Glasilo Osrednje Zveze Javnih namežčencev In upokojencev — aca Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin.
„NAS GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100'—
Polletna naročnina.............K 50*—
Četrtletna naročnina . . . . K 25'—
Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ......	po ceniku. ........■
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži mamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravnlštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Kaj je novega pri O. Z.
Ožji odbor O. Z. je imel 1. t. m. ob navzočnosti 10 odbornikov pod predsed- j st vom prof. R c i s n e r j a sejo, ki je j ukrepala r določitvi predstavnika, ki nai j bi v zrni loločbe čl. 6. zakona o pro- j računski anajstinah za meseca januar in f	, ,r 1922 z dne 30. decembra
1921 z	al C). Z. v komisiji za revizijo j
držav ameščencev.
Arcusednik prof. R e i s n er je stavil načeho vprašanje, ali more O. Z. v ta naimn nominirati enega izmed v Beograd i, službujočih uradnikov. On sam, ki pride v to komisijo kot poslanec, tega mandata ne more prevzeti. Pa tudi za vsakega v Sloveniji bivajočega uradnika bi bila udeležba nemogoča, ker bo komisija poslovala najmanj dva tedna in se seje ne bodo mogle vršiti nepretrgano. Treba je, da prihranimo O. Z. vsak tro-šek, ki se sploh prihraniti da. In to je mo*-goče. V Beogradu imamo tri uradnike Slovence, ki naše razmere prav dobro poznajo. Eden izmed teh bo mandat rad prevzel. Sodeloval pa bo samo kot namestnik. ker Slovenija po ključu z ozirom na močnejšo organizacije drugih pokrajin (Hrvatska in Slavonija) v komisijo ‘ m more nominirati delegata. Odbor je soglasno odobril stališče predsednika prof. R e i s n c r j a ter ga pooblastil, da v imenu O. Z. po lastnem preudarku zaprosi enega izmed > beograjskih sl oven- ; skih uradnikov za zastopstvo v komisiji.
Ti uradniki bi bili: načelnik v ministrstvu za konstituanto dr. Sagadin, j načelnik v ministrstvu za notranje zadeve dr. S v e t e k in načelnik v ministrstvu za socialno politiko dr. Gregorič ,
*mn,—n---- ......
LISTEK. I
UR. FR. Z. j
Kako sem jaz služiL
(Dalje.)
Deželni predsednik Winkler je bil do- j ber. blag človek. Da ljubi iskreno naš na- ! r°d. katerega sin je bil in česar nikdar ni G.Ü1. o tem sem se prepričal več kot enkrat. Ko je bil nastopil mesto deželnega predsednika na Kranjskem, mu je bila resna Volja, uresničiti v vsakem oziru upravičene .želje svojih rojakov. V enem prvih poročil, ki jih je poslal kot deželni predsednik na Dunaj, je zahteval z vso j odločnostjo, da bodi na Kranjskem slo- 1 venščina notranji uradni jezik, toda z Du- j naja je dobil migljaj, da naj pusti take ! stvari za enkrat pri miru. In če je hotel
Profesor R e i s n e r je odpotoval 6. t. m. v Beograd in bo vse potrebno ukrenil. da se delo komisije Čim. preje prične.
Društvo prometnih poštnih uradnikov« je nominiralo v širši odbor O. Z. poštnega oficiala gosp. Frana J e r e d a zp njegovega namestnika na višjega poštnega oficiala Karla Kumra.
Za takojšnje izplačilo predjema na račun novih draginjskih doklad. »Društvo zemljeknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov je poslalo O. Z. dopis z zahtevo. da izposluje O. Z. takojšnje izplačilo predjema vsem državnim nameščencem na račun dovoljenega poviška od 1. ianuarja t. 1. v izmeri poviška za mesece januar, februar in marec. Ker so za marec in april — ako smemo verjeti časopisnim vestem — zopet predlagane, samo dvanajstine po budgetu za 'leto 19Ž0./21 . ored majem ne moremo pričakovati odobritve rednega proračuna za leto 1922. in s tem v zvezi seveda tudi ne izplačila novih doklad.
Zato je zahteva po takojšnji, četudi samo začasni odpomoči tembolj opravičena, ker gredo cene življenjskih potrebščin konstantno navzgor ter nam nove draginjske doklade tudi za slučaj takojšnjega izplačila ne morejo več ustvariti ravnovesja. O. Z. pričakuje v tem oziru dopisov tudi še od drugih organizacij 'v. bo ukrepala o korakih, ki jih ji bo pod-vzeti, še ta teden na seji širšega odbora. Od več strani se pojavljajo zahteve, naj skliče O. Z. protestni shod, ki naj bi protestiral v gornjem smislu. Treba je nekai ukreniti, da koalirani železničarji (in poštarji?) v svojem pokretu ne ostanej) osamljeni. Tudi to vprašanje se bo ventiliralo pri seji širšega odbora O. Z. Za da-
imeti na pol uradni slovenski list, mu gotovo ni šlo samo za to, da bi mogel braniti pred napadi svojo osebo, ampak sc je nameraval s tem kolikor toliko tudi približati uresničenju svojega ideala, da bi bila slovenščina vsepovsod enakopravna nemščini.
Neverjetno, da je imel ta mož popolnoma nemško vzgojene otroke! Njegov starejši sin je bil prvi ustanovnik »Süd-trarke« na Kranjskem. Vem, da sta bila oče in sin par let tako sprta, da se niti pogledala nista. Morda je bilo temu nesoglasju tudi dejstvo vzrok, da je krenil sin v narodnem oziru tako čisto na nasprotno stran.
Odkod prihaja to, da je potomstvo toliko naših najodličnejših mož nam sovražnega mišljenja? Oče velezaslužen Slovenec, sin zagrizen Nemec ali Italijan! Večkrat sem razmišljal o tem. In dasi vseh teh očetov potujčenih sinov ne morem oprostiti vsake krivde, se mi vendar
I nes (5. februarja) moramo samo ugoto-, viti, da pri zadnji seji širšega odbora (2?. januarja) niti eden navzočih delegatov n! spravil te zadeve na dnevni red.
Draginjske doklade za upokojence starega sistema, ki so odslužili polno dobo 35 let, se bodo z novim, od 1. januarja t. I. veljavnim zakonom o draginjskih dokladah uredile na isti osnovi kakor za aktivne uradnike. Vsak dosluženi upokojenec bo torej prejemal od 1. januarja t. ). dalje isto draginjsko dnevnico kot njegov aktivni tovariš s temeljno plačo, ki jo je užival dotični upokojenec neposredno ored upokojitvijo. Vsaka druga interpretacija ie netočna ter je razburjenje v vrstah upokojencev starega sistema po <l-j javi predsednika prof. R e i s n e r j a I pa seji ožjega odbora O. Z. dne 1. februarja t. 1.) v tem oziru popolnoma odveč.
Preds. O. Z. prosi vse delegate, da
i se sej širšega odbora udeležujejo pohto-I številno. O. Z. je pripravljena razpravljati, j o vsakem splošno važnem vprašan« ki j se sproži od kateregakoli delegata prositi' oa si dovoljuje, da poroča o optičnem ; vprašanju delegat sam. Zato je uolnošte-I vilna udeležba pri sejah prvi pogoj vsa-i kega nadaljnega dela. Seje širšega odbora se vrše v posvetovalnici mestnega magistrata. objavljajo pa se z navedbo dnevnega reda pravočasno v ljubljanskih i dnevnikih.
Vsako drugačno sklicevanje sej ic nemogoče, ker se njih potreba pojavi večkrat nepričakovano hitro. Vrhu tega je ! širši odbor sklenil, da zboruje mesečno dvakrat. Na vrsto torej lahko pride vse. samo če imajo gg. delegatje potrebno voljo.
vsiljuje prepričanje, da možje, ki so mnoge delali v svojem življenju, pač niso utegnili, da bi se bili bavili z vzgojo svojih otrok. In ker so po večini živeli še v tujini, je prišlo kar samo od sebe. da so se mu otroci iznarodili. in sicer tem laglje, ker niso imeli prilike, obiskavati slovenske šole.
Winkler je imel seveda tudi svoje napake. Na eni strani zelo trmoglav, je na drugi strani le preveč lahko podlegel vplivu lizunov, ki so ga izkoriščali za svoje namene. Bil je lahkoveren in premalo je vprašal, je li to res, kar mu je kdo natrobil na ušesa, ali ua je bilo izmišljeno in mu iz gotovega namena prineseno.
Prezidijalni tajnik ie bil tistikrat, ko sdm bil jaz poklican v prezidij. p rosi ul i Schwarz (ne poznejši deželni predsednik Schwarz!), talentiran mož in blesteč stilist, a strasten človek, ki se ni zbal nobenega sredstva, ako mu je šlo za to, da uniči svojega nasprotnika. Bil je Italijan

P. (Kranj):
Zdramimo se!
Skoraj v vsaki številki »Našega Glasa« se oglašajo razne skupine državnih nameščencev, ki opisujejo svoje službeno delovanje in svoje težnje, le v pisarniškem uradništvu politične uprave vlada nekako mrtvilo.
Dolgo sem čakal, da sc oglasi kako spretnejše pero, a ker tega ne morem dočakati. sem sc namenil, napisati to-le:
Kakor znano, je izšel leta 1872. zakon o nameščenju takozvanih certifikatistov (dosluženih podčastnikov). Pri politični upravi je bilo teh uradnikov bore malo in še ti so bili zaposleni večinoma Ic s pro-tokoliranjem, odpravo, prepisovanjem in vlaganjem aktov. Rajna Avstrija jim je dala ime »Manipulationsbeamte«, smatrala jih povsod manj vrednim in jih, kjer je bilo le mogoče, potiskala ob steno. Toda ko se je delo od leta do leta množilo, je uvidela tudi razpadla Avstrija, da je treba tem uradnikom odkazati širši delokrog in tako so jim osobito okrajnim tajnikom — sukcesivno naprtili toli dela, da so ječali pod njim. To pa ni bilo manipulacijsko delo, ampak konceptno delo, pri katerem je bilo treba pridno študirati razne zakone in predpise. Tega avstrijski birokrat ni upošteval. Če je šlo za prejemke, si bil le »cin Manipulationsbeamte*; kadar je šlo pa za delo, takrat si bi! pa »ein rleisšiger und fähiger Beamte«. Tako nas je mačeha Avstrija izkoriščala, kakor slab voznik konja, ki mu zmiraj več naklada, da ubogo živiriče končno pod vozom omaga. Za imenovanje v višji razred si čakal leta in leta, pa če si bil še tako vesten in priden. Ni jc bilo tako omalovaževane in zapostavljene kategorije uradništva, kakor je bila ta. Poznamo n. pr. bivšega kanclista, ki je več let z izbornim uspehom opravljal dela okrajnega tajnika a vendar je moral pri svoji — ne morda prav dobri, ampaK izvrstni kvalifikaciji — čakati — ree-, piši in beri — celih deset let in pol, predno je bil po božji milosti in po še večii milosti avstrijskih birokratov imenovan okrajnim tajnikom /n je srečno prijadral v zavetišče X. čin. razreda. Kje smo bili takrat s pravičnostjo? Revica je -- Bog ji bodi milostljiv! — umrla na »nemški nadutosti«.
Pa pustimo to, kar je bilo. Avstrija je izdihnila svojo dušo in zasijalo nam je solnce svobode v naši lepi in ljubljeni Jugoslaviji, katere se oklepamo z vsem srcem in z vso ljubeznijo. Preobrat se je izvršil in tudi ta je prinesel v pisarne politične uprave mnogo izprememb. Manipulacijsko delo so prevzele večinoma na-
i novo nastavljene gospodične tipkarice, ki j svoj posel — vsa čast jim! — prav dobro ! opravljajo, dočim je pisarniškim uradnikom, osobito starejšim okrajnim tajni-I kom, odkazan ves drug delokrog. Preda-I leč bi dovedlo, ako bi hotel navesti vsa dela, ki jih izvršujejo in prepričan sem, da . bi mi tega gospod urednik tudi ne dovolil, ker bi bilo preveč tvarine.
Prosimo zakonodajo, da nam pri ustvaritvi Službene pragmatike odmeri ! ono mesto, ki nam gre po vseh božjih in : človeških pravicah, tako da ne bomo vedno zapostavljeni. Merodajni faktorji naj se za to zavzamejo, da sc naše želje uresničijo. Stvar pa jc našega društva, da : peuči merodajne činitelje o naših težnjah in zelo bi nas veselilo, če bi se včasih oglasilo v »Našem Glasu« in nam sporočilo o svojem delovanju in uspehih.
Tovariši, zdramite se, pišite v »Naš Glas« in podpirajte ga! Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal.
Individualni pavšal.
V zadnji številki »N. G.« je bil objavljen članek o raznoličnosti uradnih ur pri naših oblastvih v Sloveniji. Ravno to velja o našem individualnem pavšalu. Dva resora nimata enakega. Pred vsemi pa : koraka justica. Poslušajte: — pisarniški uradnik naših sodišč ima mesečno 75 para individualnega pavšala! Vse kar je prav, a da si moramo ob naši revščini kupovati še sami pisarniške potrebščine, presega vse meje. Za 75 para dobimo danes kvečjemu še 1 in nol peresa, no slabše kvalitete celo 2 ali 3, vse drugo: svinčnike, ki jih pokradejo jetniki, ko snažijo pis. prostore, kolikor jih dobe pod prste, črnilo, pivnik itd., si moramo nabavljati sami od bornih prejemkov, ki nam ne zadostujejo, ker mašimo vedno znova luknje, niti za en teden.
Društvo sodno pisarniških in zemlj. uradnikov je sicer pred kakim letom prosilo za zvišanje, a to je bil le glas vpijočega v puščavi. Najbolje bi pač bilo, da bi država dala uradništvu pisarn, potrebščine v naravi. Tu bi se ji ne bilo treba bati. da bo dala preveč in ne. da bo doživela očitanja, da da premalo. Na koga naj le to željo adresiramo? Ako je to stvar posameznih resorov, potem prosimo sodno pisarniški uradniki, ki dobivamo relutum za pisarn, potrebščine, oddelek ministrstva pravde v Ljubljani, da blagovoli odrediti, da se dajo pisarniške potrebščine vsemu uradništvu v naravi.
Odkrita beseda.
Dopis iz Kranja.
Težko je pisati v sedanjih časih. Sam sebi človek ni po volji, kako naj bi ustregel drugim. Imel sem že oarkrat napisanih precej vrstic za »Naš Glas«, a predno sem jih oddal, sem papir raztrgal. Tudi j danes pišem, nevem ua, če bom imel ju-I tri pogum oddati dopis. Pogum! Zakaj?
I Zato ker mi ic težko govoriti v danih razmerah resnico; a vest pa mi pravi, da i če tudi naletiš na odpor in ne odobrava-i nje, vendar govori to. kar ti veleva razum in srce.
Razum iti srce?! Ali ua ima to dvoje dandanes še kakšno veljavo? No. če bi kdo reke! materijalistični razum in hinavsko srce. to brez dvoma danes vlada svet. Jaz pa si to dvoje predstavljam še vedno tako, kakor si mora predstavljati vsak pošten človek. Razum mi veleva, urediti svoje razmere tako, da bo , čimnajbolj prav za me in druge okolu mene. Srce na mi veleva, da vidim v vsakem živem bitju stvarjenje višje roke, ki ga ne smem izkoriščati do skrajnosti v samopašne namene.
Na tem stališču stojim še vedno danes, čeprav sem državni uradnik, ki bi tudi lahko že podlegel neznosnim razmeram', kakor jih ie podleglo korupt iji časa že na stotine in stotine iz drugih itanov. Stojim še vedno ua tem stališču, ieprav mi je danes sočlovek — kmet •— vrnil denar, ki ga je včerai že sprejel za plačano mleko, češ mleko je za pretečeni mesec po eno krono dražje pri litru. Stojim na tem stališču, čeprav mi je reke! ugleden obrtnik in hišni posestnik v Ljubljani, da mora samo kmet, obrtnik in trgovec odločevati v državi, češ da uradnik, ki danes gospodari in oddaja vsa stanovanja, ni še naredil nič drugega za državo, kot če ie poročil hčer trgovca ali obrtnika, ter na ta način pojedel in nopil njega kraicarje. Stojim na tem stališču. čeprav trgovec, ki ima polne zatb-ge. brez pomisleka to taji ih bo brez usmiljenja zahteval čez par dni za sladkor 70 K ali celo več, za katerega je zahteval do sedaj 54 kron. Stojim na tem stališču, četudi n. p. narodni poslanec odkloni na uradniškem sestanku predlagano mu zaupnico, češ kaj oa bodo rekli v Ljubljani trgovci in obrtniki. ^
Stoječ tedaj na tem stališču, sma-I tram. ker sem naroden in napreden, za svojo dolžnost, da pribijem, da tako ne i gre več dalje. Beda nas sili v obup. Za-1 konodajni odbor ie sicer sklenil, odpomo-
po materi in njegov italijanski temperament se je razodeval v vsem njegovem početju. Ta mož je bil predvsem kriv, ako je bil Winkler naposled sprt z vsemi strankami na Kranjskem. Vedel mu je vsak dan povedati kaj o tem, kako ga je ta ali oni psoval, ali kaj je ta ali ona stranka sklenila zoper njegovo osebo, česar mu niso prinesli razni koristolovci, se je izmislil sam. Lagal je tako, da je sam sebi verjel.
Nekoč pristopim k njemu, ko jc baš pisal poročilo na ministrstvo o političnih razmerah na Kranjskem. Med drugim je v tem sporočilu navajal, da je »Slovenec« prinesel brzojav, ki se je končal z vzklikom: »Živio Starčević!« V tistem času pa je bil »Slovenec« še hud nasprotnik Star-čevičev in nemogoče jc bilo, da bi bil objavil kaj takega. Jaž, ki mi ie bilo vsikdar za resnico, pa naj se je tikala kogarkoli, sem pripomnil, da to ne more biti res. On pa da! Naposled je ponudil stavo — sodček pilzenskega — in jaz sem stavo spre-
' jel. Pregledali smo natanko vse letnike j »Slovenčeve« — nikjer nič takega! A on ; jc vzkliknil: »Was ich geschrieben habe, i habe ich geschrieben!« — Je li bilo do-! tičim sporočilo odposlano ali ne, mi ni j znano. Mislim, da Winkler kaj takega ni | ! podpisal. A tako sc je pač godilo v stari i j Avstriji! — Da pilzenskega nismo pili,' ni | ; treba še poudariti!	_ I
Meni jc baš radi teh Schwarzovih | : lastnosti posel pri »Ljubljanskem Listu« j še bolj presedal. Stvar že itak ni bila po ; i mojem ukusu, a Schwarz je še hotel po | svoje vplivati name. Meni se je to vpi- | ■ ralo in tako sva si prišla vsak hip na- j vskriž. Resnica nad vse, to je bilo vedno i moje načelo.
Nekoč sem glede neke stvari pripomnil: »V tem ima ,Slov. Narod1 popolnoma I prav!« Schwarz pa je zarujovel, kakor i bi mu bil kdo nož potisnil med rebra, j Strgal jc list. vrgel ga na tla in teptal in ! pljuval kot obseden po njem, pa kričal, I
tako da sc jc pri odprtem oknu slišalo s Turjaškega trga notri v Zvezdo: »Da haben sie ihren »Narod«, da haben sie ihren »Narod!« — In podobnih nastopov je bilo mnogo!
Z listom sem imel preobilo posla. Spočetka sem bil prideljen tudi šolskemu oddelku, kateremu je načeloval Zaplotnik. Toda ta je kmalu presodil moj položaj in mi po preteku par mesecev iz svojega referata ni ničesar več pridelil. Faktično mi res ni bilo mogoče, da bi bil dela’ še kaj drugega, kajti moral sem list skoro vsak dan sam napolniti, ker ni imel tistikrat že skoro nobenih sotrudnikov več.
In to ni bilo tako lahko kakor pri »Laibacherici«, katero sem tudi nekaj časa urejeval. Z »Laibachenco« sem v dveh urah na dan lahko končal, ker so igrale r>ri tem škarje veliko ulogo. Za »Ljubljanski List« pa ie bilo treba vse napisati, ali pa vsaj prevesti. Sicer ml je nekoliko
či deloma tej bedi s tem. da je zvišal dravinjske doklade, katerih visokost pa že pri njih določitvi ni odgovarjala niti za silo, kaj šele danes. Na podlagi sklenjenih doklad (poleg drugih koristnih mahinacij za »povzdigo« naše valute) so vse cene življenskih potrebščin hipno poskočile in se višajo od dne do dne. Določenih doklad oa še ni na obzorju in tako naj uboga državna oara živi nazaj, ker še ni kredita. Prepričan oa sem, da se je kredit za povišane dnevnice poslancem zakonodajnega odbora našel takoj.
Kaos, ki je nastal po prevratu v državnem življenju, je silil uradnika k potrpljenju. Trpeli smo do sedaj rade volje, ker smo smatrali to za svojo dolžnost. To dolžnost pa pripisujemo tudi drugim stanovom, predvsem pa stanu bankirja in kmeta. Razočarani pa smo britko, da vladna stranka, ki je bila naš up in naša nada nima toliko moči. zmožnosti ali pa prave volje, da bi prisilila imenovana stanova ki tvorita veliko večino v naši državi, k strpnosti in zmernosti, da bi i onadva imela malo srca tudi za druge stanove, ki ne morejo razmer časa tako izkoriščati kot onadva. Vsled tega mora vsakega državnega nastavljenca navdajati skrb. kaj bode. ako pade ta stranka in pride na krmilo kakšna druga, ki nam danes ni tako naklonjena kot ta. Ne upam si staviti tozadevnega vprašanja, ker bo mogoče odgovor, da bo potem mani besed pa več dejänj. Za svoio osebo sem danes pač mnenja, da je v taki agrarni, militaristični in bankokratski državi kot je naša. obsojen uradniški stan na smrt. Zato delujmo na to. da sc mladina obvaruje pred smrtjo!
Pisarniški uradnik!
Kdaj pride na dan nova Inštrukcija za uradno Poslovanje pri političnih oblastih?
. Cujte! Se velja »Amtsinstruction« iz
leta 1855!
Da! Kar se je zahtevalo pred 66 leti. to se zahteva tueji še danes! Seveda v orvi'vrsti in prvem redu od pisarniškega osobja. Gospodje konceptni uradniki so si pridobili posebne ugodnosti, katere se izvajajo skoraj povsod enako, čeprav tu ni niti predpisa, niti dogovora.
Ce primerjamo, kai je dosegel delavec od leta 1855 do danes in kaj je dosegel pisarniški uradnik, pridemo do zaključka, da je poslednji na ravno istem stališču, kakor je bil pred 66 leti, med tem ko se delavec le z grozo spominja časov, ko je moral delati do 12 ur na dan.
Šef urada ima pravico, da uradne ure poljubno podaljša. Seveda se zahteva dela brez doplačila. Bajc ima šef urada tudi pravico, zahtevati uradovanje izven uradnih ur, odrediti inšpekcijsko službo ob nedeljah in praznikih popoldne.
Stavimo torej naslednja vprašanja:
1.	Koliko je predpisano dnevno uradnih ur?
2.	Ali se sme uradne ure poljubno : podaljšati? Ali se more zahtevati tako
delo gratis?
3.	Ali se more pisarniškemu uradniku nalagati več uradnih ur kot drugim?
4.	Ali se more podaljšati uradne ure pisarniškemu osobju zaraditega, ker so drugi v zaostatku?
5.	Ali se sme zahtevati gratis delo izven uradnih ur? Kdo naj povrne uradniku to, kar bi si lahko zaslužil v prostih urah ?
^ 6. Ali sc sme zahtevati inšpekcijska služba v nedelnih popoldanskih urah. ne da je dokazana potreba?
i
»vaejrWYi	.m«., -----------11-iri,l,in„IM,||.M ,
! T. VAJDA (Ptuj):
Carina in drugo,
če so mi trgovci tarnali čez carino in druge ž njo zvezane stroške, jim nisem verjel, da bi carina in ž njo spojena manipulacija res tako zvišala čenč. Pa sern i sc sam prepričal.
Naročil sem blago z Dunaja. Cena blaga samega je znašala 20.085 avstrij-! skih kron, za zaboj in drugo so računal: i 2124 avstrijskih kron. skupaj torej 22.200 avstrijskih kron. za kar sem plačal v ban-: ki 940.78 jugoslovanskih kron. Blago je j prišlo v Maribor s povzetjem 4257 av-: sirijskih kron za vožnjo z Dunaja do Soi-lia in druge stroške (izvozno dovoljenje, zavarovalnina itd.), to povzetje sem pura vanal s 57.70 jugoslovanskimi kronami. Za blago in vse stroške z Dunaja do Šir-ija (270 krn) sem plačal 998.40 ju g osi. K od tega odpade na blago samo 895.80 ju-goslov. K, ostale/ pa na odpremne in nn,-: vozne stroške. Od Špilja do Ptuja (57 knd oa so znašali prevozni, carinski in drugi stroški 229 Din. 75 p. ali 919 K. torej več kakor ie stalo blago samo!!!
Posameznosti tega računa so zelo zanimive: tovornina (Špilje - Maribor) 2 Din. 80 p., providba povzetja m nje izročitev 7 Din. 50 p. doprema (od kod kam?) !0 Din. 35 p., orenps tov. lista in kolcK 15 Din., carinski posrednik 16 Din., pre-gledarina 6 Din., carinski stroški (odpiranje, zapiranje zaboja) 3 Din., carina 121 Din. 40 p.. 2% za manipulacijo gotovine
rajni Matej Brence pomagal, a on je imt r.?LiS	in korespondenco dove
h d sedmih zjutraj pa do osmih a celo desetih zvečer so bile moje uradn ure Tri uvodne danke „a teden je ime poslati z Dunaja prof. šukijc nre«n nrednik lista. To je bilo vse, na kar ser sc mogel zanašati. Pravzaorav pa tue na to ne.
Tistikrat je prihajal vlak z .Dunaj; nekako ob 11. dopoldne. Članek je ali pri • ali m prišel. Če ni prišel, sem bil p, navad, „a boljšem, kot če je prišel. Ka aar m Prišel, sem se pač vsedel ter na Pisal uvodnik o čemer že bodi. V poldrus ur, sem ga imel. Bil sem se popel pri pi sanju člankov do precejšnje rutine.
Ni tako lahko, napisati uvodni članek
kakor bi kdo mislil! Stvar mora biti lepi Zaokrožena in ne sme biti ne prekratka 'o nredokrp. Vsi moji takratni članki s< meh po 150 do 160 vrst. ker se je to naj kolje prilegalo prostoru y listu. Šlo je ka samo ob sebi tako. Nič mi ni bilo trebi
šteti, kar čutil sem, kdaj je treba kreniti proti koncu. Trda pa mi je šla često za i primerno snov. Zlasti ob ponedeljkih, ko ' ni bilo od nikoder nobenih časopisov, ki j bi blii nudili kako misel za obdelavo. Pomagal sem si na najrazličnejše načine. Če ni šlo drugače, sem pa fingiral kak I dopis z dežele, ki sem ga pa seveda spi- | sal tako, da je lahko nadomestoval uvoden članek.
Hujše pa se mi je godilo včasi, ako je članek z Dunaja oriše!. Mojih člankov Winkler ni cenzuriral — treba jih ni bilo, ker sem sc jaz skrbno izogibal vsaki polemiki z domačimi listi, razen morda z ljubljanskim »Tagblattom« oziroma »Wo-cheablattom«. Dunajski člankar pa je pisal Winklerju pretemperamentno in je bil tem bolj skeptičen proti njegovim člankom, ker so se bavili najraje z domačimi razmerami in povzročali s svojim sarkazmom in agresivnostjo mnogo ogorčenja.
(Dalie prih.)
i 3 Din. 30 p., deklaracija in kolek 18 Din,.
! dovoz 5 Din., reekspedicija 5 Din., stalna ! pristojbina in poštnina 10 Din 5 p., prevoz i Maribor-Ptuj 6 Din. 35 p. Carina torej znaša 121 Din. 40 p., t. j. več ko 50% pr-> votne blagovne vrednosti, drugi s carino zvezani stroški pa 99 Din. 20 p., t. j. blizu 45% prvotne blagovne vrednosti, tako d t 1 se je cena vsled tega podvojila. Od tega ; prirastka pa je država dobila samo polo : vico. druga polovica redi neproduktivne ; posredovalce.
Država more prospevati le, če vsi državljani delamo, če pa del državljane / j ne dela, ampak samo mešetari,' veriži in 1 posreduje pri zamenjavi blaga — a ravno : ta del hoče naisijajneje in najrazkošneje
1	živeti — potem ie propadanje družbe m države neizogibno.
k« ^eu>iEM,ws]Moceaan£aair>T.wa.nww«v-i	>r-n<K-jni	i ■ > -v«ri
DR. A. PEČOVNIK (Maribor):
Zahteve mariborskih državnih uslužbencev.
V 4. številki Vašega lista ste poročali o izrednem občnem zboru »Društva jugoslovanskih državnih uslužbencev in vpokojencev« v Mariboru. V drugem članku trdite, da so resolucije, ki jih ie sprejel občni zbor, nepotrebne in enotnemu nastopu vseh v O. Z. včlanjenih orga-; nizacij v kvar.
Jasno ie. da tudi v Mariboru nismo : bili za »deljeno akcijo«. Odbor našega društva je obvestil o tej zadevi trikrat pismeno O. Z. V pismu z dne 6. decembra 1921 smo opozorili O. Z. na gmotno nc-vzdržljive razmere uslužbencev in vpokojencev in zahtevali skupno akcijo. Dne ■ 8. januarja 1922 smo poslali O. Z. resolucije. ki so sc oredlagale na občnem zboru dne 16. januarja 1922. Na vsa ta nisma do danes nismo dobili odgovora.
Da je predvsem zahteva po takojšnjem izplačilu izenačenih dnevnic in rod-: binskih doklad ali vsaj predujmov na ie Deviške opravičena, pač mora uvideti vsak. ki pozna razmere državnih uslužbencev in vpokojencev.
Jasno je pa tudi, da bi se te zahteve bolj upoštevale, če bi se zganila tudi O. Z. in jih podpirala. (Saj imamo predsednika v Beogradu, ki dreza in poganja ne-orestano. Op. ured.).
Nadalje Vam poročam, da je naše društvo na istem občnem zboru ustanovilo odsek »Samopomoč«, ki ima namen izplačati v slučaju smrti društvenika zaostalim posmrtne prispevke. Enkratna pristopnina znaša po starosti do 30 ‘et
2	Din., do 40 let 5 Din., čez 40 let 10 Din Pristopiti morejo tudi žene članov. V slučaju smrti društvenika plača vsak član odseka 1 Din. Ta vsota se nakaže osebi, katero ie umrli društvenik pooblastil za
' sprejem zneska. Odsek začne poslovati Vtd po potrditvi pravil.
Želeti bi bilo, da tudi druge uradni-
; -vanizacije ustanovijo slične odseke. ki bi se združili v veliko organizacijo, ki bi zamogla nuditi državnim uslužbencem in vpokojencem izdatno pomoč Omenjam, da ima učiteljstvo tako organizacijo, ki. obsega učiteljstvo vse naše države.
Vestnik.
Za »Naš Glas«. Zveza upokojenih častnikov, vojaških uradnikov itd. ie v svoji^ redni odborovi seji sklenila, da se izplača za tiskovni sklad »Našega Glasa« 100 K, ker se njeni člani z ozirom na vdove in sirote ne moreio naročiti na več izvodov strok, glasila »Naš Glas«.
Denar. Pri okrajnih glavarstvih leži denar v blagajni na leta in leta. Denar ni naložen v kaki hranilnici, temveč leži kot mrtev kapital v blagajni glavarstva. Povprečno se mora reči. da hna vsako okr glavarstvo čez 100.000 dinarjev vse leto v blagajni kot mrtev kapital. Ves ta denar bi lahko ležal v hranilnici, ne, da b' bilo treba vzeti eno paro iz hranilnice, ker je za denarni promet še vedno dovolj denarja, ki dnevno prihaja in bi moral tudi odhajati. Če računamo, koliko koristi bi storil ta denar v prometu, če računamo, koliko bi nosil ta denar obresti za pisarniške potrebščine in če premislimo, da država prosi za denar no drugih zavodih, pridemo do zaključka, da tiči črv slabe uprave — v upravi sami.
Zveza upokojenih častnikov in voj. uradnikov itd. obstoja že nad leto dni. A vendar se vsi še niso oglasili. Članarina ie 2 K na mesec. Priglašati se je v Vegb-vo ul. 12 ali Sodna ul. 12.
Vojaška intendanca za Slovenijo v likvidaciji ie priobčila O. Z. izpreminje-valnc predloge k členoma 17. in 37. novega zakona o draginjskih dokladah državnih nameščencev. Ne glede na to, da ie zakon že odobren in veli a izza 1. t. m., ie Osrednja Z. dopis intendance, ki ga je bila ta poslala tudi predsedniku O. Z poslancu prof. R e i s n e r j u . iz formalnih ozirov odstopila v izjavo kompetentni Zvezi upok. častnikov itd. Z aktivnim častništvom oa O. Z. glasom pravil ne more imeti nobenih stikov.
Društvo nameščencev delavske zavarovalnice. železničarske zavarovalnice in pokojninskega zavoda je glasom sklepa izvanrednega občnega zbora z dne 26. novembra 1921 prijavilo 2. t. m. izstop iz O. Z. Razlogov za izstop ni navedlo.
Hranilni in posojilni konsorcij. uradniška zadruga z o. 1. v Ljubljani je prosi! O. Z., naj na kompetentnem mestu posre duje, da se konsorciju v svrho nadaljevanja razdolžitvene akcije slovenskega uredništva iz prispevkov, ki so jih morali plačevati državni nameščenci od svojih draginjskih doklad na osnovi čl. 70. uvedbe o nabavljalnih zadrugah z dne 5. decembra 1920, DRbr. 171.300/20 odstopi delni znesek 1,500.000 K kot brezobrestna obratna glavnica. Konsorcij je za ta kapital že svoječasno zaprosil ministrstvo financ. Ostali del prispevkov, kolikor se ga ic steklo iz Slovenije, pa naj se že kon čno izroči gospodarskim zadrugam državnih nameščencev. Vlogo konsorcija je O. Z. odstopila predsedniku prof. Ret-s n e r i u . da dožene. ako ie izposlovanjc kredita v zmislu čl. 59.. točke 7. sploh mogoče.
Denarja ni — ali kaj je z revizijo uradništva? Kadar gre za zvišanje plač uradništva, tedaj »ni denarja«. Gospod finančni minister se vedno izgovarja, da ni denarja. Če je to istina, potem se,vprašamo, zakaj sc pa kreirajo vedno novi tiradi in zakaj se nastavlja vedno več uradništva? Manj uradništva in bolje plačano in uspehi bodo isti, če ne boljši. Z denarjem se kar razsipava. Mal primer: V naprej se zavarujem proti očitku, da smo šoli in ozobrazbj nasprotni, moramo pa pribiti sledeče: Do leta 1920. je en okrajni šolski nadzornik nadzoroval vse šole dveh političnih okrajev in poleg tega tudi sam opravljal vsa administrativna dela, kar je bilo v istini preveč za okrajnega šolskega nadzornika. Od leta 1920. pa ima vsak politični okraj svojega okrajnega šolskega nadzornika in vsak šolski nadzornik še eno (ali celo dve) pisarniški moči. A kar je najlepšfe, je to, da so te pisarniške moči učitelji ali učiteljice, tedaj
j zelo drage moči. Ali imamo res preveč j učiteljskih moči, da ne vemo, kam ž njimi i in ali ne bi tega dela lahko opravila kaka j oficijantka, ki je mnogo cenejša, kakor j učitelj ali učiteljica? To bi bilo tudi na j korist šolani. Kaj pa je z revizijo uradni-i štva, o kateri se je toliko govorilo in pi-I salo? Ni je in ni je. Zelo bi bila potrebna.
: Ploč, kar je nepotrebnega, a one, ki osta nejo, bolje plačati, od njih pa z vso strogostjo zahtevati, da delajo in vrše svoj posel vestno in natančno. Ker se nam bodo obljubljeni poviški izplačali šele po izvršitvi redukcije uradništva, naj se merodajni faktorji pobrigajo, da se ta čim preje izvede, ker uradništvo že komaj čaka na i izplačilo poviškov.	B.
Društvo »Udruženje državnih nameščencev in vpokojencev v Kranju« se je ustanovilo pred enim mesecem. Pravila je že potrdila pokrajinska uprava za Slovenijo. Društvo šteje čez 100 članov in deluje pod spretnim vodstvom gospoda profesorja Košnika kaj pridno. Imelo je že dve seji, v katerih so se obravnavale zelo važne stvari, osobito giede pobijanja draginje. Skrajni čas je, da se brez razlike vsi državni nameščenci strnemo v eno fronto in sami nadziramo, da se bo v Uradnem listu štev. 5 objavljena naredba o pobijanju draginje strogo izvrševala. Skrajni čas je, da se počenjanju verižni-! kov, navijalcev cen in oderuhov, ki bi radi kožo iz nas potegnili, napravi konec. V ta namen je potreba, da se po vseh krajih državni nameščenci organizirajo in si ustanove lastna krajevna društva, ki bi ščitila koristi svojih članov. Treba bi pa tudi bilo. da so ta društva vedno v stiku med seboj. V seji dne 28. januarja 1922 je tukajšnje društvo razpravljalo tudi o obstoju »Našega Glasa« kot našega glasila.. Splošno se je povdarjalo, da se mora list na vsak način ohraniti in se končno sklenilo, da bodo zaupniki pri vseh uradih v Kranju nabirali novih naročnikov in agitirali za tiskovni sklad. Nadejamo se dobrih uspehov. — Poživljamo Vas, sta-: novski tovariši, da se vendar enkrat zdramite iz spanja in podpirate gmotne in moralno »Naš Glas« v svojo lastno korist. Zabavljati je lahko, ali treba je tudi delati." .— Tajništvo: Štefan Plut, okrajni tajnik društva.
Gresham o uradništvu. Amerikance üvesham trdi, da slabši denar potiskuje boljšega iz prometa: srebrni zlatega, pa-j turni kovanega. Prav tako potiskuje slabo uradništvo iz službe boljše. Napačno i je mnenje, da ostavljajo uradniki državne službe in prehajajo v civilne iz lakomnosti. Ni resnica, da beže najboljši i drž. uslužbenci v privatne službe zaradi i boljšega zaslužka: vsakdo, kdor je postal i javni nameščenec, je itak vedel, da bo ! vedno služil manje, kakor bančniki, indu-
strijalci i. dr. Vendar je stopil v ja v. službo. ker je hotel delati za javnost, za sptošnost ker je imel kot tak naivečjt ugled in vpliv, ker je imel stalne, zajamčene dohodke in zajamčeno pokojnino. Kot kvalificiranec je deloval za javne interese med kvalificirane}. Zato je vživat spoštovanje, red in mir: to ga je odškodi-lo za manjšo materijalno udobnost. Toda po prevratu je izginilo spoštovanje, izginili so ugled, mir in red. Državna služba pa je postala zatočišče vseh možnih elementov. Na najvišjih mestih stoje tudi ljudje brez strokovne izobrazbe in tu in tam celo brez moralne kvalifikacije.
! Strankarstvo, politika, zunanji vplivi so držav, službo komprimitirali in demoralizirali. Marsikje se brez sramu lenari in zlorablja služba. To je glavni vzrok, zakaj beže najboljši iz jav. služb. Plača prihaja šele v drugi vrsti v poštev. Zato se mora držav, služba najprej očistiti nekvalificiranih in nevrednih elementov šele potem naj sc uredi materijalni položaj jav. nameščencev tako, da bodo lehko živeli zopet mirno, udobno in ugledno. Tako piše Oresham.
Okrajni tajnik. Po vsem božjem svetu in pri vsaki kategoriji uradništva dobi uradnik, ko je imenovan v višji činovni razred, tudi drug naziv (naslov), le okrajni tajnik dela izjemo. Ta je v X. čin. razredu okrajni tajnik in ko je imenovan v IX. čin. razred, je zopet okrajni tajnik. Ni nam nič za razne naslove, ne vemo pa, zakaj se ravno pri okrajnem tajniku dela izjema. Značilno!
Za tiskovni sklad so darovali:
g. Joža Šterbenc v Gor. Radgoni je pridobil 3 nove naročnike in nabral 160 K. darovali so gg.: Joža Šterbenc 21 K, Lov ro Kuharič, Rudolf Knaflič, Leopold Škrjanec, I. Klinc, Janko Rihtarič po 20 K, Jakob Brodschneider 15 K in Josip Bine! 4 K. vsi v Gornji Radgoni; g. Franjo Magdič v Krškem daroval 30 K; g. Anton Knez v Krškem je pridobil 4 nove naročnike in nabral 24 K; g. Jurij Tušnik v Mariboru daroval 10 K: g. Josip Masten v Mariboru daroval 7 K: gg. Janko Dolžan v Ljubljani, Dionizij Neszmenyi, Anton Novak, Štefan Gombossy in Franc Bokalič v Murski Soboti po 5 K. — Najsrčnejša hvala cenj. gg. darovalcem kako' tudi požrtvovalnim nabiralcem! Uprava.
Za tiskovni sklad so darovali gg. uslužbenci davč. okr. oblastva v Mariboru 200 K in ne 50 K kakor smo pomotoma j navedli v št. 2. — Uprava.
Pošljite naročnino!
©	
©	
©	
©	
®	
©	
m. MM Z 0.1 V LJUBU!
dovoljuje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit proti poroitve, zaznambi na službene prejemke in zastavi iivljenskih polit oa daljin dobo in prof! malim mešalnim odplačilom :: 7% obresti.
II
4%-
Prninje se roiojejo zelo hitro.
Zahtevajte prospekt
	©
	
	
	©
	©
	©
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makso Dachs. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.