Komentarji Dragi Ciril! Hvala za tvoje pismo - prišlo je ob pravem času, kajti tudi jaz sem hotel pisati tebi. Pa ne o potopisih in dnevnikih, ker sam tega ne pišem in ti tudi na anketo ne morem odgovoriti. Gre za nekaj drugega: v zadnjem času sem napisal dvanajst novih, kratkih pesmi; mogoče bi bil tudi to prispevek za anketo?... Lojze Lojze Krakar 23. XII. 1991 Sen: neko daljno sonce, ki dosega ga komaj še mezinec božje roke. Resnica: vrag, ki v rdeči maski bega z ognjenim mečem zemeljske otroke. Telo postaja kup spotenih slutenj, ki postelja ga kot fakirja bode. Bo jutri z njim, morda še bolj okruten nov dan in val evforične svobode? 24. XII. 1991 Ljudje prihajajo na svet spet v hlevih, le da ni zraven niti ene ovčice, ki bi jih grela. Ob hripavih spevih topov Herodu ognjeno sije lice. Bogve: prisveti skozi dim vsaj ena 259 260 Anketa Sodobnosti: Lojze Krakar vesela zvezda? Eni se gostijo brez nje na toplem, drugi kakor žena ob jaslih v krčih čakanja drhtijo. 26. XII. 1991 Lasišče zemlje kakor zimski dnevi v smetišče pada. To, kar je ostalo, podobno je le še polnagi revi, ki prosi vbogajme pred katedralo. Veljak gre mimo. Spravi, migne z gl doušniku, drugam kam to goloto, saj danes gre za narodovo slavo in očetnjavo, ne pa za sramoto! 28. XII. 1991 Vladarji se tepežni dan igrajo. Pisarji pa vedo (po koledarju), da na ta dan se z meči pokončajo vsi, ki bili bi tekmeci vladarju. Pisarji zvesti, silite peresa in delajte ta dan rdeče rise na koledar v spomin na vsa telesa, ki od njihove krvi sneg rdeči se! avo 29. XII. 1991 Nedeljski zajtrk: oče tepe mamo. Otroci razprše se na dvorišče. Potem gre mama gret postano hrano in čakat, kdaj spet ljubi jo obišče. Opoldan k mizi zbere se družina: otroci, oče, mati, pa še tašča. Le nekaj manjka: prazničnega vina. A kaj, ko tega ne premore kašča. 261 Komentarji 31. XII. 1991 To, da pri mrtvem treba je bedeti, se bolj kot rojstvo deteta spoštuje, pa zraven še - kar dajo pljuča - peti, svet staro, sveto šego imenuje. Pojo, jedo in močijo si grla kot suho zemljo za pomladno rodnost - in da jim bol zavesti ne bi strla: to, kar gre v grob, zlato je za prihodnost! 3. I. 1992 Opiti, siti se v meglo valimo kot mrka vojska jurišat na cene in z bajoneti spraskat led in zimo s src in asfalta. Strup megle ledene človeku v srž kosti se je zalezel. Kdo ve še, da bolan je od bacila, ki od čudnih dedov se ga je nalezel? Njih psevdonim je trajen: Višja Sila. 6. I. 1992 Vsak tretji rad bi kralj bil. Milijarde premorejo pa komaj še peščico mož z modro glavo - a državne garde že tudi zanje zidajo temnico. V temi (primeri iz zgodovin so znani) na zid naslikaš si najlepše sanje. O, pridite že, modreci-pogani, presvetit te sklerotične kristjane! 12. I. 1992 Nedelja je. Že se za zev komarja pred nami dvignilo je zagrinjalo. Če še zvedri se in najdemo tesarja, bo kmalu dom stal in ostrešje stalo. 262 Anketa Sodobnosti: Lojze Krakar Poškilimo skoz špranjo še na oder: ne, tam še ni vse zrelo za predstavo. Zanič je pisec, režiser premoder: kup mrtvih ni za praznično zabavo. 15. I. 1992 In zdaj smo zemljino opopje: iz njega pribodla os sveta je, da vrti se ves ta planet okoli nje. Le zlega vrtivca-mojstra Bog nas varji! Ni se rodil še tak vsevednež, ki bi v glavi ob rojstvu že imel vgrajen kompjuter za izračun, kje kakšen brst v naravi se prvi odpre v sinjino novih juter. 17. I. 1992 Antonovo zvonjenje se v puščavo do najbolj osamele duše sliši. Začuda: sneg prši, a novo travo med kamni že je videti ob hiši. V njej cvre se pujsek: mati je vsa potna od kuhe in molitve, naj zgodi se, da rojstna hiša nikdar kot samotna puščava v kupe skal ne spremeni se. 20 I 1992 Začeti treba bo iskati ključe do lastnih korenin. Do prave hiše. Dan Valentinov bliža se. Zasuče se sonce in z neba meglo obriše. Zdaj eno spet v svoj dom bo šlo, a drugo po svetu, kamor mami hrepenenje, dokler se vse ne steče v isto strugo pod zemljo - in iz nje vzbrsti zelenje.