GDK : 232.332 :174.7 Picea abies K., Larix decidua Mili. Vpliv tal na kakovost vzgojenih sadik Lado ELERŠEK*, Mihej URBANČIČ** Izvleček Eleršek, L., Urbančič, M. : Vpliv tal na kakovost vzgojenih sadik. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit.lit. 8. Članek podaja rezultate raziskave vpliva tal na rast in kakovost sadik evropskega macesna in smreke. Kakovost sadik je bila preizkušena tudi s spremljanjem njihove nadaljne rasti v nasadih. Ključne besede: evropski macesen, smreka, kakovost .sadik , tla . 1. UVOD Gozdne sadike za umetno obnovo go- zdov morajo biti dovolj velike in vitalne, da v novem gozdnem okolju preživijo presadi- tveni šok in se nato kar najbolje razvijajo v obetajoče gozdno mladje. Odločilno vlogo pri vzgoji sadik imajo dejavniki okolja, v katerem sadike vzgajamo. Ko izbiramo lo- kacijo nove drevesnice, iščemo primerno rastišče- z ustreznimi tlemi, klimo in lego. V drevesnici imamo tudi možnost, da tla in mikroklimo izboljšamo (Krussmann 1978). V pričujočem sestavku smo obravnavali vpliv nekaterih tal na vzgojo sadik evrop- skega macesna in smreke in preizkušanje tako vzgojenih sadik v nasadih. Šele spremljanje nadaljnje rasti sadik v nasadu pokaže namreč njihovo pravo kakovost. Glede na dane možnosti smo izvedli po- skus v manjšem obsegu. 2. TEORETIČNA IZHODIŠČA Rast in kakovost sadik sta odvisni od rastišča, ki določa dejavnike okolja, kot so • L. E., dipl. inž. gozd. , ** M. U., dipl. inž. gozd. , Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija Synopsis Eleršek, L., Urbančič , M.: The Influence of Soil on the Quality of the lmproved Seedlings. Gozdar- ski vestnik, No. 7-8/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. The article presents the results of the influence of soil on the growth and quality of seedlings of the European larch and Norway sp ru ce. The quality of the seedlings has also been tested by the observing of the ir further growth in plantations. Key words: European larch, Norway spruce, seedling quality, soil. količina svetlobe, toplote, hrane in vode, ki so osnovne prvine za rast in življenje rastlin. Tudi način vzgoje sadik, njihova nega - obžetev in obdelava tal- neposredno vpliva na osnovne dejavnike okolja. Iz tal, v katerih je koreninski del sadik, prihajajo v rastlino hranljivi elementi in voda. Osnovni makroe- lementi mineralne prehrane so : N, P, K, S, Ca, Mg. Za ugodno mineralno prehrano pa so potrebni še mikroelementi: Fe, Mn, Zu, Cu, Mo, 8, Cl, J, Fin tudi ultramikroelemen- ti : Rb, Ce , Se, Ag in drugi (Koj ic 1987, Tucovi6 1989). Lastnosti tal so odločujoče za razvoj sadike. Lastnosti tal lahko razdelimo (Šumarska enciklopedija 1987) v morfološke, fizikalne, vodne, zračne, toplotne, mehanske, ke- mične in biološke. Pri ugotavljanju rodovitnosti tal in drugih talnih razmer, ki so pomembne za rast in razvoj sadik, talne substrate vzorčimo in vzorce analiziramo v pedološkem laborato- riju . Talnim vzorcem običajno določimo sle- deče kemične lastnosti: - reakcijo tal (za smrekove sadike ve- ljajo kot optimalne vrednosti pH v KCI med 4,5 in 5,5); - vsebnost organske snovi v tleh (za optimalno velja 3 do 8 odstotni delež organ- ske snovi v tleh) ; G. V. 7-8192 331 - razmerje med organskim ogljikom in skupnim dušikom (C/N). Čim ožje je to razmerje, tem bolj ugodna oblika humusa praviloma prevladuje v tleh; - vsebnost skupnega dušika (N) v vzor- cih. Na osnovi tega podatka med drugim sklepamo, kakšna je preskrbljenost tal z dušikom; - količine rastlinam dostopnih kalijevih (K20) in fosforjevih (P20 5) spojin ter do- stopnega magnezija (Mg). Poleg kemičnih lastnosti ugotavljamo v laboratoriju tudi teksturo tal, ki jo uvrščamo med fizikalne lastnosti. V tleh ugotavljamo odstotne deleže peska, melja in gline. Z analizami vzorcev rastlinskih asimilacij- skih tkiv oziroma t. i. foliarnimi analizami dobimo podatke o vsebnosti posameznih hranil v iglicah oziroma listih rastlin in na osnovi teh podatkov sklepamo o prehranje- nosti sadik. V pedoloških laboratorijih ugotavljamo fizikalne in kemične lastnosti tal, vpliv raz- ličnih tal na rast in kakovosti sadik pa lahko ugotavljamo in kvantificiramo praviloma le s poskusno vzgojo sadik na različnih tleh. Predvsem so bili dozdaj že opravljeni v svetu (in tudi pri nas) številni poskusi vzgoje z različnimi načini gnojenja (Eieršek, Zu- pančič 1982). Vendar pa dozdaj sami še nismo zastavili poskusne vzgoje sadik na tleh različnih fizikalnih lastnosti in nadalj- Preglednica 1: Rezultati mehanske analize Kraj izvora Pesek Grobi talne podlage melj Bokal ci 22,9 33,4 Rožna dolina IGLG 31,4 36,3 Zadobrova 53,8 18,8 njega proučevanja tako vzgojenih sadik v nasadu. Glede na navedene cilje smo se odločili za vzgojo sadik na treh vrstah ilovnatih tal: na sipkih in lažjih, peščeno ilovnatih tleh, na rahlih do zmerno gostih meljasto ilovna- tih tleh in na težjih, gostejših glinasto ilovna- tih tleh (Eieršek 1990). 3. POSKUSNA VZGOJA MACESNOVIH IN SMREKOVIH SADIK NA RAZLIČNIH TLEH IN NJIHOVO TESTIRANJE V NASADIH 3.1. Značilnosti izbranih tal Glinasto ilovnata tla smo pripeljali iz Bo- kalc pri Ljubljani, meljasto ilovnata tla so iz drevesnice IGLG v Rožni dolini, peščeno ilovnata tla pa so iz drevesnice Zadobrova. Ta tla smo še dodatno zrahljali s perlitom. Rezultati laboratorijskih analiz obravnava- nih tal so prikazani v preglednicah 1 in 2. Povprečni vzorec glinasto ilovnatih (GI) tal je bil sestavljen iz večjega števila pod- vzorcev, odvzetih s polkrožno sondo do globine 20 cm. Imel je zelo slabo kislo reakcijo, bil je malo humozen, s skupnim dušikom je bil srednje dobro preskrbljen. Ozko ogljik-dušikovo (C/N) razmerje kaže, da je v njem prevladovala sprsteninasta oblika humusa. Z rastlinam dostopnimi ka- Drobni Glina Teksturni razred melj (okrajšava) 14,7 29,0 glinasta ilovica (GI) 25,1 7,2 meljasta ilovica (Ml) 25,6 1,8 peščena ilovica (PI) Preglednica 2: Reakcije, C/N razmerja ter vsebnosti apnenca, humusa, skupnega dušika in dostopnih hranil v vzorcih glinasto ilovnatih tal (GI), meljasto ilovnatih tal (Ml) in peščeno ~lovnatih (PI) tal pH v CaC03 Organska N Tla NKCI % snov% %tal GI 6,06 0,00 1,7 Ml 6,32 0,00 3,3 PI 7,18 36,96 0,8 Legenda: NKCl - normalna razstopina kalijevega klorida N% tal- odstotni delež skupnega dušika v vzorcu tal meq - izraženo v miliekvivalentih 332 G. V. 7-8/92 0,17 0,24 0,05 CIN Dostopni (v meq/1 OO g) K20 P20s Mg 14 22 7 57 28 24 8 54 16 7 6 7 lijevimi spojinami in magnezijem je bil zelo bogato preskrbljen, s fosforjevimi spojinami pa srednje dobro. Povprečni vzorec meljasto ilovnatih (Ml) tal je bil tudi zelo slabo kisel. Vseboval je več organske snovi, tako da je bil srednje humozen. Imel je zelo visoko C/N razmerje, kar kaže, da je v tleh prevladovala organska snov v obliki surovega humusa. S skupnim dušikom je bil bogato preskrbljen. Podobno kot glinasto ilovnati vzorec je bil tudi pov- prečni meljasto ilovnati vzorec talnega substrata zelo bogato preskrbljen z dostop- nim kalijem in magnezijem ter srednje do- bro s fosforjem. Povprečni vzorec peščeno ilovnatega substrata je imel slabo alkalno reakcijo. Bil je zelo ·malo humozen, sprsteninast, revno preskrbljen s skupnim dušikom. Z dostop- nim kalijem je bil srednje do slabo, s fosfor- jem srednje in z magnezijem dobro preskrb- ljen. 3.2. Smrekove in macesnove sadike, ki smo jih vzgojili na različnih tleh Poskusno vzgojo macesnovih sadik (od starosti 1/0 do 1/1) in smrekovih sadik (od starosti 2/0 do 2/2) smo zastavili spomladi leta 1988 na omenjenih tleh na površini 6m2. Sadike smo vzgajali v drevesnici pri IGLG, le sadike na peščeno ilovnatih tleh smo vzgajali v bližnji drevesnici Zadobrova (pri enakih klimatskih pogojih, ki veljajo za Ljubljano, na n.v. 300m in v ravninski legi). Pri sadikah smo ugotavljali izpade, višinsko in debelinsko rast, vsebnost hranil v iglicah smreke, dolžino in barvo jesenskih iglic pri macesnu, pri nekaterih macesnovih sadi- kah pa smo analizirali tudi razrast korenin. Te meritve so prikazane v preglednicah 3, 4, 5 in 6 ter na grafikonih 1 in 2. Izpadi pri vzgoji sadik na peščeno ilovna- tih tleh so bili pri smreki (22 %) signifikantno večji, kot pri ostalih dveh talnih tipih. Brez izpadov pa smo vzgajali smrekove in mace- snove sadike le na glinasto ilovnatih tleh. Medtem ko se povprečna višinska in debe- linska rast pri smrekovih sadikah praktično nista razlikovali na različnih tleh, je bila povprečna višinska rast sadik evropskega macesna na peščeno ilovnatih tleh signifi- kantno manjša, tršatost pa ugodnejša. Ana- liza korenin, ki smo jo naredili na manjšem številu izkopanih sadik, je pokazala, da je na teh tleh koreninska rast relativno inten- zivnejša (preglednice 3, 5 in 6). Rezultati foliranih analiz so pokazali, da Preglednica 3 : Podatki o višinah sadik iz drevesnic Teksturni razred Signifikantnost GI Ml PI GI-Ml GI-PI Ml-PI EVROPSKI MACESEN hsp. 88 cm N 40 38 40 x 11,20 10,92 11,85 2,22 2,81 2,68 ~h88 cm N 40 37 36 x 34,10 35,20 20,57 s 11,19 12,92 8.48 Izpad 88 kos N o 1 4 o 0,03 0,1 o 0,16 0,30 S MA EKA h sp. 88 cm N 49 48 41 x 16,40 14,90 15.26 s 2,70 2,33 2.59 L\ h 88, 89 cm N 49 46 32 x 23,63 24,92 23,75 s 4,87 4,14 8.71 Izpad 88,89 kos N o 2 9 x o 0,04 0.22 s o 0,20 0.42 legenda: - povprečne vrednosti - statistič. znač . pri stopnji tveganja p = 0,05 s - standardna deviacija .. - slatistič. znač . pri stopnji tveganja p = 0,01 h sp.- višina drevesca spomladi .,. - stalistič. znač. pri stopnji tveganja p = 0,001 t;. h - višinski prirastek drevesca G. V. 7-8/92 333 je imel povprečni vzorec smrekovih iglic iz sadik, ki so rastle na glinasto ilovnatih (GI) tleh, prenizko koncentracijo dušika (N) ter ustrezno visoke koncentracije fosforja (P), kalcija (Ca), kalija (K) in magnezija (Mg). Povprečni vzorec iglic iz smrek, ki so rastle na meljasto ilovnatih tleh (Ml), je imel ustrezno visoke vsebnosti fosforja, kalcija in kalija ter zelo visoke vsebnosti magnezija in dušika. Preglednica 5 : Deleži korenin glede na cele sadike pri sadikah evropskega macesna 1/1, ki so bile vzgojene na GI, Ml in PI tleh (Eieršek 1 990) Vrsta tal GI Ml Pi Dolžinski delež(%) 38 39 61 Površinski delež stranske projekcije koreninskega pleteža(%) 31 26 46 Prostorninski delež koreninskega pleteža (%) 24 20 29 Preglednica 4: Rezultati foliarne analize smrekovih sadik iz GI, Ml in PI tal Tekst. c N p Ca Mg K Na CIN N/P NIK K/Mg P /Mg Ca/K (K+ Mg)/Ca tal OJ o % % o/o o/o o/o o/o GI 51 ,O 1,39 0,27 1,06 0,19 0,65 0,18 36,7 5,1 2,1 7,3 1,4 1,6 0,8 Ml 51,0 2,18 0,29 1,21 0,23 0,64 0.08 23,4 7,5 3,4 9,5 1,3 1,9 0,7 PI 45,0 1,47 0,28 2,01 0,15 0,76 O, 11 30,6 5,2 1,9 9,8 1,9 2,6 0,5 Grafikon 1: Izpadi sadik evropskega macesna in smreke v drevesnicah na glinasto ilovnatih (GI), meljasto ilovnatih (Ml) in peščeno ilovnatih (PI) tleh ::1 15) Iz padi :1. Hll 5 Evropski macesen Drevesni vrsti Smr-eka D GI [] MI ~PI Grafikon 2 : Povprečni enoletni višinski prirastki vseh posajenih sadik evropskega macesna in dvoletni višinski prirastki smrekovih sadik v drevesnicah na glinasto ilovnatih (GI), meljasto ilovnatih (Ml) in peščeno ilovnatih (PI) tleh 4B 3B Vis.prir . cm 2B e 334 G. V. 7-8192 Evropski macesen Drevesni vrsti Smre:ka [] GI [] Ml ~PI Povprečni vzorec smrekovih iglic iz sadik, ki so uspevale na peščeno ilovnatih (PI) tleh, je vseboval malo dušika, srednje veliko magnezija, veliko fosforja in kalija in zelo veliko kalcija (skoraj dvakrat več od drugih dveh vzorcev). še več nam o prehranskih razmerah, ki so jih imele smrekove iglice, povedo raz- merja med hranili v iglicah. Precej široko ogljik-dušikovo (C/N) razmerje in razme- roma ozko dušik-fosforjevo (N/P) in dušik- kalijevo (N/K) razmerje pri vzorcu iglic iz smrek, ki so rastle na glinasto ilovnatem substratu, kažejo na slabšo prehranjenost teh sadik z dušikom. Iz razmeroma širokega dušik-fosforje- vega (N/P) in ozkega fosfor-magnezijevega (P/Mg) razmerja pri vzorcu iglic s sadik iz meljasto ilovnatih tal sklepamo, da so bile te smreke neharmonično preskrbljene s fosforjem. Motnje pri oskrbi rastlin s fosfor- jem povezujemo s preveliko količino dušika v tleh. Pri vzorcu iglic s smrek iz peščeno ilovna- tega substrata pa iz precej širokega ogljik- dušikovega (C/N) in ozkih dušik-fosforjevih (N/P) in dušik-kalijevih (N/K) razmerij skle- pamo, da so bile sadike slabo preskrbljene z dušikom. Iz širokega fosfor-magnezije- vega (P/Mg) in kalcij-kalijevega (Ca/K) raz- merja ter ozkega kalcij + magnezij-kalije- vega ((K+Mg)/Ca) razmerja pa sklepamo, da so imeli sadike v tleh neharmonične prehranske razmere in to predvsem zaradi zelo veliko kalcija v tleh. 3.3 . Nadaljnja rast sadik v nasadih Spomladi leta 1989 smo posadili 58 ma- cesnovih sadik (starosti 1/1) iz obravnava- nih talnih tipov v nasadu IGLG in 60 sadik v nasadu Zadobrova. Vpliv nehomogenosti rastišča smo zmanjšali tako, da je vsaki posajeni sadiki ene poskusne variante sle- dila sadika druge poskusne variante. Pred objedanjem smo jih zaščitili s količkom . Po osnovanju smo sadikam izmerili višine in premere koreninskega vratu, naslednja tri leta pa smo ugotavljali višinske prirastke in izpade. Oktobra leta 1989 smo pri mace- snih ocenjevali dolžino in barvo iglic. Spo- mladi leta 1990 smo posadili 60 obravnava- nih smrekovih sadik (starosti 2/2) v nasadu Belo. Dendrometrične meritve smo opravili neposredno po sajenju in po dveh letih rasti v nasadu. Rezultate meritev za obe dreve- sni vrsti prikazuje preglednica 6. V triletnem nasadu evropskega macesna so bili največji izpadi pri sadikah, vzgojenih na peščeno ilovnatih tleh (22 %) in naj- manjši pri sadikah, vzgojenih na glinasto ilovnatih tleh (5 %). Ta razlika je statistično značilna. V dvoletnem smrekovem nasadu so izpadi v povprečju manjši, manjše pa so tudi razlike v izpadih med poskusnimi va- riantami. V višinski rasti sadik, vzgojenih na različ­ nih tleh, pri evropskem macesnu ni statistič­ nih razlik, čeprav so bile začetne višine sadik, vzgojenih na peščeno ilovnatih tleh, precej nižje (istočasno pa so bile sadike bolj tršate). V smrekovem nasadu pa je statistično značilna razlika v višinski rasti le med sadikami, vzgojenimi na meljasto ilov- natih tleh in tistimi, vzgojenimi na peščeno ilovnatih tleh. Sredi oktobra 1989 smo po prvem letu rasti v nasadu ocenjevali barvo in dolžino macesnovih iglic z ocenami 1, 2 in 3. Ocena 3 je pomenila dolge, oziroma zelene iglice, ocena 1 pa kratke, oziroma rumene iglice. Skupna povprečna ocena za dolžino in barvo iglic je bila pri macesnih, ki so bili vzgojeni na glinasto ilovnatih tleh 3,71, na meljasti ilovnatih tleh 3,73 in na peščeno ilovnatih tleh 4,50. Ta opazovanja kažejo, da so manjše, tršatejše sadike bolje preži- vele presaditveni šok, kar se je odražalo tudi v nekoliko večji višinski rasti v tem letu. 4. SKLEP Vpliv tal na rast in kakovost sadik evrop- skega macesna in smreke smo proučevali na težjih, srednje težkih in rahlih tleh, to je na glinasto ilovnatih, meljasto ilovnatih in peščeno ilovnatih tleh . Največji izpadi so bili pri obeh drevesnih vrstah pri vzgoji na peščeno ilovnatih tleh (macesen 1 O%, smreka 22 %). Glavni razlog so bili sušni poletni meseci, ko so bila obravnavana tla z manj ugodno teksturo za zadrževanje padavinske vode in tudi manj ugodnim deležem organske snovi ter dušika in kalija izrazito manj primerna za vzgojo sadik od G. V. 7-8/92 335 Preglednica 6: Meritveni podatki iz nasadov Tekslurni razred Signifikantnost GI Ml PI GI-Ml GI-PI Ml-PI EVROPSKI MACESEN Nasad IGLG dsp. 89 mm N 20 18 20 7.5 7,4 6,6 h sp. 89 cm N 20 18 20 52,1 48,1 28,9 .. , 8,08 15,17 7,72 h/d sp. 89 N 20 18 20 69,5 65,0 43.8 D. h89-91 cm N 20 17 18 x 108,6 94,5 78,4 60,33 31,97 25,75 Nasad Zadobrova dsp. 89 mm N "20 20 20 7,0 7,6 7,3 h sp. 89 cm N 20 20 20 40,6 44,7 35,3 9,60 10,80 9,79 h/d sp. 89 N 20 20 20 x 58,0 58,8 48,3 6 h 89-91 cm N 18 16 13 x 67,0 50,4 78,6 s 40,39 23,91 48,85 Nasada skupaj dsp. 89 mm N 40 38 40 x 7,2 7,5 7,0 h sp. 89 cm N 40 38 40 x 46,4 46,3 32,1 s 10,57 13.16 9,37 h/d sp. 89 N 40 38 40 64,4 61,7 45,8 D. h 89-90 cm N 38 33 31 x 88,9 73,1 78.5 s 55,34 35,77 35,90 lzpad89·91 N 2 5 9 x 0 ,05 0,13 0.22 s 0.21 0,34 0,422 SMREKA Nasad Belo dsp. 90 mm N 20 20 20 7,7 7,9 7.7 h sp. 90 cm N 20 20 20 36,4 35.5 34,9 5,75 5,33 6,68 h/d N 20 20 20 47,3 44,6 45,3 6h90,91 cm N 18 19 19 x 12,80 13,3 10.70 s 3,90 3,80 3,28 tzpad90-91 N 2 1 1 0,1 0.05 0,05 0,38 0,22 0,22 Legenda: - statistič . znač. pri stopnji tveganja p = 0,05 s - standardna deviacija - statistič . znač. pri stopnji tveganja p = 0,01 d - debelina koreninskega vratu - statistič . znač. pri stopnji tveganja p = 0.001 h - višina drevesca - povprečne vrednosti D. h - višinski prirastek drevesca 336 G. V. 7-8/92 ostalih dveh talnih oblik. Vzgojene mace- snove sadike so bile na teh tleh nižje in bolj tršate, medtem ko so bile preživele smre- kove sadike iz vseh treh talnih oblik po višini izenačene. Sadike evropskega macesna smo preiz- kušali v nasadu IGLG in Zadobrova, smre- kove sadike pa v nasadu Belo. Najmanjše in najbolj tršate macesnove sadike, vzgo- jene na peščeno ilovnatih tleh, so prvo leto najbolje preživele presaditveni šok. V obeh- nasadih so te sadike v tem letu dosegle najboljše višinske prirastke in so imele v jeseni najdaljše in najbolj zelene iglice. Vendar kaže analiza triletne rasti nasada na izenačeno rast macesnovih sadik iz vseh treh vzgojnih sredin, statistično zna- čilne razlike pa se kažejo pri njihovih izpa- dih. Ti so največji pri macesnih, ki prihajajo iz peščeno ilovnatih tal in najmanjši pri tistih iz glinasto ilovnatih tal. Precej drugačna slika je v smrekovem nasadu, kjer med izpadi ni tako izrazitih razlik, smreke, ki so bile vzgojene na peščeno ilovnatih tleh pa v rasti zaostajajo. Primerjava med nasadoma IGLG (kjer so tla podobna meljasto ilovnatim tlem) in Zadobrova (kjer so peščeno ilovnata tla) tudi kaže na večje izpade in slabšo višinsko rast na peščeno ilovnatih tleh. Medtem ko smo v preteklih letih na peš- čeno ilovnatih tleh v Zadobrovi uspešno vzgajali zelo kakovostne topolove in ore- hove sadike, pa kaže naš poskus, da so ta tla za vzgojo macesnovih in smrekovih sadik manj primerna. THE INFLUENCE OF SOIL ON THE QUALITY OF IMPROVED SEEDLINGS Summary The influence of soil on the growth and quality of European larch and Norway spruce seedlings were studied in hard, middle-hard and loose soil, i.e. in argillaceous-loamy scree-argillaceous and sandy-argillaceous soil. The greatest losses with both tree species were established in the impro- ving in sandy-argillaceous soil (European larch 10%, Norway spruce 22 %). The main reason lies in dry summer months when the soil studied with its less favourable texture for the retaining of atmospheric precipitation water and smaller share of organic matter as well as nitrogen and potas- sium proved to be far less appropriate for seedling improving than the other two soil formations were. The improved seedlings of the European larch were in this soil shorter and more thickset while the Norway spruce seedlings which survived were equally tali in all three soil formations. The quality of European larch seedlings thus improved was tested in the IGLG and Zadobrova p/antations and the Norway spruce seedlings in the Belo plantation . The shortest and most thick- set European larch seedlings, improved in sandy- argillaceous soil, survived the transp/antation shack in the first year the best. ln both plantations, these seedlings had the best height increments in this year and had in autumn the longest and the most green needles. Yet the analysis of the three-year growth of the plantation evidences equal growth of European larch seedlings from all the three improving environment, statistically characteristic differences are shown in their los- ses . The latter are the greatest with the European larches from sandy-argillaceous soil and the smallest with those from clay-argillaceous soil. The situation is quite different in the Norway spruce plantation where there are no significant differences in the losses. Norway spruces which were improved in sandy-argillaceous soil are slower in growth. The comparison between the IGLG plantation (where the soil resembles the scree-argillaceous type) and the Zadobrova plantation (sandy-argil- laceous soil) a/so indicates greater losses and mainly poorer height growth in sandy-argiflaceous soil. While in the past years the improving of high quality poplar and nut tree proved to be very successful in sandy-argilleous soil in Zadobrova, this test has shown !hat this soil is less appro- priate for the improvrng of European larch and Norway spruce seedlings. VIRI 1. ELERŠEK, L., 1990. Morfološke in fiziološke lastnosti gozdnih sadik. Ljubljana, elaborat, IGLG, s. 100. 2. ELERŠEK, L., ZUPANČIČ, M., 1982. Izbolj- šanje kvalitete smrekovih sadik s poznim gnoje- njem v drevesnici. Ljubljana, Gozdarski vestnik, 40, 3, s. 109-115. 3. KOJIČ, M., 1987. Fiziološka ekologija kultur- nih biljaka. Beograd, Naučna knjiga, s. 174. 4. KRUSSMANN, G., 1978. Die Baumschule. Berlin und Hamburg, Verlag Paul Parey, s. 656. 5. RUPF, H., 1952. Der Forstpflanzgarten. Munchen, Bayerische Landwirtschaftsverlag GmbH, s. 300. 6. šumska enciklopedija, Zv. 3, 1987. Zagreb, Jugoslovenski _leksikografski zavod, s 476-482. 7. TUCOVIC, A., 1989. Fiziologija biljaka. Beo- grad, Naučna knjiga, s. 391. 8. URBANČIČ, M., 1991 . Rodovitnost tal v naših gozdnih drevesnicah. Ljubljana, Gozdarski vestnik, 39, 3, s. 123-132. G. v. 7·8/92 337