9. decembra lanskega leta, je v teh dneh poverj eniški svet OZN odobril točko predloga o internacionalizaciji Jeruzalema. Pri glasovanju o posameznih točkah se je Anglija večinoma vzdržala glasovanja. Angliji pa sta se pridružili tudi ZDA in Belgija, in sicer v točki, ki predvideva meje internacionaliziranega Jeruzalema. Pri končnem glasovanju je bil statut odobren z 9 glasovi, vzdržali pa sta se Anglija in ZDA ter s tem pokazali, da hočeta še vedno izkoriščati spor med Židi in Arabci v svojo korist.
Sprejeti predlog pa še ni rešil
Zasedal je IO DFDL
Celovec, 16. IV. 1950__Na da-
našnjem zasedanju je Izvršni odbor Demokratične fronte delovnega ljudstva po kritičnem pregledu dela in temeljiti vsestranski presoji stanja po občinskih volitvah sprejel važne sklepe za bodoče organizacijsko in politično delo. Obravnaval je tudi gospodarska vprašanja slovenskega podeželja in razmotrival o pomoči našemu človeku.
Sekretariat DFDL
v katerem je pustil prostor za enako število poslancev iz zapadne kot vzhodne Jordanije. Palestinska zadeva pa je imela svoj odmev tudi na severu, v Siriji, kjer so letos uprizorili na priporočilo in ob podpori tujih sil kar tri državne udare. Zanimivo pa je, da Arabska zveza podpira predlog o internacionalizaciji Jeruzalema. To stališče je Arabski zvezi morda narekovalo dejstvo, da je izšla iz krvavega spora z Izraelom kot poražena stranka tfin po prejetem nauku zastopa to stališče. Za internacionalizacijo se je zelo potegoval tudi Vatikan.
Po statutu bo imel Jeruzalem posebno mednarodno cono, v katerem bodo tako imenovani sveti kraji. Ta bo pod nadzorstvom Organizacije združenih narodov. Vrhovno oblast bo imel guverner, ki jo bo izvrševal ob podpori mednarodne policije.
Sam Jeruzalem je danes razdeljen na dva ločena dela. Izrael kontrolira novi del mesta, Jordanija pa stari del, v katerem so arabska četrt in severna ter južna okolica mesta. Zadnje čase vodijo med Izraelom in Jordanijo razgovore v točni razdelitvi obeh delov mesta. Zaradi vmešavanja tujih sil, ki imajo na tem koncu sveta velike interese, pa se vprašanje še ni premaknilo z mrtve točke.
Ko bo sprejet statut o internacionalizaciji Jeruzalema, bo poslanik Garreau, ki je hkraii predsednik poverj eniškega sveta OZN, obvestil o njegovi vsebini obe prizadeti vladi v Tel Avivu in Ammanu in jih povabil k sodelovanju. Njihov odgovor bo sporočil svojim kolegom v New York ob pričetku julija, kjer bodo razpravljali o tem, v koliko sta obe vladi spremenili svoje mnenje.
Na vsak način bo prišla Generalna skupščina v zvezi z odločitvijo o internacionalizaciji Jeruzalema v zelo težak položaj. Zaenkrat ima samo dva izhoda: ali bo pover-jeniškemu svetu uspelo pregovoriti obe nasprotujoči si stranki, da se pogovore, ali pa d)a se Generalna skupščina sprijazni z obstoječimi dejstvi.
Bruselj. — Kralj Leopold je preko radia naslovil na belgijsko ljudstvo poslanico, v kateri je poudaril, da mu ustava onemogoča, da bi se brez odgovorne vlade odločil za vrnitev na prestol. Medtem pa bivšemu ministrskemu predsedniku Van Zeeland-u še ni uspelo, da bi sestavil novo vlado.
Delhi. — List ,,Netadši“ poroča, da je bilo nad celim Nepalom razglašeno obsedno stanje.
Revfek Andrejček se je predstavil
Nismo se zmotili, ko smo jeseni ob priliki dezertiranja Andreja Ha-derlapa iz vrst naprednega gibanja koroških Slovencev zapisali: Tresla se je gora, rodila se je miš. Le tega taJiral nismo predvidevali, da bo kominformovski novorojenček tako reven, slaboten in nebogljen, da celih pet mesecev ne bo mogel iz mišje luknje na dan. Nasprotno, mislili smo za gotovo, da bo vsaj toliko trdnih kosti, da se bo po svojem čudežnem „spregledanju“ takoj krepko postavil na noge in razodel strmečemu svetu skrivnost svojega spoznanja in spreobrnitve.
Brez dvoma je takrat vsa svetovna javnost v drhtečem pričakovanju komaj brzdala svojo radovednost, želeč si spremembe in senzacije v sivi vsakdanjosti. No, svet je bil sicer opeharjen, ker je dolgo zaman čakal na razodetje. A se je kmalu pomiril in potolažil z bolj razburljivimi senzacijami.
Neprimerno bolj tragično pa je cela zadeva prizadela roditelje v deželnem vodstvu KPA, ki so proti vsemu pričakovanju spočeli en sam življenja nesposobni nestvor. Slepi za stvarni svet okoli sebe so zatrdno upali in računali, da se jim bo vleglo celo krdelo ,,zdravih sil“. Zato so v svojem očetovskem ponosu potom svoje jezikovne pokveke, ki jo imenujejo ,,Slovenski borec", že v naprej prenagljeno napovedovali rojstvo novega pravovernega gibanja med koroškimi Slovenci, ki naj bi po njihovih željah bil grobokop ,,izdajalski" Demokratični fronti. Ko pa se jim je rodil samo edinček — revček Andrejček, so sramežljivo umolknili. Z edinčkom ni bilo kaj prida poče-, ti, z njim samim ni bilo mogoča^ paradirati, najmanj pa ustvariti gibanje. Zato je za kazen moral ostati v povojih in se obvezati, da bo vsaj naknadno izpolnil, kar je v svojem samoljubju, bolestni domišljavosti in precenjevanju samega sebe tako smelo obljubljal. Vse do spomladi je kot pajek ždel na preži in skušal tkati svojo mrežo, a ni vlovil niti — muhe.
Medtem pa so avstrijski komin-formski kolovodje v centralah na Dunaju in v Celovcu doživljali poraz za porazom. Jesenske volitve na
Koroškem so dale samo še Tscho-fenigu priliko, da v deželnem zboru z molkom potrjuje, kadar protislovenska fronta predlaga in sklepa o ukrepih, ki so v škodo ne samo prebivalstvu Slovenske Koroške, temveč tudi severnim predelom dežele, kakor je to slučaj z razmetavanjem javnega denarja za šovinistično proslavljanje 3(L obletnice plebiscita., ge huje je bilo za občinske volitve, ko sta Kazian-ka in njegov zet France lladerlap zaman brusila pete in jezike po slovenskih vaseh, da bi preslepila slovenske volivce. Naše ljudstvo je take patentirane ,,borce za pravice slovenskega naroda" že davno spregledalo na čisto drugačnih dejanjih. Zato sta dobila le smešno število glasov in še bolj smešno število občinskih odbornikov.
V taki zagati sila kola lomi. In kaj naj bi bilo spričo zavoženih in zguljenih postojank bolj odrešilno kakor pa natiskana izjava Andreja Haderlapa, ki je še vedno čakal navidezno v rezervi.
•
Dunajski Volksstimme in celovški Volkswille sta epohalno izjavo prinesla pod senzacionalnim naslovom in v mastnem tisku, v spake-drani slovenščini pisani Slovenski borec pa ji bo verjetno posvetil kar posebno jubilejno številko. O vsebini je vsaka beseda odveč, ker je revna, kakor sta revna njen avtor
Spet se je dogodil incident, ki kaže, da bo imel za posledico izmenjavo nekaj ostrih not med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Tokrat je nepričakovano napetost povzročilo izvid-niško letalo ameriške mornarice tipa ,,Privateer“, ki je dne 8. t.m. izginilo na Baltiku.
Sovjetska zveza je prva izročila protestno noto, v kateri pravi, da je 8. aprila ob 17.30 uri štirimotorni bombnik B 29 južno od Libave (Le-tonska) letel v globini 21 km nad sovjetskim ozemljem. Sovjetska
in podpisnik. Brez dvoma je razočarala celo tiste redke, ki se še niso naveličali skoro dveletnega prežvekovanja enih in istih obrabljenih klevet in blatenja jugoslovanskega državnega vodstva in naprednega gibanja koroških Slovencev.
Slovensko ljudstvo se še spominja drugačih izjav Andreja Haderlapa, ki jih je dajal v zadnjih štirih letih, da bi, — kakor se je izkazalo, — lažje zadovoljil svoje osebne egoistične ambicije. Vsem je še v spominu tudi njegov potopis, ki ga je prostovoljno prispeval za lansko aprilsko številko mesečnika „Svoboda", čim se je vrnil s svojega potovanja po Jugoslaviji. V svoji sedanji izjavi uporablja tudi to potovanje, da bi utemeljil svoje izdajstvo. Kdaj je lagal ni težko presoditi. Zadostuje pa, da je enkrat lagal, že to ga je nujno gnalo v objem tistih, ki jim laž, obrekovanje in klevetanje služi za politično linijo. Vse take pa naše ljudstvo odklanja in jim zna pokazati vrata.
Judežem Iškarijotom, Tresogla-vom in podobnim izdajalskim kreaturam je ljudsko izročilo odmerilo svoje posebno nečastno mesto. Ovekovečilo jili je kot svarilni zgled moralne skvarjenosti in propalosti. Če se je Andrej lladerlap uvrstil med nje, je to njegova zadeva. Gospodarjem, katerim se udinja, lahko samo čestitamo k dragoceni pridobitvi.
lovska letala so ga pozvala, naj pristane, čemur se pa letalo ni odzvalo in je pričelo streljati. Vodilno letalo formacije sovjetskih lovcev je odgovorilo na streljanje. Takoj nato se je ameriško letalo obrnilo proti morju in izginilo. Protestna nota zaključuje: Sovjetska vljada zaradi te kršitve odločno protestira pri vladi ZDA.
Letalo ,,Privateer“ je zelo podobno trdnjavi B 29, obe imata 4 motorje in visoko krmilo. Poveljstvo ameriškega Ietalstvia v Wiesbade-nu, odkoder je letalo tudi odletelo
Zveza slovenskih izseljencev
sporoma, da je bil nedeljski zbor vsled tehničnih ovir preložen in bomo novi termin še pravočasno objavili.
BIIIISIIII3SEili!II!millSljStaEaiS!lllll!IIIKij|ES
Po sirnem svetu
Berlin. — V7 Lindenthal pri Leipzigu bodo ob mednarodnem dnevu osvoboditve pričeli z gradnjo spomenika 53 antifašističnim borcem raznih narodnosti, ki so jih nacisti kratko pred koncem vojne umorili.
IMew York. — Thailandski list ,, Bangkok Post" poroča, da bo Thailandska v okviru ameriškega vojaškega kredita dobila letala, puške, topove in municijo, kakor tudi stroje za gradnjo strateških cest v severovzhodnih predelih, ki mejijo na Indokino. časopis ,,Liberty“ poudarja, da bo thailandska armada v zvezi z ameriško vojaško „po-močjo" z mobilizacijo novih letnikov pomnožena.
Den Haag. — 50.000 indonezijskih delavcev na plantažah Vzhodne Sumatre je z desetdnevno stavko doseglo in si priborilo uresničitev svojih zahtev.
Atene. — Grški kralj Pavel jo zaprisegel novega ministrskega predsednika generala Plastirasa, ki je sestavil koalicijsko vlado sredine. Novi vladi pripada tudi dosedanji ministrski predsednik Venize-los, in sicer kot namestnik ministrskega predsednika.
Šanghaj. — Japonski list ,Skakata" proča, da je bilo v Tokiu zborovanje žena, katerega se je udeležilo okoli 3000 oseb. Udeleženke zborovanja so zahtevale prepoved atomske bombe.
proti Kopenhagnu, je izjavilo, da je bilo to edino ameriško letalo, ki se je tistega dne nahajalo na baltiškem področju.
Po objavi sovjetske note se je pričelo temeljito iskanje letala, ki je izginilo na tako čuden način. Doslej so .ostala vsa prizadevanja brez uspeha. Ameriški zunanji minister Acheson je izjavil,da bo ameriška vlada odgovorila šele po temeljitem študiju sovjetske note.
Letalski incident med SZ in ZDA
..................................................................................................MHOII IISHIII’ IIIMKI :llHMIIl!IIIUfl||li|«H|||| U«| IIIMIII IIHMII IIIHM«
Dragi Slovenski vestnik!
3Uma U
iiiiHiiNimimtiitimiiiiiiiiiiiitiitiiitt
Jugoslavije
MIIIUtlllimHIIIIHIMMIHMIIIinilllHMIflllMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIitlltiUlllUtlUtUUUlUUIttUllllll
Velika noč je minila, prinesla nam je zelenja in cvetja. Ljubljanski parki in nasadi se kosajo drug za drugim v lepoti in pestrosti. Življenje in delo pa gresta naprej, v 'delu skoraj pozabimo, kako hitro mine čas. Volitve v ljudsko skupščino smo zmagoslavno končali in že bomo kmalu imeli zasedanje nove skupščine, ki se bo sestala še ta mesec, 24. aprila. Jugoslovansko ljudstvo pričakuje to zasedanje še s posebnim zanimanjem, ker bo nova skupščina razpravljala o nadaljnjih ukrepih za dvig našega gospodarstva.
Danes bom povedal nekaj besed o kulturnem življenju pri nas. Da ne boš mislil, kako hočem biti obširen, bom povedal, da mislim govoriti le o tekočih novicah s področja slovenske kulture. Najprej povem, da sem prejšnji teden videl v ljubljanski Operi nastop operne šole slovenske Akademije za glasbo. Gojenci te šole so izvajali odlomke iz štirih slovenskih oper in nam dokazali, da imamo tudi Slovenci svojo opero, čeprav jo po krivdi prejšnjih razmer še premalo poznamo. Sedanja doba bo popravila slab odnos do domače operne tvornosti. Najbolj mi je bil všeč odlomek iz opere ,,Matija Gubec", ki jo je uglasbil nedavno umrli skladatelj Risto Savin. Dajali so pa tudi odlomke iz oper ,,Gorenjski slavček", „Nikola gubic Zrinjski" in Ekvinokcij". Tudi na opernem področ-
ju nismo zadnji, š.e večje nade pa gojimo za bodočnost, saj so se nam šele zadnja leta odprle vse možnosti.
Prejšnji teden so odprli v Mariboru zabavno gledališče, kot ga že ponekod imajo, n. pr. v Zagrebu. V Ljubljani so v Moderni galeriji razstavili svoja dela trije slikarji — Miha Maleš, Marij Pregelj in Maksim Kavčič- Te je razstava, sjamo ena od mnogih v Moderni galeriji, ki dokazujejo veliko umetniško ustvarjalno moč slovenskega naroda. Naša slikarska tradicija je bogata. Sicer je pa ni umetnostne panoge, ki bi je Slovenci ne gojili. Književnost, slikarstvo, kiparstvo, gledališče, koncertno življenje, pa še znanost — vse doživlja pri nas sedaj svojo veliko dobo rasti, razcveta in preporoditve. Lep dokaz, kaj doživlja resnično svoboden narod, ki ni nikomur položen. Jasno je, da se tujci zelo zanimajo za nas, med njimi tudi umetniki. Tako ni nič nenavadnega, če v Ljubljani slišiš koncerte največjih svetovnih mojstrov. Včasih kaj takega ni bilo mogoče! Kdo bi pa plačal velike stroške? Danes ljudska oblast po-
zna številne potrebe glasbene izobrazbe ter jih upošteva. Tako tudi naši umetniki spoznavajo umetniško raven drugih narodov in se učijo da bi lahko še bolje služili svojemu ljudstvu. Ne prihajajo pa samo umetniki, temveč tudi učenjaki. Prejšnji teden je prišel k nam dr. Leopold Ružička iz Ziiricha, ki je profesor na politehniki in direktor Instituta za organsko kemijo; leta 1939 je dobil Nobelovo nagrado, naj višje, priznanje za svoje znanstveno delo. Od koncertnih mojstrov je Jugoslavijo najbolj navdušil švičarski pianist Paul Baumgart-ner, ki je po koncertih v Zagrebu in Beogradu priredil tudi dva večera v Ljubljani). Napovedani so pa novi gos.tje, umetniki, učenjaki iz raznih dežel.
Seveda pa tudi pri nas ne počivamo. Prejšnji teden so imeli svoj kongres slovenski zgodovinarji iri v vseh listih po Jugoslaviji najdeš dan za dnem poročila o vsakovrstnem kulturnem in znanstvenem življenju. V zadnjem času je naša država pokazala Evropi naš folklorni ansambel narodnih plesov, ki je bil za Švico in druge dežele ne samo
velika senzacija, temveč tudi pomemben umetniški dogodek. Sedaj bomo, v to smo prepričani, Evropo kmalu dohiteli na vseh področjih in tudi popravili vse, kar smo prej zamudili.
Kjer je živahno razgibano kulturno življenje, tam najdeš povsod tudi jubilante. Pri nas so v zadnjem času slavili jubileje ti-le zaslužni možje: predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, znani prešernoslovec dr. France Kidrič je praznoval 70-letnico, akademik dr. Ivan Grafenauer tudi 70-letnico, pesnik Fran Albrecht 60-let-nico in znani delavski pesnik Tone Seliškar 50-Jetnico. Zadnji /trenutek sem zvedel žalostno vest, da je za vedno zatisnil oči zgoraj omenjeni jubilant dr. France Kidrič-
Kaj naj še povem? Novic je mnogo, prostora pa nič več. 23. marca smo praznovali 100-letnico, odkar obstoji v Ljubljani vremenska opazovalnica. In končno ne smem pozabiti, da Te povabim že sedaj na zagrebški velesejm, ki bo letos od 23. septembra do 8. oktobra.
Ob našem lepem morju se je že začela turistična sezona. Za letni odmor bodo izboljšane prometne zveze in uvedeni novi vlaki na vseh važnih turističnih progah.
Tako, dragi moj ,,Vestnik" — naj bo dovolj za danes. Za drugič mi, prosim sporoči, ali si zadovoljen z mojo pošto, in česa si še želiš Lep pozdrav Ti pošilja
Tvoj
France Vičan
?Awa pticeditev c&htcatM^a odca Stove^Uc ftcasi/ctote czv&ze
Poseben dogodek za vse gmihel-va|ie in okolišane je bila kulturna Priredi lev na velikonočni ponedeljek v dvorani gereerjeve hiše v Šmihelu.
Lepaki so vabili prebivalstvo, da Sp udeleži prve predstave centralnega odra SPZ. ,,Za pravdo in srce" |p bila kot lepa in zanimiva drama lz časa kmečkih puntov že znan.a mnogim gledalcem, ki so jo videli v preteklih letih na naših odrih. t«ko je tudi tokrat prihitelo števil-11,1 občinstvo, ki je kljub temu, da s" igralci centralnega odra dali dve Predstavi, komaj našlo prostora v Prenapolnjeni dvorani in vsakokrat "?pPto pričakovalo, da se je razgr-r'il zastor novo urejenega društvena odra.
. Kdor je gledal to zgodovinsko 'kro, ki so jo igralci zelo dovršeno .'Rajali, je z njo doživljal čas, ki je ml ,,težak za kmeta, kot nikoli še P°prej“ in brez razlage je razumel, "a je zatirani kmet v prenapolnjeni meri svojega živinskega trpljenja opravičeno zgrabil za orožje in se "Pri svojim viteškim tlačiteljem, ki So ga izmozgavali do krvi, da se enkrat za vselej reši verig neusmi-jonega suženjstva.
Samo košček tega velikega boja moečkega ljudstva za svojo svobodo Prikazuje uprizorjena drama. Ven-.je jy njega razvidna vsa tragika f‘ga veličastnega upora, ki je zajel listi dobi Vse dežele srednje Ev-'ope. čeprav so viteška vojska in -želni stanovi plamen upornega 'Jknja po daljšem uporu končno za-( Ošili, niso zadržali toka časa, kolo 7godovine jih je pogazilo in jih pulilo za seboj. — Danes ni več vi-mzov na gradovih in grajskih "skrbnikov, ki bi z bičem v roki trpinčili svoje podložnike.
Vendar še ni vse minulo, kar bi "as v sedanjih dneh ne spominjalo * pretekle v naši drami predočene
dobe. Drugačni so vitezi in njihovi podrepniki, drugačne so oblike za-liranja, z drugimi sredstvi se danes tudi bori izkoriščano ljudstvo za svoje pravice, za svobodno in boljše življenje. Eno pa je ostalo do današnjega časa: Zatiranje malega, delovnega človeka in njegov boj za pravico, ki ne bo končal prej, da si
to zatirano delovno ljudstvo samo ne bo utrlo pot v svobodne zarje in se v zmagovitem pohodu otreslo tlačanskih oklepov.
Vse to nam tudi izpove drama ,,Za pravdo in srce"; kdor je spoznal to resnico, je tudi docela razumel vsebino te globoke in življenjske igre, ki je podoba iz življenja in borbe naših davnih dedov.
Vsi, ki so videli to prireditev, so odšli zadovoljni na svoje domove in si želeli, da bi še večkrat videli tako kulturno predstavo.
Kmetje iz naših hribov
Bila sta dva dneva pomladi, jasne smejoče se pomladi, dnevi dveh praznikov, ko te je vabilo iz dnevnega vrvenja v samotne kraje sončnih hribov. Vse kipi na dan, snuje se tisoče zelenih listov, poje in žg°-li iz stotin vzbujenih grl, mladu rast zeleni in daje upanje na kruh, ki brsti iz site zemlje. Tak dan se boš pač oglasil pri gorskem kmetu, ker te dneve delo, drugače brez odmora, počiva in se tudi kmet oprosti svojega napornega dela, si privošči oddiha in pusti prinesti na mizo nekaj več dobrot iz skromnih zalog svoje kašče in kleti, ker po večini živi naš gorski kmet skromno in štedi s svojimi pridelki, da mu ne zmanjka do novine. Hudo je, če mora iskati žilo za kruh drugod, ker je vsepovsod občutno pomanjkanje denarja. Zato je nujno da štedi in s svojimi pridelki izhaja za vsako ceno, čeprav prihajajo na mizo skromne krompirjeve juhe ali podobna jedila.
Danes torej delo počiva in družina je prijetno razpoložena. Vse je počiščeno in pometeno okoli hiše in v sobi je čisto kot pri fajmošlru. Na to snago sta ponosni domači hčerki, ki sta se zares potrudili in pozno v noč ua kolenih strgali tla, ostrgali stole, mize in okna in pokrili mizo s čistim namiznim prtom. Mati gospodinja, kmetica, pa nima
počitka tudi na največji praznik. Prva je tudi ta dan na nogah, se suče okoli štedilnika, skrbi za nešteto malenkosti, da je vse v redu in vse po običajih. Spoštovanja vredne so vele, razorane roke kme-tiee-matere, ki mora narediti nešteto prijemov, in so izurjene do neverjetne spretnosti.
Gostoljubnost, pristna slovenska gostoljubnost od davnih dni našega hribovskega kmeta, je prešla v pregovor. Si potreben ali nisi, vzeti moraš od njegovega gostoljubja, ker drugače bi se čutil kmet užaljenega. Lačen in žejen ne boš pri našem kmetu v. šmarjeških hribih. Pogosto se primeri, da se zbere v hiši polno gostov od blizu in daleč in se razvije prav domače življenje, pravcati družabni popoldne, neorganiziran sicer, a pristen, kjer prideta do veljave dovtip in šalu in ne manjka našega domačega, vedno lepega petja. Živiš z ljudstvom in čutiš se povezanega z njim, če zadoni iz krepkih grl kakšna narodna, domača. Gospodar ne štedi z domačo pijačo, s sadjevcem, ker je celo potožil, da ga ima še polno klet in če pride kaj vmes, se spet obeta obilna sadna letina, ker hruške so polne rumenih cvetnih popkov in se bodo vsak £as razcveteli. To je dan v pomladi, to je dan, ko vsaj
enkrat počiva delo, ki zahteva trud brez odmora. In že pride dan, ko se še sonce skriva za hribi in že korači kmet za plugom, družno se poti z voloma, pogosto na kot streha strmi njivi.
Težko, naporno in skrbi polno je življenje gorskega kmeta. Truda-polno je delo, ko orje leho za leho. Že mlad, ko je prevzel očetovo dediščino, mora prijeti z vsemi silami in se truditi iz leta v leto v visoko starost brez prestanka. Kmalu se mu poznajo leta napornega dela, predčasno je utrujen in vsega naveličan. Zakaj pogosto se izkaže, da se mu delo ne izplača. Vrednost njegovih pridelkov ne odgovarja trudu, ki ga je vložil v svoje njive, travnike in gozdove. Kmet, čeprav se večasih smatra za gospodarja, gospodarja na svoji zemlji, je prisiljen, da sam največ dela, da je povsod prvi zraven in poleg tega nosi še vse druge skrbi, ki se nujno pojavljajo. žito mora pravočasno v 'zemljo, žetev mora biti v točnem roku spravljena, stelja in drve morajo biti ob pravem času pod streho. Skratka, vsestranski mora Kiti kmet: poljedelec, živinorejec, sadjar, gozdar, vseh vrst rokodelec, del živinozdravnika, trgovec in še nešteto drugega, potem pa vzor družinskega očeta in vzgojitelja družine in ne nazadnje tudi narodni delavec.
Če ima svoje ljudi, družinske člane, ki mu pomagajo, še nekako gre, toda plačanih in najetih kmetijskih pomagačev primanjkuje na splošno.
V prvi vrsti moramo vzroke tem pojavom iskati v nizki donosnosti kmečkega gospodarstva. Višje plače in zboljšanje socialnega položaja kmečkega delavstva so nujno povezani z zmogljivostmi kmečkega podjetja, če kmet ne prejme za svoje pridelke cen, ki bi krile investicije in delo, ki ga vloži v svoje gospodarstvo, je nemogoče, da bi mogel svoje pomagače tako plačevati, kakor bi bilo primerno. Zato se tudi v kmečkem gospodarstvu vidi nezdrava gospodarska politika, ki jo vodijo današnji vladni krogi pri nas v Avstriji. Se prav posebno pa so s tem prizadeti naši slovenski gorski kmetje, ki jih zapostavljajo na vseh področjih.

i ^-unaj je bil spet lep sončen dan, še lepši akor prejšnji. Ozračje je bilo skoraj so-^arno, kljub zgodnji vigredi, in na obzorju Se je nabirala modrikasta tančica. Toda ^r°ye je bilo tudi sicer... Spodaj iz veli-r°Vake kotline je neprestano vrelo, že od ncga jutra se je stopnjeval boj med obe-■ 4 sovražnikoma. Topovski ogenj je bil Cer redkejši kakor prejšnji dan, zato so se |.4 oolj oglašale puške. Neprestano so reg-e hrdi strojnice. Iz daljave je bilo ob be-^ dnevu težko uganiti, kod se vleče bojna .. a- Po tem pa, da je bilo ropotanje stroj-\'C. Vedn° razločnejše, so celo pijani volks-throvci mogli uganiti, da se bojna črta ^femika. Nekako ob štirih popoldne sta nderle in Folt, ki sta bila spet zunaj za j^otom, zapazila, da obstreljujejo most čez s rav° pod Velikovcem; malo pozneje sta dva druga vrnila z novico, da je pod tonskim ognjem tudi brod pri Lipiškem grabnu.
”^di se, da potiskajo naši Čuše nazaj!"
, >.Naj jih ie> pfav se jjm godi!" so hladno-odvrnili tisti, ki so bili v hiši. edtem ko se je slovenska fronta spodaj ruS*la in so slovenske čete začele v pra-
vem pomenu besede bežati pred sovražnikom, ki ni bil močnejši od njih, in so že vrele proti prehodom čez Dravo, so naši junaki pili dalje. Proti večeru se je iz doline začul pravi pekel.
Rebernig, ki je sedel nasproti Greglu in Jorglu, da je bil s hrbtom obrnjen proti dolini, je pokazal s palcem dvignjene leve roke nazaj čez ramo ter skrivnostno menil:
„He, he! — Zdolaj je zdaj vroče..."
„Ždi se, da se res dajejo ..." sta odvrnila oba in se zadovoljno režala.
Gravp, ki je to slišal, se je vmešal:
„Zmeraj sem trdil, da jih bomo..."
Nato je vsa izba prisluškovala bojnemu metežu; pri tem se je natančno poznalo, kdo je bil na vojni, ker so tistim igrale kostnice na licih.
„Cuši ne zaslužijo nič drugega! Zakaj so pa začeli!" se je razkošatil eden Sirničanov.
„Da! To je salamensko smetje, ti Čuši...!” je pripovedoval Anderle. ..Izkusil jem jih ob demobilizaciji v Ljubljani. Ko je na Piavi začelo iti narobe, smo pri našem bataljonu malo počakali, potem smo pa odšli nazaj. Hipoma se je etapa spremenila in ljudje niso hoteli brez denarja ničesar
dati, denarja pa nismo imeli, ker je bataljonski kasir pobegnil s kašo. Jaz in še nekaj drugih smo hodili svojo pot. S seboj smo gonili osla, ki nam je nosil torni-stre. Pa veste, kako smo delali? Razdelili smo se; trije smo šli z oslom naprej, ostali pa zadaj. Mi smo osla prodajali kmetom, oni za nami so ga pa istim kmetom re-kvirirali kot cesarsko blago. Tako smo prodali tega osla dvajsetkrat do Ljubljane. Imeli smo denarja, pa še osla povrhu. — Ko smo prišli v Ljubljano, so nam Čuši vzeli osla in denar . .. Vse je bilo v njihovih zastavah, nas so pa prazne pognali naprej! . .. Ali niso seme, ti Čuši, kaj...?"
„Ha, ha, ha! Pa še kakšno!" so se režali ostali.
„Ampak salamensko dober tobak imajo!" je hitro dodal Gravp.
„Tobak jim je dober, res ..."
„In to rečem, če si hotel kupiti dobrega konja, si moral na Spodnje Štajersko."
„In njihovi jezerski ovni!"
,Škoda, res škoda, če bi tu potegnili mejo", je skušal biti pameten Anderle.
Eden Sirničanov pa je pri teh besedah z vso silo lopnil po mizi.
„Zakaj pa potrebujemo mejo? Proč z mejami!"
Iz hiše se je ves čas razlegalo vpitje in petje. Volkswehrovci so venomer začenjali znano laboško himno:
„Granictol, o Granicto-o-ol. .."
Zdaj jo je zatulil spet Gregl. Ko mu je pa pritegnil Tiče s silnim basom in ga prevpil, je Gregl razkačen skočil pokonci in zavpil:
„Kaj pa ti tukaj delaš? Ti si vendar čuš ...."
Pijani Tiče ga je pogledal kakor zaboden vol, ostali so pozorno utihnili.
„Ti nimaš kaj iskati tu! Moral bi biti na drugi strani. Heil Kaernt-e-e-n ..."
„Kaj si rekel?" ga je zdaj mirno pobaral Tiče in počasi vstajal...
„Ti si tudi čuš!" je tulil Gregl kakor obseden. „Kaj delaš tukaj? ..."
„Ti bom dal Čuša!" je zarjovel Tiče, zgrabil Gregla pod vratom in stresel, da mu je glava zamahedrala na volovskem vratu kakor suha kvoca v vetru. Tiče je imel pesti kot klešče. Preden je tovariša izpustil, ga je malo zagugal, a to je povzročilo, da se je Gregl zavalil po tleh kakor klada.
Sedaj so skočili ostali.
„Tepli se pa ne boste!" sta vpila Gravp in Anderle.
Tiče je bil ves srdit in je še dalje vpil:
„Lahko se ti zgodi, da bom tam na oni strani, lahko se ti zgodi! Toda takrat ti pa bog na strani stoj ...!"
„Mir!" so vpili Sirničani, Jorgl in Folt sta pa vzdigovala Gregla s tal. Toda Tiče se še ni dal pomiriti.
..Slovenec sem, kakor si ti Nemec, ali čuš si ne dam reči... ne od tebe, ne od ni-kogari!"
„Tiho! Kdo ti pa kaj pravi!"
Anderle je potlačil Tičeta nazaj na klop, medtem ko sta tovariša pobrala Gregla.
„Pijmo rajši in pojmo!"
In spet je zavrelo po sobi:
„Granicto-o-l, o-o-o — Gra-nic-to-o-ol..."
Tako je šlo, dokler niso pozno v noč zadnji volkswehrovci omagali in se zvrnili v nezavestno spanje ...
še preden so se drugi dan popolnoma naspali, jih je začel buditi hišni gospodar:
„Gor! Pokonci! ... Slovenci so čez Dravo, volkswehr je že na Rudi..."
Dčividno je storil to zadelj tega, ker bi se bil gostov rad iznebil.

lif SLOVENSKA VINA UŽIVAJO SVETOVNI W SLOVES, KER SO IZREDNE KAKOVOSTI
Pridelovanje vina je ena najstarejših kmetijskih kultur na Slovenskem, saj sega že v predrimsko dobo. Tudi mnogo virov iz starega, srednjega in novega veka omenja, da pridelujejo na današnjem slovenskem ozemlju zelo veliko dobrega vina.
Pred prvo svetovno vojno so bila znana zlasti pekrška in ljutomerska vina, briška rebula, teran, istrski refoško, ki so se prodajala v večja mesta v bivši avstrijski monarhiji, zlasti v Gradec, na Dunaj, v Trst in v Prago, pa tudi v Berlin in druga nemška mesta. Tudi strokovna literatura raznih narodov omenja nekatera slovenska vina, vendar ka-
kega večjega in svetovnega slovesa v tej dobi še niso pridobila.
Šele po osvobojenju, ko je prišla zunanja trgovina pod državno kontrolo, so s prizadevanjem ljudske oblasti prodrla slovenska vina v skoro vse evropske in nekatere prekomorske dežele. Zaslovela so prav tako kot francoska in porenj-ska vina, ki so najboljše svetovne kvalitete.
Skoro v vseh deželah se prodajajo slovenska vina pod etiketo, iz katere sta razvidna poreklo in kvaliteta. že samo to dejstvo dokazuje, da so slovenska vina konkurenčna tujim kvalitetam, da se lahko pojavljajo s svojo označbo na svetovnem vinskem trgu.
posebno prija njihovemu okusu izvrstni laški rizling.
... Anglije...
V letu 1949. so slovenska vina prvič prodrla na angleško tržišče, ki je v pogledu prodaje in uvajanja novih vin neznane provinience najtežje na svetu. Prva pošiljka je vsebovala vina naj finejše kvalitete in sicer: pekrski rizling iz Vinarske zadruge v Mariboru, haloški silvanec iz Državnega posestva Zavrč, ljutomerski sauvignon iz Vinarske zadruge Ljutomer ter radgonski traminec; poleg tega manjše količine istrskega merlota, kaberneta in modrega burgundca iz kleti Kmetijskega tehnikuma v Poreču v Istri.
Pošiljka je prispela v. London sredi pretekle jeseni in vzbudila ogromno zanimanje med trgovskimi krogi in obilo komentarjev v dnevnem časopisju in strokovni literaturi.
Kupec — importer je priredil posebno poskušnjo vina za predstavnike angleške oblasti, za svoje kliente in novinarje, ki so objavili številna poročila, ocene in članke v skoraj vseh večjih dnevnikih. Mnoga poročila o slovenskem vinu in vinski proizvodnji so bila opremljena s fotomotivi iz slovenskih vinogradniških krajev, kleli, in drugih vinskih zanimivosti. Angleži zelo dobro ocenjujejo slovenska vina in jih primerjajo z najboljšimi frran-coskimi in porenjskimi vini. Strokovna revija ,,The wine and Špirit Trade Record** in dnevnik ,,Daily Express“ sta objavila naslednji strokovni članek:
,,Na jugovzhodnem pobočju Alp, med tržaškim zalivom in avstrijsko mejo je okoliš, ki producira kvalitetno vino svetovnega slovesa pod imenom ,,ljutomersko vi-no“. Najznamenitejše vinske znamke so iz Radgone, Kapele, Jeruzalema, Haloz, Maribora, Peker Jan-ževega vrha, Turškega vrha, Rito-znoja itd. Vinska tradicija in kultura v tem okolišu je stara nad 2000 let in sega še v predrimsko dobo ter je pridobila svojo klasično formo v
srednjem in zgodnjem novem veku. Nove znanstvene metode v produkciji in moderna tehnika v kletarjenju se uporabljajo, toda obenem čuvaja klasične in karakteristične načine produkcije. Najznačilnejša lastnost ljutomerskih vin je njihova svetlo zelenkasta barva, prijetna cvetica in aroma ter osvežujoč okus. Posebna pozornost velja zlasti vinom, ki se proizvajajo iz grozdja pozne trgatve. Na mednarodnih vinskih razstavah pred svetovno vojno so prejemala ljutomerska vina redno najvišja priznanja. Trgatve 1945, 1946, 1947, 1948 so dale izvrstne rezultate. Danes lahko dajemo jugoslovanskim vinom prednost pred drugimi11.
O ljutomerskem vinu je pisalo še kakih 15 drugih angleških časopisov in objavilo doslej kakiji 85 člankov, ocen in notic.
... Švedske...
Tudi pošiljke slovenskih vin na Švedsko so bile zelo dobro sprejete pri importerjih in potrošnikih, zlasti zadnja dobava silvanca iz Vinarske zadruge v Mariboru, iz Stockholma so pismeno sporočili' ,,da je pošiljka prispela v odličnem stanju in da je vino šarmantno pa okusu in cvetici1*, švedski časopisi j prinašajo številne pohvalne izraze o vinski kvaliteti slovenskih vin. Letos so obiskali Slovenijo že zastopniki švedskega alkoholnega monopola, ki niso mogli prehvaliti kakovosti vin.
in Zapadne Nemčije
Z novo trgovinsko pogodbo med FLRJ in Zapadno Nemčijo se je odprla pot slovenskemu vinu tudi na nemško tržišče- Že prve pošiljke iz Vinarske zadruge v Ptuju in Vipavi so vzbudile veliko zanimanje in neka firma iz Monakove izraža v pi' smih svoje zadovoljstvo z dobavljenimi kvalitetami vin in prosi za sklenitev nadaljnjih zaključkov.
Tudi še v raznih drugih evropskih in prekomorskih deželah dvigajo sloves slovenskih vin po vsem svetu. Marsikje v tujini ocenjujej0 nek narod in njegovo kulturo p° kvaliteti vina, ki ga producira in pošilja v svet. Priznanje pa, ki gft daje tujina slovenskemu vinu, velja slovenskemu vinogradniku m delovnim kolektivom, ki sodelujejo pri proizvodnji in izvozu ter s tem doprinašajo k izgradnji socialistič' nega gospodarstva v jugoslovanski državi.
V Slovenijo prihaja vedno več inozemskih kupcev
Vsako leto prihaja v Slovenijo vedno več inozemskih kupcev, kar dokazuje, da so slovenska vina vzbudila interes na svetovnih vinskih tržiščih. Poleg interesentov iz dežel vzhodne Evrope so doslej izbirali vina na samem mestu v proizvodnih kleteh že Belgijci, Holandci, Danci, Švedi, Švicarji, Francozi, Angleži in Amerikanci.
Iz Poljske...
V letu 1948. je zastopnik poljskih importerjev, ki je dober poznavalec francoskih, porenjskih in madžarskih vin, izbral v Sloveniji nekaj naboljših vin in o njih povedal to-le:
,,Kvaliteta vina je samo delno odvisna od rodovitnosti zemlje, vremena, sonca in sorte. Veliko bolj je odvisna od ljudi, ki hodijo okoli trte v vinogradu in kasneje okoli vina v kleti. V okolici Maribora, Ptuja, Ormoža, Ljutomera, Radgone in v Istri sem spoznal kraje polne blagorodja, ki dajejo sortna vina čistega katekterja in ravno take ljudi. Kvalitete slovenskih vin spa-dlajo med najboljše v Evropi, kar pomeni med najboljše v svetu.“
... Belgije...
Belgija je največji kupec zlasti belih in rdečih vin srednje kvalitete; kupujejo pa tudi visoko kvalitetna vina od rizlinga, silvanca do traminca. Njihovi zastopniki so že večkrat obiskali slovenske vinogradniške predele ter na mestu izbirali vinske tipe in visoke kvalitete tako v Primorju, kot v mariborsko-ljutomerskem okolišu. V septembru 1948 je eden od njih napisal naslednje :
,,Prijetno je pokušati in izbirati med tako bogato izbiro vaših odličnih vin. Ta bogata in plemenita vina, kakor tudi vaši simpatični in sposobni vinogradniki tvorijo naj-učinkovitejšo propagando za vašo lepo deželo in obenem dajejo najboljše jamstvo za hiter in plodono-sen procvit**.
... Holandije...
V Holandijo so opremili prvo pošiljko rizlinga leta 1947, drugo kombinirano pošiljko v letu 1948, holandski zastopniki pa so med tem že štirikrat obiskali slovenske vinske kleti. Izjavili so, da se slovenska vina v Holandiji visoko cenijo in da

Labočani še niso prespali težke pijanosti.
„Kaj pa zdaj?" ..." so napol v kvarni izpraševali drug drugega. Spoznavali so, da je prišel konec njihovega vojskovanja.
„Treba bo iti!" je menil Anderle čemerno.
»Pojdimo na Rudo, bomo videli, kaj je tam novega?" so predlagali Sirničani.
Začeli so se odpravljati.
»Koliko mevter pa je?" je pobaral Re-bernig gospodarja, ko si je nekaj časa zaman brisal oči, da bi mogel sešteti vrsto risov na vratih.
»Dvajset!" je dejal gospodar.
»Dvajset!" so dahnili volkswehrovci; »to je več kot polovnjak..."
»Seveda!..."
»Ali nisi kaj zraven pridejal ??..."
»Bog me kaznuj!" se je branil gospodar.
Jorgl se je takoj nečesa domislil in nabral obraz v grozeče poteze:
»Pazi se! — Ti si čuš, a tukaj smo zdaj mi gospodarji..
Pri tem je skrivaj pogledal po tovariših.
Gospodarju ni ušel ta pogled in se je zbal za račun.
»Verjemite mi, da nisem ničesar pridal! Saj me vendar vidite, da sem siromak in da imam veliko družino!"
Toda čut pravičnosti je zmagal. Anderle je prvi rekel:
»Tako bo! Johan je sam popil pet mevter!"
Labočani so si še v naglici dali natočiti prazne puče, nato so plačali vse, pobrali stvari in se zagnali proti Rudi. Pred vasjo
so stopili v dvored, na čelo se je vstopil Anderle in vod je zmagoslavno vkorakal v Rudo, nabito z najraznovrstnejšimi avstrijskimi četami.
Prvo avstrijsko vojaštvo, ki so naleteli nanj, je bila patrulja dunajskega volks-wehra, pri kateri je bil tudi Rožej Klemen ..,
»Heil Kaernten!"
Klemen gre na stražo
»Kje so Čuši? Dajte nam jih v roke ..."
S temi besedami so granictalerji in Sirničani stopili v stik z dunajskim volks-wehrom, ki je pri majski ofenzivi operiral po Grebinjski dolini in po Lipiškem grabnu.
Volkswehrovec iz Ottakringa, ki je bil komandant oddelka petnajstih Soldatov, se ni malo začudil takemu vprašanju. Po-žmirkal je Rožeju, potem pa rekel:
»Odkod pa vi tako zgodaj ? ..."
»Dva dni smo se dajali s Čuši tu gori v gorenških hribih, potem so nam pa izpred nosa pobegnili, a ko smo jih zalezovali, smo zašli in prišli do sem."
Volkswehrovci so jih dvomljivo gledali; prišleči so bili res taki, kot bi prihajali naravnost iz strelskega jarka: bili so vsi povaljani, raztrgani in opraskani, a v obraz kakor bi že tri dni ne zatisnili oči.
»Torej je bilo vroče..."
»Vroče, vroče ..."
Eden izmed volkswehrovcev pa je zabil svoje oči v puče, ki so čepeli na hrbtih Johana, Gregla in Tičeta.
»Kaj imate tu notri?"
»To smo za vsak primer vzeli s seboj..
Volkswehrovci so predli okrog Laboča-nov kot mačka okrog mišje luknje. Potem je dejal eden izmed njih s prilepljivim glasom:
»Tu zdolaj je prekleta vročina, pijače pa skoraj nobene."
Pozabili so povedati, da so pravkar oprezali, kje bi se dalo kaj dobiti; dalje so tudi pozabili povedati, da so avstrijske čete že prvo noč izropale farovž s kletjo vred in še druge maloštevilne hiše, katerih lastniki so bili znani Slovenci. Ker pa je bila Ruda znana kot nemčursko. gnezdo in so posebno vaški veljaki držali vsi z Avstrijo, je bil delokrog kaj ozek.
»Na Rudi ni bilo še nikdar nič posebnega," so s slabe prikritim strahom pritrdili Labočani.
* »Tovariši, ali bi se ne mogli napiti še mi..."
»Ponudi jim!" je Anderle ukazal Greglu.
Najbliža volkswehrovca sta mu snela puč, ki je poromal od ust do ust in se potem prazen vrnil na Greglova pleča.
»Torej ste jim dali!" so zdaj rekli volkswehrovci.
»Dali, dali..."
»Sodrugi, pojdimo na komando!" je dejal komandant Obergast.
»Zakaj pa na komando?" so se zastra-šili Labočani.
»Da se prijavite in poročate, kako je bilo."
Na potu do komande je Anderle vprašal Obergasta:
»Ali ni tukaj nekje pater Lobisser?"
Obergast ga je začudeno pogledal, potem pa pomenljivo odvrnil:
»Kateri pater Lobisser...!"
Vas Ruda je bila polna vojaštva; povsod po cestah, po dvoriščih so se gnetili volkJ' wehrovci, se je tiščal tren, a hkrati so dir' jala raznovrstna vozila skozi vas v smer* proti Dravi. Komaj so se izognili bateriji« ki jo je v galopu cvrla po zabasani cesti-
Od daleč so zagledali farovž, obdan * gručami vojaštva; med njimi so bili potne' Sani številni civilisti. Ko so Labočani na; tančneje pogledali, so videli, da civilist* nosijo iz farovža pohištvo in ga nalagaj0 na vozove. Pravkar so plenili farovž, iz ka' terega je bil župnik, znan slovenski na* cionalist, še o pravem času pobegnil.
Iz farovža, iz cerkvenih lin, kakor ** vseh hiš so plapolale koroške deželne *a' stave.
Ko so šli mimo Hrustove hiše, se je *z dvorišča začul urnebesni trušč. Večja sk*J' pina volkswehrovcev se je prepirala z las1' nikom hiše, medtem ko je iz hiše, kjer j® bila tudi stara gostilna, vrelo ko iz čebel' nega panja. Na hiši si mogel čitati slab0 prebeljen napis:: »Gasthaus Hrust". Tablo 5 slovenskim napisom so sneli in se je ra*' bita valjala v cestnem blatu.
»Kaj pomeni to?" so vprašali Labočan* svoje spremljevalce, toda ti so se samo *a' gonetno namuznili in šli dalje.
(Dalje)
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Fr*1*® Petak, Velikovec. Uredništvo in uprava: C® lovec, Gasometergasse 10, telefon 1624/4-vsebino odgovarja: France Košutnlk. Ti*!** ltobttschek & Co., Wien VIII., Hernalsergfl**^ 20. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: genfnrt 2, PostscMieftfach 17.