wnT.TWirtH AJP PI1TMBPTKP gron FlMfTT BC ATOaimP BY MMOlWWBg OW iTaJ vedjl slovenski dnemfig T Zdruienih drfavah. Velja se rse 16.00 Za pol leta.......$3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. {The largest Slovenian Daily In the Unit id Stats«. Issued every day except Sundays and legal Holidays. SSf" 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLAND T. Entered a« Second Claaa Matter, September 21. IMS, at the Poet Office at New York, N. Y„ wader the Aot of Ooogn tm of March 3, 187». TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 247. — ŠTEV. 247. NEW YORK, FRIDAY. OCTOBER 21, 1921. — PETEK, 21. OKTOBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. POSVETOVANJE GLEDE ŠTRAJKA POSKUSI, DA SE DOSEŽE DOG OVOR GLEDE MIR J VSPRIČO PRETEČE STAVKE ŽELEZNIČARJEV. BODO OSTALI TAJNI. DRUŽBE PRAVIJO, DA LAHKO DOBIJO POL MILJONA SKE BOV ALI ŠE VEČ. Chicago, III, JU. oktobra. — slovljeni, iz vrst penzijonistov, lo- Voditelji petih velikih žt*lezni.'-ar- jalnih wteranov ter drugih z ir- sk'h bratovščin >o s -sestali danes ktišnjami v železniških stvareh. / železniškim d«dav>kim svetom Ceste. ki vodijo proti New Yorku, na tajni, neformalni konferenci, da >o polne lepakov, ki vabijo take razpravljajo o pritožbah, ki so do- ljudi, naj izpolnijo mesta, ki bodo vedle do proglasitve poziva ti« postala prazna v slučaju stavke, stavko, ki naj bi izbruhnila dne Med avgustom dvajsetim in ju- oktobra. do<'im razmišljajo nijem tekočega leta se je število načelniki večine enajstih ostalih železniških uslužbencev zmanjša- vetikih železničar škili unij o tem. če naj tudi izdajo poriv na stavko ter zavrtijo nameravano prekinjen je železniškega obratovanja ter tran*porlu<-i je jm> eeli «|e-£eli. (lani delavskega sveta so fciU optimistični ».dede možnosti uravnave pritožb bratovščin železničarjev, a nikakih načrtov se ni i-hja ni m i uradniki železni* pre i stavko polom ln za (jI 1,691. soglasno s številkami Meddržavne trgovske komisije in več kot šestdeset tisoč teh ljudi je prihajalo iz službe na vlakih. VELIK PRERIJSKI POŽAR. 1 !>. oktobra. — požar v zad- Omah*, Neb.. Najhujši prerij o /h razpravo / eksekutiv- • n.iih des>*tih letih v bližini Galla- uav. Neb., je izbruhnil po onem ozemlju včeraj ter gorel na To prvi te vrste, ki je pi išel pred železniški delavski se\t ler je pričakovati, da bo uveljavljen obseg poliu>mm-i sveta. J a s silo izvede svoje sklepe, na temelju t ransportaeijske postave. Železniški uradniki so danes tukaj izjavili, da lahko rekruti-rajo skoro .XH),000 mož iz vrst ljudi, ki so bili pred kratkim od- ko število konj in živine je poginilo v kanjonih, kjer je iskala žival zavetja. Zgorele so tudi kušče s ]»še.nieO. CENE ŽIVIL PADAJO? ALBERTINI RESIGNIRAL KOT UREDNIK. Washington, 1). ('., 20. oktobra, /ivljenski str<*ški po celi deželi so padli od junija 1f>20 pa do septembra tekočega leta za 18 odstotkov kot je objavil delavski de-ipartment na temelju poročil iz '12 tne-t. Dražja s., le stanovanja. Mi ničesar ne opazimo o tein znižanju, kajti če je danes ena stvar cenejša. sta dve drugi dražji [in jutri obratno. Na ta način pri- le.jo kapitalisti in prekupci, ki rodijo delavce in spločno oibčin-veei'aj /ve. er »v.,jo reftignacijo|^yo ^ mw> ^^ sV(>- ra-un Milan, Italija. 11». oktobra. Senator l.uigi Albertini je objavil kot urednik milanskega t'orrietf del la Sera. To mesto je zavzemal s k o/i 2T» let. Senator Albert ini, ki je včeraj slavil fiOl«itnieo svojega rojstva, je i/javil. da smatra pozicijo ured-nika lisia za nespravijivo 7. javnim življenjem, kateremu se hoče posvetiti od sedaj naprej. Njegova |»rva služba bo ona italjatiskega zastopnika na konferenci v Wash-mgtonu plede rasoroženja ali omejitve oboroževanja. j ter ropajo vedno naprej, ne da bi i ve zanj* zmenil justični depart-j ment.) iNADALJNI RANJENI NA IRSKEM. Belfast, Irska, 120. oktobra. — Tekom pouličnih bojev v zadnji noči je bilo ranjenih več ljudi, med katerimi se je nahajala tudi neka mala deklica. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah •o potom Mle fabtke lzrr&ujejo p* aizki trni, zcurstjivo In hitra. VteraJ m bUe naia črne sledefe: Jugoslavija: Raz pot 11 j* na zadnja poke in Izplačuje "Kr. poMni čekovni o rad" In MJ«drae^ta banka" v IjutUanL 300 kron......$ 135 1,000 kron......$ 430 400 kron......- 1.80 5,000 kron......$21.00 500 kron......$ 250 10,000 kron......$41.00 Italija tal sassdeno ose ml je: Razpošilja aa aadnje poMa In Izplačuje "Jadranske banka" v 500 lir _____ $21.50 1000 lir ..... $42.50 50 lir ..... $ 2.50 100 lir ..... $ 4.60 300 lir ...... £12.90 Nemška Avstrija: ■espsliljs ua sainjj peftte ta izplačuje "Adrlatische Bsak" na Dunaju. m 1,000 ML-arstr. kron f 1.30 10,000 nem-avstr. kron $11.00 6^000 neaL-avtr. kron $ 6.00 50,000 nem-avstr. kron $50.00 drvarja sedaj d stalna, menja se večkrat neprlčako- ■ napitj. v rake. rtatl Id m ta aH aa pofoje, ki paalatavall nate AKCIJA ZA ODVRNITEV ŠTRA JKA. " # Kakorhitro se je izvedelo, da na meravajo dne 1. novembra zastav kati železničarji po celi eteželi, je pozval predsednik Harding v Washington zastopnike prizadetih železniških družb. Znjimi se bo posvetoval na kak način bi bilo mogoče štrajk odvrniti. Slika nam - kaže skupino teh zastopnikov. RADIKALCI MORAJO IZGINITI IZ UNIJ Taylor pravi, da morajo premo-i^arske unije izbaeriti radikalce. To naj bo edino zdravilo. USODEPQLNE POSLEDICE (1LSTERGI OGROŽAJO RAZKOSANJA ŠLEZIJE MIR NA IRSKEM Izvedenci v Sleziji pravijo, da bo Poleg oboroževanja je tudi izaival-razkosanje te dežele povzročilo no stališče Craiga vzbudilo kaj Chicago, III.. 20. ok t. — \"iso-Ita plačilna lestvica na papirju ne bo pomagala premoge rjem, če ni nič tlela, a primerna plačilna lestvica z rednim delom bo zagotovila premoga rja letni zaslužek, ki bo odgovarjal ameriškim standardom življenja ter dovolil pren^o-jrarskim delodajalcem, da stavijo nh tra j" treba očistiti, — je nadaljeval, — radikalnega in revolucijo-narnega vodstva, ki se je pojavilo v številnih distriktih. predno je mogoče upati, da ho dobila nazaj svoje prejšnje stališče v očeh ja vnosti. Covornik je rekel \ nadaljnem. da podpira senator Združenih držav Nicholson njegovo predlogo, da se ustvari nov eksekutivni department narodne vlade, ki naj } hi bil ?nan kot department za rudarstvo in kateremu naj bi naee-noval član kabineta. — Kadi liitrefra naiastka in razvoja rudarske industrije ter vedno vvčj.* važnosti katero ima ta industrija te>* jo bo še v vedno veeji meri imela za narod kot tak. ne more biti nob.-n.va vpraša*!i;:. .i preobloženo oživljen je trgovine in da se ni z delom in izmučeni, čeprav vsaki dan odpirajo nove prodajal- >e njih trpljenja ne da primerjati ne, katerim ne manjka odjemal-Jz onim kasirke, ki skuša delati eev. ;račune ter menjavati denar za ee- Ko sem se peljal včeraj zve-Uo prodajalno, čer skoai stari trgovski del v j Trgovci pravijo, da so bili ob-sredisču mesta, sem zapazil v jteženi v vrednostjo bla^a, katero skoro mkem oknu električne lu-. una.jo v zalogi. Prodaje seveda Či. d očim je bila ae pred enim zmanjšujejo ta dol«? in dobiček mesecem odprta le ena prodajalna!.'«? namenjen v obsegu pet desetih izmed treh. Glavni- vzrok oživi je- odstotkov za nabavo novega bla-uja je velika množina papirnatega tfo. štiridesetih odstotkov za raz-denarja, ki kroži v Rusiji in ki delitev med uslužbence in desetih bo, kot v Nemčiji, pospešila tr- odstotkov za amortizacijo ali od-grovino, brez ozira na to, da je ve-'plačilo prvotnega dolga pri oblika množina papirnatega denar- fini. Drugih posebnih stroškov ni, ja znamenje narodne finančne sla- kajt: mesto daje na razpolago bosti. prostor, razsvetljavo in kurjavo. To je enostavno stara povest o napihnenju, ki pospeši delavnost, prav kot jo je v Združenih državah in drugod. Tudi tukaj je povpraševanje skoro neomejeno in blago prihaja na dan na na-i London, 1!> oktobra. — Ludo-ravnost skrivnosten način, ko se vik lil., prejšnji bavarski kralj, SMRT PREJŠNJEGA BAVAR SKEGA KRALJA. di dosti gospodarskih izvedencev. ;Ja:u, s (1<0t 'azvidno iz nje- ;^ovih govorov v Belfastu in oči- d ODLOČITEV GLEDE GORNJE ŠLEZIJE. Xekatc'i med iomi s » skrajno urc-■ enečeni in nar.Min-.st ogorčeni / ozir-iru na priporočila sveta Iii;e narodov glede »-azdeiit^e Gornje Slezije. Te izvedence pa poleg tega še r.avadaja velik straii glede narod-no-gosj>odarskih j^osledic tega sklepa, v kaliltor jj postal znan. Neposredna posledica razdelitve Gornje Šle/i je ne bo kršenje iili motenje evropskega miru. Nikdo namreč ne pričakuje oboroženega upora s t • ali one strani ali kakega neposrednega prese-ujevanja nemškega prebivalstva iz razkosanega ozemlja. Izvedenci pa prav jo, da se bo zgodilo nekaj še nekaj bolj nevarnega in usodepolnega. Stara povest je, da lahko človek živi. čeprav so mu odrezali nogo, a noga bo gotovo segnila. Ena noga Nemčije pa je Šleski industi ijalni trikot. Izvedenci soglašajo v tem, da bo §lc-zija ekonomsko in kulturno poginila. brez ozira na nepostavnost priporočil sveta Ligo narodov. - Sklep sveta bo uspešen edinole v slučaju, če bo Nemčija v polni meri sodelovala, česar pa gotovo ni mogoče pričakovati in če bodo vidn trgovski razred vedno bolj utr- kojega prestol se je porušil, ko so juje v svoji veri. da je prišla bile nemške armade poražene in nova trgovska prostost za stalno, ko je prejšnji ka jzer Viljem po-Glede tega predmeta je izšel beiinil iz Nemčije, je umrl včeraj <^anes v "Pravdi", članek, kate- na Šarvar gradu na Madžarskem, klep ;uigleškega ministr-jrega je spisal Lenin sam. V svo- Njegova smrt je zakljtičila zelo skega predsednika, da se vdeleži j jeni pregledu položaja na pred-»slikovito karijero. washbi;gtonske konference gledejvečer četrte obletnice bol jše\*iške. Ludovik lil. je bil slikovita po-razoroženja in Daljnega vzhoda j revolucije, prihaja mož. ki jo je stava v zgodovini Evrope skozi ter prepusti mirovna pogajanja zjzapočel in vodil do sklepa, da je več kot polstoletja. Prestolu s«j je irskimi nacijonalisti drugim, vsejb'do to. kar se je doseglo do se-odpovedal dne ir>. novembra k918 to je vzbudilo kaj pesimLstič.no daj. ne komunistična revolucija, po vladanju petih let. Nesreča je naziranje z ozirom na ii^ske za-^ tem več popolna demokratična re- hudo zadela tega častitljivega deve jvolucija. On misli s tem, da so bi- > vladar ja, '-l a iti njegova žena \la- Med tem časom pa gre konfe- la odpravljena stara razlikovanja rija Terezija, prejšnja habsburška renca glede Irske naprej in sicer,monarhije in aristokracije, da se princeainja, je umrla istega dne, v posameznih komitejih. Sestanek je dalo popolno prostost in ena- ko se je on odpovedal prestolu. Ludovik je bil preje vladar kra- teli komitejev z Winston Church- kost ženskam, da »se je versko illom. kolonijalnim nynistrom, se'vprašanje stavilo na temelj ena-j j jcs-tva. ki je bilo }m» velikosti |vo-smatra za znak. da bo Churchill kosti za vsa veroizpovedanja in j]Mjr- Pnisije največje v neanškem dotični član kabineta, ki bo vodiljda se je doseglo slično enakost j eesarstvu. tako glede ozemlja kot glede prebivalstva. Ko je v staro- sti let zaseilfl prestol meseca '•elo zadevo, dokler bo Lloyd.vseh narodnosti v Rusiji. George odsoten. Austin Chamber-j Lenin trdi, da je to bolj popo- lain pa tudi mogočen faktor na ' n uspeh kot pa ga je dosegla I n„Vembra l!»i:j, j-' bil prvi resnič-teh posvetovanjih. jFraneija vsled svoje velike revo- ni K-ra]j, kaiterega je Bavarska po- V dobr<> in formiranih irskih kro- Jucije. ^e veliko bolj važno pa je. ynala 1(.ta ls8(J n;iprej. kajti v gib prevladuje danes mnenje, d«,Ja se nahajajo vajeti sile v Rusiji (ljoWi t(Ml] sk(>zi 07 so Ba. niso ta podrobna pogajanja še do-jv rokah p rolet ari jat a, ki bo. po varcj ^H/.navali kot svoja resnič spela do točke, ko bo mogoče reči, njegovem mnenju gledal na to, da ]|a viaa:trja dva blazneža, namreč da je ta a!i ona stran kaj popu-'Se bo kadijo države še nadalje vo-stila aLi da ni ničesar popuatUa.|ail° Proti Postno demokratične-Šoglasa 10 s to razlago se je doaedaj 11111 \>e stvari parnega značaja izročilo komitejem ter bo poteklo mo-i Lenin pa odkritosrčno priznava, da je bil njegov poskus, da usta- iroče več tednov predno bodo ti,novi v komunistično drža- komiteji pripravljeni, da podajolnapaka. Stvari so se raz- svoja poročila in nasvete. |v:jale Preve^ hltroJ ^sled te.f Izvedelo se je, da se je pretekli se ta poskus začasno opustilo teden avtoritativno nre,llo*i J StaVll° na njegOVO mesto bolj » Ludovika II . ki se je utopil v jezeru svojega gradu, ter brata, kralja Otona, k: je bil odstavljen radi blaznosti, nakar je Ludovik 111. nastopil vlado kot pravi ba-varski kralj. NEKRVAVA REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM. Parix; 19. oktobra. — Sv»»t poslanikov ne je danes definitivno dogovoril giede j»ost:opanja, katero naj bi ie sjirejelo, manjkanje. Toda tudi te ameriške ovčje potrpežljivosti bo enkrat konec. niK mej. Ta zasedba naj bi bila provizoriena. Albanci in za njiHovim hrbtom stoječi Italijani so se pa zbali, da se izpremeni dolgotrajni provizorij v definitivum in so začeli energično politično in vojaško akcijo proti naši državi, da nas potisnejo na stare, nikogar zadovo-ljujoče meje nazaj. Po italijanskem rasvetn so ustanovili Albanci p-> smrti Esad paše neko albansko vlado v Tirani. Kako daleč sega območje te vlade, je neznano. To je vlada države brez mej. Kljub svojt-um mističnemu obstoju si je znala vlada v Tirani priboriti sprejem v zvezo narodov in velika pogreška jugoslovanskih diplomatov je bila, da niso znali ali hoteli tega sprejema pravočasno preprečiti. Prepozni protest našega delegata pri zvezi narodov, Spajkaloviča, je temu prinesel le oster ukor od strani angleškega zastopnika Balfourja. Danes stoji zadeva tako, da odloča o Albaniji in njenih mejah zveza narodov. Kot član Zveze narodov zahteva Albanija meje od leta 1913. Ako Zveza narodov tej zahtevi ugodi, doživi naša država nov Rapallo, ker izgubi Skader in prosto plovbo pc Bojani in s tem- velevažen dohod do morja, važen zlasti za srbski del" naše države. Sredstva, katerih s<* poslužuje tiranska vlada oziroma Italija v dosego svojega namena, da nas odrine od te velevažn° točke, so posneta iz starih poglavij balkanske politike: neprestani vpadi preko meje, maščevalni pohodi, medsebojno stalno klanje, tihotapsko prikrito pošiljanje orožja in municije, čemur sledi izdatna časnikarska kampanja po vsi Evropi, polna lažnjivih zavijanj in obrekovanj. Belgrajski listi poročajo že vs:t leta po vojni več ali manj alarmantne vesti o dogodkih ob albanski meji. Mogoče je. da so te vesti nekoliko pretirane ali pristranske; eno pa moremo le r. gotovostjo trditi, da Italija podpira Arnavti z orožjem in da jih vodijo italijanski Častniki. Iz tega sledi, da je spor med .Jugoslavijo in Albanijo v svojem bistvu le va>.en dei velikega spora med Jugoslavijo in Italijo, in vojni plamen, k* se po javi ia danes v Istri, jutri na Reki in jKJtem pri Skadru, neti vedno ena in ista roka: zemlje in kruha lačni Lah! Zato je albansko vprasr.nje tudi naše vprašanje. Mi stojimo s svojimi zahtevami po Trstu istemu protivniku nasproti kakor doli ob Skadru. Bojani in Debru. V takih vprašanjih smo seveda kljub svoji zahtevi po preniembi notranje ureditve države s Srbi in Hrvati na celi irti solidarni, ker gr^ za skupno hišo in ne le eno stanovanje v njej. Spor zaradi Albanije se je znatno zamotal z nastopom angleškega kapitala, ki išče v Albaniji možnost izkoriščanja te dežele in :%ato zastopa tendenco, da dobi za izkoriščanje določeno ozemlje kolikor mogoee veiiko površino. Angleški funt je težak gospod in uboga iaška lira ga gleda precej postrani. To je važno dejstvo. 1-Iogoče se bo Pašiču, ki potuje te dni tudi zeradi rešitve albanskega vprašanja sam v Pariz. le posreCilo iz tega spora odnesti kaj koristi in rešiti, kar se še rešiti da. Eno je pa že danes gotovo: Naj odloči jZveza na-lodov karkoli, končnoveljavna ta rešitev ne bo, dokle/ ne dobe Balkana Balkanci sami. Razne vesti. Albansko vprašanje. Svetovna vojna Inlkamkega vprašanja ni rešila. Alirovna kon-iVrenca je pač utrdila in določila nekatere izpremembe v državnih mejah, bistva balkanskega vprašanja pa se ni dotaknila in balkanski narodi še danes zastonj kličejo Evropi in njenim zaveznikom: — Balkan Balkaneem' ker prej ne bo miru ne na Balkanu in ne v Evropi. Važen; del splošnega balkanskega problema. tv«ri albansko vpraT š^nje. V Albaniji so se križali nekdaj interesi Albancev s srbskimi zahtevami, srbski z avstrijskimi, avstrijski z italijanskimi. Avstrija m je jw> balkanski vojni ustrašila posledic srbskih zmag in je hotela za vsako ceno odriniti Srbe od morja. Zato se je avstrijska politika postavila mi stališče. r. JCS. V. GKAHEK, 843 K. Oblo Wt, N'JB., Pltt^inirgh, Pa Nadura* edkar: MAX KEKŽlfKIK, Box Uork Sorti*«* Wto. MOHOR MI. AUH"', 2U03 So. Lav. nil al« Ave., Chu**«, 11». FAANK SKRABEC, 4022 Washington SU-. Porotn! odbor: LEONARD SLABODN1K, Box 4«). Ely, M»Ml GREGOR J. POREKTA. Box 170, Black Diamond Wa«h. FRANK ZOR1CH, C2I7 S L Clair Ave., Cleveland, O Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 519 M»ado\v Ave., Rix-ktia)?, Jul let, IIL PAUL'NE ERMENC, 539 — itrd Street, I ji Salte. 11L JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 700 Market Street, WaukeisaH. 1UL - Jednotino ii.adno glasilo: "Ula« Naroda". F--- Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi Je/iarn* pc^ilja-tvo naj se pošiljajo n* glavnega tajnika. Vse prpnzbe naj ne i*o£UJa na predsednika porotne^ odbor?- Prošnje za sprejem uutIp tinner Id bolniška sprW-evala nnj se pošilja nv vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Kato'iska Jeduotu priporoma v win Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor $e)i postcrl flan tc organizatri^e, naj se feglasl tajniku bijiiaega dru&tv« J. S. K. J, Za ust*nurlte* novih drufitav se pa obrnite ua gl. tajnika. Novo društvo se labko v stane t i z S član* ali člarditJuL Tu se špejrlaj brumna duša, Pajželj si pa zjjled postav, le ne skušaj, kot on skuša, pa te vrag ne bo jemav. Tiči kot so v am po tiči so na videz lepi le, vse stopinje pa za njimi strahovito vsem smrde. Če ime je najsvetejše, "e srce naj sveto bo. Le v. imenom svetim lepim izrelieanja ne bo. * * * Pravijo, da je ameriška justica korumpirana. da se da pri nji z irraftom vse opraviti. Morda je nekaj resnice na tem. toda med sodniki se tudi dobijo možje, ki so \ redni vsepra spoštovanja, vse časti in slave. Tak možak je sodnik Landis v Chicagi. Pred leti se je bil spravil nad* bogatinea Koekefel'.erja. Ni odne hal prej, dokler mu ni dokazal raznih nerednosti ter ga obsodil na devetindvajset miljonov dolarjev kazni. To je bil precejšen udarec za izkoriščevalca ubogega delavstva, kaj ne. Samo nekaj je treba pripomniti, namreč, da Rockefeller ni nikdar plačal listih devetindvajset miljonov dolarjev. * a • Poznam prostor, v katerem je gotova miza, pri kateri sede ob gotovih dneh in ob gotovi uri gotovi ljudje ter ima ji gotove pogovore o gotovih osebah. asa kVi^ i s^a i D'Annunzio se je lotil jezikoslovja. Leta 438 pr«d Kristom je Lucij Kvincij Cincinat zamenjal svoj plug za meč in ko je ni!o vojne konec, j»' izpreniiMiil svoj meč zopet " oralo tudi Gabriel D'Aununzio je sledil temu slavnemu vzgledu ter se posvetil seda.i b'»lj miroljubnemu delil, namreč onemu reorga-niziranja italjanjkega slovarja in itat,J;nske frazeologije. ;— ltaljanskenu jeziku, — je rekel pesnik, — preti uničepje radi uved.be tako številnih francoskih besed. -— fi^daj. ko je bila Academic de la frusca prisiljena opustiti svoje življensko tlelo, namreč ono sestavljanj:1, polnega italjanskega slovarja, se "je IVAn-uunzio v »voji vili cb Oardslcem jzeru lotil težavne naloge, da iztrebi iz italjanskega jezika vse tYancoske besedv in fraze. Celo J*a!jnni sami ne bodo morali učiti teh novih besed in vsled tega je novemu slovarju D'Anr.iuizija zagotovljen finančni uspeh. V dnevih, ko se je. rnndil na Reki, so se njegovi pristaši etvorili v tolpo, ki si je nadrhi krasno ime "Železne butiee'". Ti ljudje so si brili glave, da so bili bolj podobni svojemu maliku, ki je kakor znano, popolnoma plešast In go' po glavi kot podganji rep. Danes jm je v Italiji že na tisočo izobražencev, ki so si prisvojili nove besede ali pravzaprav ilaljans/> izraze za prejšnje francoske in ki trapijo sedaj italjansko trgovce in natakarje, ker se dosledno poslužujejo izrazov, katerih trgovci in natakarji še ne razumejo.. Pred kratkim je napriiner 'stopil neki mlad človek v neko rimsko kavarno v sredini mesta ter poklical čašo "arzente". Natakar je akonrgnil z rameni t°r r"kel, da nimajo v zalogi te pijače, tla pa mu lahko servira ka/erokoli drugo žgano pijačo. Z veliko potrpežljivostjo je pričel naštevati različne pijače ter končal z besedo "konjak''. Mladi mož se ju nasmehni! ter rekel, da pomeni konjak lVancosko žganje, dočim j»* "arzente" star izrax za italjansko žganje. Natakar ai je moral za bodoče dobro zapomniti ta izraz, kajti vsi resnični sledilei D'Annunzija so trdni svojem sklepu, da nadaljnjo do skrajnosti s kamimnjo izčiščenja italjanskega jezika ter izbacnenja francoskih izrazov. — Vidite prijat"lj moj, — je rekel oni mladi mož. — Vi kot. italjanski natakar, s * morate držali našega novega slovarja ter vedno servirati francosko žganje, kadar bo kak gost zahteval "konjak". Italjansko žganje pa se mora imenovati "arzenlc*'. Tako se l»o v bodoče naprimer imenovalo italjanski šampanjec z njegovim lesničnim imenom, namreč "spit man te", kar pomenja peneče se vino in zapomnite si, se mora vsak resničen Italjan pridružiti naši ligi. Kako se je pričel D'Annunzio zanimati za to novo kampanjo, o lem nam pripovedujejo njegovi orijatelji. Pred kratkim se je ko-mitej treh pisateljev oglasil pri i > Annnuziju, da najde slednji italjanski izraz za "konjak", kajti iialjanske tvrdke so sklenile poslati svoje proizvode n,- tipr pod 'trojanskim imenom. Te tri može je izbral kongres vinogradnikov ter jih naprosil, naj poiščejo l)'An-iiunzija ter ga prosij >, naj jim pove pravi italjanski izraz za konjak, da bo lahko v bodoče prišlo italjansko žganje na trg s pristnim ita-ljanskim imenom. Deputaeija je pr šla v ^ ilo uesnika. a "cominandante", kot se najrajše imenuje, je bil "bizi" ter ni hotel sprejeti deputacije. To nr bilo prvič, da se ga je naprosilo, naj preskrbi ime za kako trgovsko podjetje. Resnici je, ila se imenuje sedaj veriga department prodajalci, ki so bile oreje last iioccoii-ja, Binascente in da je pri-neslo to ime lastnik« m teb prodajalcu veliko premoženje. Ob nekem drugem času ga je neka tvrdka ki izdeljuje prašek za zobe. prosila, naj ji prekrbi primeren napis. D'Annunzio je izbral naslednje .reslo: —^Da mi daš sloves, se ti je Treba le nasmehniti._D'Annunzio dobiva seveda dividende od dobičkov, katero je prineslo od njega izmišljeno ime, vendar pa ga je le težko pripraviti do tega, da dobavi tako ime. S pomočjo velike diplomacije je bila delegacija konečno vendar fprejeta po preteku dveh drii. D'Annunzio je sprejel odposlance v pergoli ter jih pozdravil z bojnim kilcem Arditov "Alala!" Predstavil jim je tudi svojega srosta. gospodično Baccara, ki ni njegova žena, kot se je splošno glasilo, k^r ni še ločen od prejšnje žene. Razpravljali so na dolgo, kakšen izraz bi bil primeren mesto francoskega "konjak" in konečno je izjavil D'Annunzio, da je edino primerno ime "arzente", kateri jzraz se rabi v Toskani že več kot tristo let za italjansko žganje, napravljeno iz vina. Pesnik je vprašal nadalje, kaj bi rekel svet, če bi on vstrajal ^ri tem, da se izpremeni ime Firenzc v Fiorenza, kot se je imenovalo mesto v času Danteja. Delegacija se je poslovila, vesela uspeha svoje misije. D'Annunzio pa se ne peča le z iztrebljenjem tujk ter njih na-domeščenjem z domačimi izrazi. Sklenil je postati tudi vinogradnik ter pričel izdelovati posebno vrsto težkega port vina iz grozdja, ki raste ob obronkih, dvigajočih sc nad njegovo vilo ob Gardskem jezeru. GEAS XJXfi&K, 21." AKT. T92T Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetli. (Nadaljevanje.) Vendulki > glave, 1 oaine lahko pa)>olnoina zanaša; je stresla od petejiega ni rekel kar t javen dan. Toda lo jo je v g«»zdu naen-, sedaj se morava p**žurifi, da naju krat objela gosta, mrzla in vlažna j ne bo čakal predolgo, teiua, »ko*.. katero ni prodrl ble*»k, stara Martinka je pospešila ko-liiti t ne cveadiee. Spreletelo jo je, • rake v *aki meri, da se je morala ko je slišala okolu s«be tako čud-,Vendulka oprijemati njenega kri-lid šumeti, vršeti. vzdihovati in ^r j,j j0 |,jia iakoj i7.pui,i]a jcčati in ni niti vedela <*lkod pri- ;zpred oči; starka je tako moško i vi t. tajni in neznani glasovi, I korakala, da jo je ona komaj do so, ila-li >o to *-es samo jel-(],aja|a Kot bi trend, s-ta dospeli ai.'ke in galiri, ki si pripove- v»oki poraščeni skali. Vendul-dujejo tako žalostne povesti, ali j;a niislila, da jo obideta, a pa s- morda med njimi druga hi-|Martinka kar prjče1a lezti proti tja \'sak<»toUko m; j»-j j* daade-jvrhu kakor divja koza. s katero je valo da koraka (|w»d vodo na dnu primerjala starega Matonša; zo-j« zel a m da Si. to valovi, ki pla- j0 Vendulka komaj doha-kajt nad njo. Nehote se je pri tem J jaia. iazi|j ureznilo v zemljo, a na tistem kraju je privrelo jezero. To Slike iz sodobne Rusije. (Mark Krinickij.) v zemljo, a na;j,, nekaj zganilo kakor moška po-jez^ro. To j stava. Bil je to stari Matouš, ki j< zgodilo radi mirnega lai.-,Vstal iz trave kjHr |flžal in ki ga je bilo »prejelo med svoje ZHiove.^^ Ko je sl;;.a, kako Jp /JJJsU. i jo, da ^ ^slaj dišijo ljudje ;melo y srniovju> je povlekel izpod ga je imo mesto poato- kal „a danes tako počasno donatio med svoje zidove. ■ Vse se njiVva ljubim Vrm% j na bregu glas zvonov, k. kličejojsvoje suknje veliko culo in brzo na potnoe in osvol»ojenje. Morda jZapaxil tla prihajata iz gošče dve je V.ndulki zato prišla sedaj ta ,JleHto same. Takoj je pravljica na misel, ko je tudi sa- spustil culo iz roke in hitro segel ma naglo padla v globine obupa, v liejrije. Vendulka se je vsa pre-kcr je gojila v f .-ojih prsih ljube- st,.a^TLa skrila za hrbet svoje te-zen do la/njivega moža in ker je te. v roki mu je zasvetjia pj. njeno sr. e tonilo v morju žalosti ^t)f!a ki j0 je p^^ Jiaravno*t proti njeni «flavi. Kdo ve. kaj bi tonilo v in klicalo na pomoč, kakor oni zvon v utopljenem mestu. je strah in groza, 1 Obše! j«» je strah in gp*za. ka-:oršne ni še nikdar občutila.. Itila je prvič o polnoči v gozdu, nJ bila navajena nanj na samo vrti. bilo lahko ztfodilo, ve. ako bi ne Z dekretom z dn^ 2. avgusta 1. 1918 je bil sprejem v višje šole republike zelo olajšan — zadostovala je manjša stopnja izobraženosti. Rezultat tega je bil. da so se dvorane visokih šol napolnile z nezadostno pripravljenimi poslušalci. Profesorji niso mogli istočasno predavati onim. ki so dovršili staro srednjo šo'o. in onim, ki so znali komaj štiri pravila aritmetike. Profesorji so se razljutili na sovjetsko vlado, dijnštvo pa na — profesorje. Začeli so iskati izhoda iz težkega položaja. Pripravljeni kurzi s srednješolskimi knjigami niso mogli zadovoljiti delavstva. Treba je bilo knjig ki bi obširnemu praktičnemu znanju proletarca in kmeta dale teoretično izobrazbo. Tako je vzrasla •ideja delavskih fakultet. Začela 'so se predavanja, ki se ozirajo na praktične življenske skušnje proletarca in ki kolikor mogoče ignorirajo filozclično razpravljanje. S tem se je polagoma pripravilo delavstvo za višjo izobrazijo. • • * V različnih rajonih Moskve obstoja sedaj 126 muzikalnih krožkov za delavce, izmed njih 45 za i naraščaj. fit evilo članov znaša o-krog tritisoč. V prvem polletju 1921. je bilo okrog 150 muzikalnih izletov. V havmanovskem in go-rodskem rajonu funkcionirajo pe-dagogično muzikalni kurzi. Sedaj Slavna igralka v samostanu. ker je bila vzgoje- doma, med travniki in . .. . . ! . , , , ,se dela na to, da se ustanove po- bila Martinka takoj priskočila k,sehni kurti „a i„ranjo na narod_ njemu in mu pojasnila, katero po- nih instruraentih. magalko m je danes privedla s se boj. Vsaj Vendulka si je mislila tako, tresoča se po vsem telesu. . . . Zasmejal se je Vendulki stari Oli, vendar sem stokrat rajei -■ , . , ... ' . , ,. . itihotapee, ker se je taiio ustrasda sama v gozdu o polnoči, bolje jei- • • «______. . . . . . . . .. . . , , . J< J p^dal svojo kakor rog trdo biti pri tiln4a4>cih /adnja uekla,I i . • .. „ i v ...... 1 ,, M .. J . ,,n,J plfnar, ^ K-vcluiova' ^ »a;janja odraščajoče generacije ka-holim ga, m« je prepričevala ..amoimm k tovar- kor skrajna ]>0treba delavske na- sebe; neki notranji gla-s jej je re-|nant*' kaiera se Je bl,a s tihot^>ei selitve. Vsi odrasli Člani družine kel. da i>a ne l»o mog'a nikoli po- fmeUlla /a svilenih ob- delajo sedaj po spioSnera pravilu zabiti da um je posvetila v»> svo- j * hčeri za j izven hiše Deca ostaia brez nad jo ljubezen, katere ne 1m* mf>gel on ' [zorstva. Zato mora sovjetska via- na noben način zavreči. — Ne' Se stari Matouš prav iz-"da skrbeti za*pomoč družini. * m si razbijala glave radi njega.! »'♦^♦d svojih besed, ga že ni bilo Novi — sovjetski gojenci se ne Kdo ve. s katero n.ojih nevoiljivk V4*'* videti; izginil je tako naglo, vzgajajo po profesionalnih predse mi sedaj smeje. Ne bom mielila'kakor bila požrla skala, na'pisih. Ne dela se n-i to, da se na-nanj in tudi nočem, ni vreden ni 'iaTeri sla-l- Zopet se je Vendul-ji/ravi iz njih dobro izvežbane go-enega mojega vzdiha. Ako nikjerlka ^renla. Njegov nenadni odhod,isposke sluge, ampak cilj njihove ne. m mi to posredi tukaj. Tu ne] njegove prejšnje surove besede, j vzgoje je — napraviti iz njih čula ničesar več o njem, ni- divje kretnje kn divji emeh so jo;razvite državljane socialistične de-koli se ž njim ne srečam, tu mi ne P;1w'l,"nia omamili. Ta Lukaš, ohjzele. Zato se uče otroci vsakovrst » nihče poročal o njegovi snubit-1® kam jo je privedel ih poslov in obenem se vzgajajo vi in poroki, nihče mi ne bo hva- mo zatu' nikoli ;x>g]edala , duše\-nem est etičnem smislu, lil il njegove neveste. kak«» je kras-'drugega moža neg«* njega! Kdo bi ^ato opravljajo otroci vse sami in ia in kako jo bo imel rad, rad.ji»-j l,il prerokoval, da jo bo gnaljmorajo vzgojitelji vedno živeti z na Ali j v«idar ni [zim nanj. vega mesl I bo n-s imel rad? To morda 1ako ovzročala vsa- Vendulka je naenkrat nehala s ka malenkost, se je bala, da mor-vojint jokavim in nemim samo- da najhuje šele prfde, da skoči govorom Teta se je namreč usta- zdajpazdaj lianjo kar cel polk vila, in ona, ki je" korakala po stražnikov in jo odvede v zapor, ozki stezi tik za njo, se je tudi mo- Zato se je naglo obrnila in se na-rala Ostaviti. Stara Martinka je }M»tila s teto proti domu. nekaj privlekla h žepa in tako ti-j _ x<>? kako ti ugaja hoditi tiho zažvižgala, kakor ptič bogve- ht>tapeem m«proti? jo je \-pra5ala kje tam nad vejami. Parno je pri-, Martinka hudomušno, ko je prisluškovala tja v daljav*), od koder^ hajajoč i* gozda krenfa ž njo v se je za h »p ravno tako pritajeno smrečje, kjer je stanovala, in zategnjeno odzvalo. Teta je za-] _ Q biskat svoje otroke. Krasna poslopja*siverskega le tovišča so skrita sredi starih brez n smrek. Izpremenilo se je samo letoviško občinstvo. Skoro povsod vidiš samo otroke različne starostu Na Siverski je sedaj okrog 33 000 otrok. Obilica otrok pade v oči takoj, ko se pelješ z vlakom Ob železniški progi stoje otroci s svojimi vzgojitelji In vzgojiteljicami. Mahajo z rokami, robci pozdravlj^oč prišlcee. sredi kate* rih so morda tudi njihovi starši -- Kako je tu dobro! — se raz legajo z vseh strani glasovi otrok Kamor kreneš, povso^ deca. Na travniku pojejo in se igrajo. V seki se kopajo. Na bregu bele srajčke — goli otroeički. *In tam gozdu nabirajo razne sadeže Po posameznih dvorcih in, poslopjih stanujejo skupin? ]»o 50 do 200 otrok. Tu so kolonije, sanatoriji za slabotne in internati za defe ktivne. Starše zanima navadno samo to kako jih tukaj hranijo. Razumlji vo. da ne razkošno in ce v izobili ei. Hrano jim dajejo po normi določeni za otroke raznih katego rij. Z boljšanjem splošnega polo žaja se boljša tudi dečje vpraša nje. Pa tudi sedaj uživa petrograj ska deca samo dobrine. Zvečer se vrača prenapolnjeni vlak v Peterburg. Gpvori se o u-tisih v Siverski. Niti eden ni nezadovoljen. Hudo jim je samo to, da more uživati v večini slučajev siverske dobrine samo en otrok delavca, medtem ko morajo biti ostali doma. Nagrade za medicinska -odkritja. V angleških krotHh zdravnikov je v zadnjem" času nastal pokret da zasleduje cilj, da se važna medicinska odkritja po vsej državi nagradijo in to v sihliki državne Italjamka naročila r Nemčiji Pariški poroča iz Eva Lavalliere. — to je bilo ime, ki je privabilo na obraz vsakega človeka v Parizu vesel izraz še pred štirimi leti. Ena vodilnih luči francoske lahke komedije priznana kot najbolj popularna med Asemi lepimr ženskami pariških gledišč in* komaj sredi poti svoje javne kariere. je Eva Lavalliere izginila « pozornice tekom velike vojne. Pariz, — internacijonalizirano glavno mesto Franeije tekom vojne. — je hrumel v varijeteji, da idi krasno in tipično raneosko umetnico, ki je bila kljub svojim tiridesetim letom vedno Zavist svojih tekmovalk. Sedaj pa je čul isti Pariz, da je za vedno zapustila pozornieo in da namerava topiti v samostan. Pariz je spravil na dan vse mogoče teorije glede vzrokov tega nepričakovanega koraka ter ni hotel vrjeti. Prekanjeni časnikarji so seveda pričeli pisati številne storije o ljubezenskih aferah, ki so baje odgovorne za časno odsotnost slavne igralke, a ker je Pariz ni reč videl na odru, je pozabil nanjo. Pred kratkim je šel neki pariški pisatelj, ki se j » mudil na počitnicah. mimo neke majhne hiši majhni vasi Tliuillieres. v de-partmentu Vosges v iztočni Franciji. Nad vratmi hišice je viselo razpelo. Na eni strani je zimzelen pokrival zid hiše. Poslopje kot tain je vzbudilo le malo pozornosti razvajenega Parižan?.. a tem večjo pozornost je vzbudila bledolič-na ženska, oblečena v priprosto -rno obleko, ki je ravnokar prišla h cerkve, nahajajoče se v bTIžinl ter prihajala v spremstvu mlade ženske, proti dotični hišici. Parižan se je nekoliko umaknil. d«l ■pazuje obe. Obe ženski sta stopi-i v hišico in Parižan je nato vprašal nekega vaščana. kdo je ta ženska. Bila je Eva Lavalliere. Mož iz Pariza se je vrnil k hišici ter potrkal na vrata. Mlada deklica, ki je spremila nekoč slavno francosko igralko iz cerkve do hišice, je odprla vrata. Pogovor, ki se je razvil med Parižanom ter spremljevalko Lavalliere. je razkrival povest ženske, ki si je izbrala življenje, v katerem ne more biti nobene preteklosti. Stari prijatelji in občudovalci te igrailke je ne bodo nikdar več \ ideli. O novi Lavalliere pa so izvedeli naslednje: — Da, ona jc tukaj, — je rekla deklica pri vratih, — a vi je ne morete videti. Na vstrajajte pri svoji zahtevi. To je princip, absolutno pravilo. Gospodična Lavalliere ne bo nikdar sprejela nobenega človeka iz Pariza tudi ne svojih najbolj intimnih prijateljev. To ni navadna hiša, to je samostan. Ona preveč trpi ter ni dosti zdrava in močna, da bi mogla stopiti v reden samostan. Umaknila se je iz sveta. Le malo znancev ima v vasi. To so ubogi, katerim pomaga in oni, ki delajo zanjo. Nikdar ne zapušča te hiše, rezven kadar odide na kratka romanja. Bili smo pred kratkim v Lurdu, a z izjemo izprehodov v Saiut Antoine gozdu ali po vrtu tukaj zapusti ona le redkokedaj to hišo. Deklica je izjavila, nadalje, da ni ta nekoč slavna igralka še nikdar govorila v svojem izoliranem zavičaju o gledišču. :— Nikdar, — je rekla deklica. — Med svetom in njo je vse končano, — vse. Ona še vedno poje, a le na božjo čast v cerkvi. Njen glas je postal naravnost čudovit. Dosega take višine kot jih ni mogel nikdar preje. Pri maši jo podpira celi zbor. Gospodična Lavalliere je postala očiščena, — je nadaljevala verna spremljevalka, — ter se ne peča z< nobeno drugo stvarjo kot z molitvijo in dobrimi deli Nikarte pa misliti, da je vedno žalostna. Ravno nasprotno. Ona je vesela in lastna ji je sedaj ona očarljiva veselost človeka, ki je globoko veren. Pogosto mi je det znamenit angleški zdravnik ki je za časa svetovne vojne prišel do novih zuameuitiU odkritij v u-porabi Roentgenovih žarkov. — Prosil je za državno podporo, komisija za podpiranje izumitev pa penzije alf na drugi slieen način, ga je odbila :: motivacijo, da mo-Ta pokret je nastal vsled tega. — rajo zdravniki pri svojem delu za-ker so običajno važna medicinska sledova t i humanitarne ne pa mate-odkritja ostala nenagrajena, tako lijalne koristi. da so razni dobrotniki človeštva 1 —------ živeli sami v bedi in brez slovesa. S^3 ROJAKI. NAROČAJTE SE Pokret je nastal posebno .vsled slučaja, ki je angleške zdravnike silno vznemirM. V zadevi je priza- NA 4'GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ADVERTISEMENTS. NAZNANILO IN ŽAgtfALA. ■■■■■■■■■■■■i NAJ SE ZGLASI JOSEPH VOHTE, ki je bival leta 1917. v Little Falls, N. Y., hi Tužnim srcem naznanjam vsem pozneje baje odšel v Forest City, Pelina. FRANK SAKSER ^TATE BANK, 82 Cortlandt St.. New York, X. Y. v - - (20-22—10) sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti ljubljene soproge, matere in sestre F ANY KUCLAR, roj. Kompare, katera .fe po kratki bolezni pljučnici, previdena s sv. zakramenti, dne l-"k -oktobra zapusti hi to solzno dolino. Ranjka je bila čutara ->4 let, doma iz Ihana pri Domžalah! na Kranjskem. V Ameriki je bi-' vala nad 15 let. Tem potom se zaJivaljnjem vsem. kateri so me tolažili v času; njene bolezni in ko je ležala na mrtvaškem odru. Iskrena zahvala njenim bratom in sestram za krasne vence Ijepa hvala družinam F. Kuelar, Kovat h, J ur k as st., Pekle,) ilibec, Cvetkovieh. Nakrst,. Lasky, I W'eiiiieK Tomash, Mr. in Mrs. Zim-j mer. Koetzner-Iluininil, Minka) Iliašar. New England 2a.t Com-' pany, Sarnoff Company in vsem onim, ki so mi delili uteho v moji j hridfcnsti. Iskreno se zahvaljujem' tudi onim. ki so darovali za mašo.[ Da je bila ranjka priljubljena »ned vsemi, je kazal njen pogreb.) Žalujoči ostali: Lawrence Kuelar/ soprog. Stanley, sinček. Frank in Ančon Kompare, brata. Marie Kompare, Ivana Toncich in Helen Jurkas, sestre. V starem kraju zapušča stariše in ' sestro Ančko. Brooklvn, N. Y„ 20. okt. 1921. Dr. Koler • - ; SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Pena Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Kol«r i« aaj-starejtl atonuld •drftTEik Specialist ▼ mttaburvha. kl lM U-Mm prakao ▼ adnvUt-«Ja vfr* Sol—nI. ■utrupIJ^U« fcr-?! Bdr*Tl m fl*-•OTltMB «>«. kl ia ]• lmm*i KrUch. C« but* mrnuH}* «11 m«kur-»o Mlwu. t grlu. tapad&4je 1m. •otočln* > kojitfc, pridite m i»«l«t|> bom krt N« Ctktjt«. k-v u ko-fesen Dtltie. V»o moli« kolesni vo o- SmjaruL. A^totit. Khurt, c pulte »«m XYcttako^j MiftTK c« sro6«kla: — Se%"Peter Zgaga." Ima „ ................:......... GLAS XARODA, 21.-OKT.> 1 921 Vdova Leruz. Prevedel aa "Glas Naroda" G. P. Francoski detektivski roman. Tajna diplomacija. Sramota - za Jugoslavijo. 43 Nadaljevanje.) Ko j*> mladi mož zaprl \rat 7a seboj, je dostavil, kot da hoče dati duška svojim najbclj skrivnim mislim:* Ce m*- zapUHti on. v koga naj stavim vsa svoja upanja in kaj bo postalo ir. menn O moj Bog! Kaj more postati kedaj meni oni drugi T Ko j*> zapustil Albert sobo svojega očeta, je nosil njegov obraz » S** sledov«* Silnega ginjenja katero je občutil tekom'tega pogovora. Služabniki, kat**n» i«1 srečal, m. to tembolj zapazili* ker so čuli nekaj o prepiru. __No. — j,- rt-kel neki star: služabnik, ki je bil že trideset let > Hln:>bi družine. — »rof je imel že.zopet nesrečen nastop s svojim sinom. Stari mož je bil strašno razburjen. To sem zapazi! že pri večerji, — je rekel toča j. — Grof se je komaj zadrževal, de ni pričel kričati kar pred menoj. Stra&io je navijal oči. — Kaj pač je moglo biti? No. mogoče t era sama ne vesta. Denis, pred katerim govorita vrtino povsem presto pravi, da se pogosto prepirata skozi cele ure. kot p*-* in mačk:t in sieer o stvareh, katerih on ne more poj-miti. Ali. je v /kliknil neki mlad človek, ki se je šele učil. — če t»i bil jaz na ine*tu ml:*3ega grofa, bi bitro obračunal s starim. Ti si bedak, - je rekel stari služabnik. — To bi lahko storil * - svojim o.Vtom, o,. nau il. k.iko služiti si vsakdanji kruh brez «!ela. Sedaj pa 1X11 povejte, kaj more storiti mlad; grof? Postavite ga na sredo Pa-] m. / njegovimi finimi rokami kot edinim kapitalom in videli boste. Saj ima vendai posestvo svoje matere v Normandiji, — je rekel mladič. — .laz ne morem iznajti. — s 4 je oglasil tedaj lakaj. — kaj ho-. pravzaprav stari /rnf. Njegov sin je naravnost uzoren mladenk m prav n i-"- 1«i lili ne bib- žal če bi jaz imel takeg««. Povsem dru- • a.'cu pa i«- bil v Insi markija Kurtivoa. kjer sem služil. Stari je imel prineip. tla ne s ne biti nikdar dobre volje Njegov najstarejši sin. ki je prijatelj našega mladegi groja. katerega pride večkrat ob-j ki;t. je sod brez .lna. kar <• tiče .lenarja. Potrošil bo tisoč frankov liitrej.ŠH kot morete vi skaditi »ti » pipico tobaka. Marki pa ni botrat. se je «>*rlasil neki stai — kajti on nima v«-." kot šest*leset tisoč frankov dohodkov na leto. Kadi teira se tudi jezi. Vsnki dan izve kako novo storijo o svo-, dinastiji. Nedostojno^ klenkal- . . , . , , — it* - no delovanje pa se opaža zlasti v Mirovna pogodba je sklenjena brez narodov In sklenjena y vodini kier ni nage katoliške čeprav je v marsikaterem oziru tcriviena. neizvedljiva. Prav sedaj,1 & ^ ^ odvigni-katoli_ imajo 'dolgotrajen konflikt v Gornji Sleziji nedavno bi po mirovni; _ od mad?arske£r£ škofa ^ pogodbi bila morala Madirrska nastopit, Avstrip aanodno Ogrsko j^ katoligki brfltje y Medjimur_ _ Burško. Madžarska se brani i" Avatrija nima vojaške si le ki bi, ju madžarskega ško- omogočila zasedbo tega ozemlja. Tako je hotel nek, poveljnik odrt. ! fa y Szombothelvju ki je najzve. z vojaki v Burško. Ko je poveljnik dal ukaz. ga je nek, vojak oklo- . ^ bivšem cesarja Kar- i'utal. Poveljnik je hotel vojaka kaznovati, toda vojaški svet je po- ^ y katoJiški ceAvi y veljnika odstavil in napovedal stavko. Avstrija torej n. zmozna ; Rombom je na stropu velika slika - Ha, -dobv'kanosna — Kot . rog, a >n je vzkliknil mladi služba, vzame. Kadar je ponavad' izgubil. dobil pri igri. je metal denar na-Kadar je bil pijan, ji bil zelo na-^'le )♦-/.' ter ni prav nv vaiveval z udarci .Moram pa priznati, da so bile njegove *m< brez vednosti našega parTament-.rnega zastop- S orjeve vence. In ta slika sramot stva. Take razmere n-so vladale v tem poorledu niti v skrajno nede- 1 nad dve ]etj ju?os;:ivijo. Pame-mt)kratični Avstr«»-Ogrski, ki je zaradi svoje tajne, cesto zlobne d i- ten človek bi mislil, da ie treba plomaeije slovela. to sliko, odpraviti. Klerikalci pa Nočemo ngovarj iti tu mirovni pogodbi. mo. d;, je potreb- j tega ne uvidijo. Nekega dne pa pr na nje revizija. Mirovne pogodba se izvaja silno počasi in pri poga-jajih gled<> detaljnih določb iztiskava antanta iz svojih žrtev vs mogoče gospodarske in x>r.!itiere interese, na knter:h so udeleženi tudi domači kapitalisti, ne pa narod. Za vsakega razumnega državl jana je jasno ir. žaljivo, da države šc «landanes niso prenehale s svojo tajno diplomacijo. Ako se vrse diplomatiene akcije in dogovori v interesu državljanov, potem res ne razumemo, zakaj l>i narr»d ne *,mel poznati zunanje politike. C'e je j>a ta politika slaba, je tembolj potrebno, da se vrši po«! kontrolo narodovih zastopnikov. Država niso ministri, ampak državljani. * V narodni skupš-ini bodo naši soeialdemokratični poslanci te tini zahtevali javnost diplomacije, kakor je naša stranka to že prej že v začasnem preds*,-,vništvu tudi storila. Vprašanje je le. kakšno stališče bodo zavzele k temu vprašanju druge stranke. Kolikor se spominjamo, so doslej vs«» strank" v Sloveniji odločno zastopale stališče. da je neobhodno trebi' odpraviti tajnost diplomacije. (V so te, stranke poštene, če j - to bilo kdaj njih resna zahteva, potem je sa- I k1^r'kalni pop zahvalno pesem. mobsebi umljivo. da I o zahteva naših poslancev v narodni skupščini protlrla. in bomo v naši državi pr?v lahko odpravili to pokveko__ tajno diplomacijo. Stranka, ki bi ta predlog zavračala, izgubi vsled nedoslednosti svojo resnost.__(■' pre ■»^ ADV^tTISSMSim. KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo iz New Torka. AQUITANIA 25 okt. — Cherbourg 1 MANCHURIA 23 nov. — H am burg MONGOLIA 26 okt. — Hamburg | PARIS 26 nov. — Cherbourg ARABIC 28 okt —■ Genoa KROCNLAND 26 nov. ■ ■ Havre LAPLAND » okt. — Cherbourg OROPESA 26 nov. — Hamburg LA LORRAINE 29 OKt. — Havre N. AMSTERDAM 26 nov. — Boulogne NOORDAM 29 okt. — Boulogne AMERICA 29 nov. Bremen Saxonia 29 okt. — Hamburg ADRIATIC 30 nov. — Cherbourg ITALIA 29 okL — Trst MONGOLIA 1 dec. — Hamuburg AMERICA 1 nov. — Cherbourg LAPLAND 3 dec. — Cherbou rg ADRIATIC S nev. Cherbourg CARMANIA 3 dec. — Cherbourg PARIS 2. mv. — Havre PRES. WILSON S. dec — Tr«t ARABIC t nov. — Gunoa HUDSON 3 dec. — Bremen CARMAN 1A 5 nov. — Cherbourg iJOORCAM 3 dec. — Boulogne ^INLATMD s nov. — Cherbourg ARABIC 6 dec — Genoa OLYMPIC 5 nov. — Cherbourg G. WASH'TON 3 dec. — Bremen MINNEKAHDA 5 nov. —- Hamburg SAXONIA 8 dec. _ Hamburg WASHINGTON 8 nov. — Cherbourg FINLAND 10 dec. — Cherbourg ROCHAIV.BE All s .10V. — Have PR. MATOIKA 10 d-c. _ Bremen 3ELVEDERC 9 nov. — Trst OLYMPIC 10 -lec. _ Cherbourg ORBITA 12 .■*ov. — Hamburg ROTTERDAM 10 dec. _ Boulogne POTOMAC 12 n««. — Bremen ORDUMA 1u Jec. _ Hamburg REGINA 12 nov. — Genoa SAXONIA 13 dec, _ Cnerbou.'j ROTTERDAM 12 nov. — Boulogne i AQUITANIA 19 dec. _ Cherbourg AQUITANIA 1» nov. — Cherbourg 1 M ■ NN1" K AH DA 15 dec. — Hamburg GOTHLAND 17 nov. —" Genoa "ZEELAND 24 dec _ Cherbourg LA TOURAINE 1« nov. — Havre j RYNDAM 24 dec. _ Boulopre ZEELAND It nev. — Cherbourg I ORBITA 24 dec. — Hamburg ARGENTINA 19 nov — Tr»* ADRIATIC 28 dec. — Cherbourg POTOMAC 19 nov — Breman N. AMSTERDAM 31 dec. — Boulogne LAFAYETTE 19 nov. Havre POTOMAC 31 dec. Bremen RYNOAM 19 nov. — Boulogne ARGENTINA 12 Jan. — 7r«t Glede cen za vozne listke In vse drage pojasnila, obrnite se na tvrdko; FRANK SAKSEKt STATE BANK, 8! Cortland* St., New York Naznanilo. tie ministrska odredba, da se mora slika odstraniti. Toda kaj se jf zgodilo? Katoliški fratri so kar ^»besneli. Nepričakovane so prižnioe napadali Srbe, ki hočejo vse popravoslaviti. ^jičiti katoliško vero in zrušiti katoliške cerkve. Vsi prisotni verniki so začeli jokati. Nato je šel svečenik s pi ižnice ter popolnem cerkvenem ornatu in s križem v roki pozval vernike, naj s* udeležijo demonstracije proti ministrski naredili. In res je bila naredba ukinjena. V cerkvi pa je pred slik«) madžarske katolišk? države zapel ADVERTISEMENTS. SLOVENSKE-PIANO-ROLE IJIM'1 MOJA ........ $1.25 MLADI VOJAKI ...... $1.00 DONAVSKI I VALOVI .. $ L00 SE DOBIJO VSI SO PRIHAJALI $1.25 HOLZHAKER MABA .. $1.00 ČREZ VALOVE ........ $1.00 EDINOLE PRI: NAVINŠEK - P0T0KAR CO., 331 ^reeve St, Conemaugh, Pa. Pri naročilu blagovolite poslati S9 centov poštnino. ADVERTISEMENTS. POZOR, DRVARJI! Tisti, kateri so že pri meni delali. ko so mi naročali, da naj jim naznanim, kdaj s«1 bodo ztipet začela delati drva, torej jim nazna-nam. tla zdaj smo zopet začeli delati Plačo imamo zdaj od sežnja (klaftra) Torej, kateri bi rad sem prišel delati, zdaj ima priliko. Kudolph Debelak, P. O. Box 23. šhingleton, Mich. ^Tftlf črrAJTE ™ SE IZKORISTITE S TO Oll/J. NENAVADNO PRILIKO - PONUDBO STOJ! Ve denaija \naprej. Izrt-žite to sliko t-r nam po pošljite z imenom in naslervom. koristne in >lra-dn*-vxu> poakuSnjo. I>rvi se izkoristite s to izredno toletno ponubo. Ko spoznate veliko vrednost predmetov izkori stite ponudbo |pr postuiiit^ nas sustopnik. Jaz spodaj podpisana bi rada zvedela. kje se nahaja ANTON KEPIC i>odoniaC-e Tonižav iz vasi Žaipavže. občina Šturje na Vipavskem. sedaj Venezia Giulia, Italia. Zadnji njegov na-slov je bil Box 543, Weston. W. Va. Jaz sem pred kratkim prišla iz stare domovine in mu imam po-rtkčati jako mnogo stvari, ki se samo njega tičejo. Njegova žena in otroci žive v strašni bedi in pomanjkanju, denarja nobenega od nikod. Rojake širom Združenih držav prosim, ako kateri ve. kje se zgoraj omenjeni nahaja, tla mi blagovoli sporočiti. Ako pa sam te vrstice či-ta. naj se mi javi, ali pa naj takoj svoji ženi in otrokom piše in kaj denarja pošlje. — Marv Mihaljevie. 4011 E. Street, Cleveland. Ohio. (20-21—10) Bogata,-rdeča kri pomen j* dobro zdravje. Nujra-Tone je čudovito z«fravilc za grajenje bogate, rde-Pe krvi, močnih stalnih živcev ter zdravih, krepkih, moikih in žensk. Tisočeri ga. uporabljajo že trideset let s popolnim uspehom. Sestavljeno je iz osmerih dragocenih zdravil, k? upllvajo na važne T. Ura kukavica. Ravnokar dospela iz Kvrope, Velika ura. 8 x 12, iz dragega d<,,t* telesa. Nuga-Tone povrne dober tek. trajnega lesa. ročno okrašena. Kolesje prVovrtftno, kaže pravi čas. regulirano uredi prebaVo, uravnfc črevesje, osladi z dvemt utežmi. Kukavica kliče iz analih vrat ure in pol-ure. Zvonenje za. , ... " _ vsakim bitjem je Llagoglasno. sapo- belino z jezika, poveča 2. Prvovratna ielezniska ura. Ima dobro kolesje, z dobrega materijala. z ^ ter SpraVi v te,° nOV° resničnimi dragulji. Kaže pravi čas Je v srebrno-nikljastem obo»lu, krasno en*rSijo. \ vaša lic-a bo spravil barvo in izrezanem. Garantirano sa več let. mrf v vag« telo. Nabavite si danes v 3. Avtomatična piitola. Jako uspešno sredstvo za Mimnobrambo- lekarni steklenico Nuga-Tone. jemljite i. Barometer in termometer. Kaže vreme za en f'an naprej. Priprava je v ST aga par dni, in če niste popolnoma za-blestečem, ročno izrezanem lesu. Termometer je nad barometrom. Nihče dovoljni s uspehi, vrnite ostanek lekarna j bi ne bil brez tega. predmeta. . . narju in on vam bo vrnil denar. Ce POMNITE, NE SAMO EDEN, AMPAK ŠTIRI PREDMETI SO ZA SAMO $9.00. va* lekarnar nima Nuga-Tone. ne vze Brez obotavljanja, pi&ite danes. Pridenlte 50 centov v znamkah za pošiljalne m>te nadomestka, ampak pošljite nam stroflke. da vam po5i»»mo to izvanredno zbirko. Ko dobite, plačajte $9.00. $1. in mi vam bomo poslali celomesečno Pokažite prijateljem in sosedom. Presodijo naj vrednost vsakega predmeta Mi vrnemo denar, če niso predmeti dvakrat toliko vredni. HITRO NA DELO! SEDAJ! Jugoslovanski genernlni konzulat v New Yorku obvešča vse ■prizadete, da je postava o taksah z dne 27. junija tega leta stopila v veljavo 1. tega meseca. Izza prvega ok*obra so take o/.iroma pristojbine sledeče; za prošnje 40 centov; za priloge, tikajoče se prošenj, vsaka 10 centov; za izdajanje, podaljšanje ali obnovitev potnega lista ■. za šest mesecev 2 dolaija; * za er.o leto 4 dolarje« za potno knjižico 1 dolar. O If O M B A. Pri izdajanju ali obnavljanju potnih listov je t.*eba plačati pristojbino tudi za čas. ko ni bil potni list obnovljen ali ker ni bil pravočasno vzet. Vs?c-d tega morajo; dr/avlj-jrti prejšnje kraljevine Srbije plačati za vsakih šest mesecev izza prihoda v Ameriko do danes po dvn dolarja in dva dolarja za bodočih šest mesecev. Državljani Južno Srbije plačajo takso kot Srbijanci, toda ta taksa se jim računa od 1. januarja 1913. Osebe iz vseh drugih pokrajju, katere dane*, tvorijo sestavni del kraljevine Slovencev, Sr'oov in Hrvatov imajo plačati od 1. januarja 1919 pa do danes zn vaakih sest mesecev po dva do larja in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. One osebe ki imajo potne liste prejšnje kraljevine Srbije ali kraljevine Slovencev, Srbov in Hrvatov, pa jim je rok potekal, morajo plačati ob priliki obnovitve ali predložitve potnih 1 istov, od dneva, ko je potni list izgubil velja vo, pa do danes, za vsakih šest mesecev po dvn dolarja in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. Prostovoljcem se taksa računa od dneva vrnitve v Ameriko. , Pri iskanju potnega lista mora vsak plačati razen takse za iada-vanje ali obnavljanje še tak&o za prošnjo, vizum in knjižico. Vsi oni državljani današnje kraljevine, hi niso bili podaniki prejšnje kraljevine Srbije, morajo plačati za potni list: takso za potni li>{ 12 dolarjev, takso za prošnjo 40 centov, taks© aa vizum 60 centov in takso za knjižico en dolar. Vsega skupaj torej štirinajst dolarjev. Tak potni list bi bil v veljavi do konca tega leta. Če kdo £eli imeti potni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potreha pošiljati /a vizum 60 centov. Dept. 234 UNION SALES COMPANY 673 W. Madison Street Chicago, HI. zdravljenje, poštnina plačana. — National Laboratory, 1018 S. Wabash Ave.. Chicago. V odgovor. Ponora« nuoujiao vmb rojakom In rojakinjam, da prave Elgin jaranttraae xno&e in ienakne vre čisto slate prstane, verities, |Hi»ki in vso drago zlatnino tor dtanante; dajje pnti gimme rtMbvno COLUMBIA (Hi-■OTOKE in BLOtSHBKB FLOtČE prod*ja In itttpolU ljp 90 eefi aooarf Tai alorenski voSlottt trgwree tldiMM IVAH PAJE, 2ft Main St., Conemaugh, P^. mpoAl^itfai ; Dospelo je novo «t takoj. , CO. VtarVNtV. V JUGOSLAVIJO Hltr» zvece * vieml toCkarnl * Jugoslaviji. Dobra |« zadoetna hrani, Zaprti proitorl. Velik prostor na krovu. V»e u-dobnoett modernega parnlKa. ^RebSUKLIHE ODPLCTJE VSAK TEDEN. Pomol 58-62 North River, New York. KROONLANO ) Plymouth V ^ okt-LAPLAND ( > 29. okt. FINLAND f Cherbour« ^ B noVi ZEE LAN D } Antverpen ( 19. nov. SAM CAN D (Hamburg. Libava in tjdanek) 30. n«»v. (Samo 3. r4zre ^American LINE MONGOLIA razred Iz Ne-vr Torka do Ljubljane $100. do Zagreba flOl ter $5 vojnega davka. Za pojasnila In cene vpraftaJte pri: HOLLAND-AMERICA LINE 21-24 State S tre* t N«w York NajvetJL oa|*rttreJil parnlkl aa svetu. Ixboma postrežba potnikom, V eaftem mestu ali bililnl J« lokal. nI soent* V Jugoslavijo, Bolg&isko, Rumunsko in Madžarsko Dubrovnika, Trsta in Reke ITALIA - - 29. okt. Šifkarte $103. — Davek $5. Preko Cherbourga In Southamptona: AQUITANIA ........ 25. okt. CARMANIA .-......... 6. nov. AQUITANIA ........ 15. nov.