Kopperacija in specializacija V zadnjem času se uporaiilja kooperacija v praLzvodnji piecej široko, posebno v proizvodnji tovornih avtomobilov in v ladjedeln.ištvu, pa tudi pri nizu drugih izdelkov. Toda že nekoLiko podrobnejSe anaJiziraoje ugodnih možnosti za razširitev kooperacije kaže, da smo v tem pogledu še zelo daleč od stopuje, ki so jo dosegle industrije razvitih držav., Ta problem smo že dognali in skoraj ni strokovnega se-stankn. na katerem ne bi o njem govorili, zelo veldko pa tudi o njem pišemo. Kljub terau pa se kooperaeija precej počasi uresničuje. Porajajo se nasprotno nekatere popolno-ma nee.konomske težnje, da se organazira proizvodnja posa-meznih izdclkov v celoli v enem podjetju in prihaja celo do investicijskih nalo/.b, da bi v tem podjetju osvojili proizvodBjo nekega dela, ki ga je kooperant' že osvojil. Slai>o izkoriščene zmogljivosti naše industnije nas usruerjajo k razširjenju kooperacije in na specializacijo, da bi dosegli čim. večjo rentabilnost. Smoter kooperacije je, da zmogljivosti bo]j zaposlimo, da nato poveeamo sedanje zmogljivosti brez novih investioij ali pa z minimalnimi na-ložbami in znižamo proizvodne stroške. Kn izhajamo iz teh načel, nas zauima prav koopera-cija, kntere smoter je vnaprej določena proizvodnja seslav-nih deiov, ki so potrebni za izdelavo nekega zapletenega končnega izdelka, v raznih podjetjih, ki so vezana z dolgo-ročno pogodbo, v razliko rxi nujne in neizbežne kooperacire, ki je rezultat družbene delitve rlela in kjer je mogoče do-biti posamezne dele na bolj ali manj prostem tržišču. Ta.ka kooperacija je zasnovana na obstoju tehnične do-kutnentacije, nsklajenega proizvodnega programa in na vzajemni odvisnosti proi^vajalcev končnega izdelka in do-baviteijev sestavnih delov. V taki kooperaciji pride do medsehojnc odvisnosti kooperavtov jd do različnega obrav-navanja delitve dobička. V dosedanji praksi so bili priraeri, da je kooperant protlajal svoj izdelek ali uslugo in zara-čunaval dobiček, pri čemer je imel različae uspehe. Včasih je dobršen dnl dohička pri končnem proizvodu odnesel ko-operant, včasih pa nosilec dela. Ccprav je možnost, da bi izdelke v kooperaciji prodajali po lastni ccni, pa da bi koopernnfi deliLi dobiček ot> prodaji končnega izdelka po vnaprej sklcnjenem sporazumu, pa je bila ta zelo raalo izkoriščena. Vzrok maihnega porosta kooperacij so subjcktivni in objektivni razlogi. Nekateri izmed njih so vplivali tudi de-stimulativno. Dosedanje investicije so bilc na priraer usmer-jene v gradnjo velikih objektov, posebno v kovinski in elektroindustriji, Jtiedlon ko smo giadnjo manjših speciali-ziranih porljetij. zanemarili, čeprav so ta podjetja najpri-mernejša za kooperacijo z velikimi proizvajalci. To.je raz-vidno tudi iz naslednjih podatkov: od skupnega števila de-Javcev v omenjenih vejah jih jc nad 7O"/o v velikih pod-jetjih z nad 500 delaTci. V elektroindustriji je od skupnega števila podjetij 39 Vn takih z nad 500 delavci. kar je v pri-merjavi z dTUgirai državami zelo veliko. Velika podjetfa so imela pretežno avtarkičmi značaj, kar je oteževalo koope-racijo. Negotovost v preskrbi z uvoženim ma-terialoim. je prav tako otežkočala kooperacijo. Nezadostna ekonomska spod-buda nosilca dela za koopp.rarijo in visoke stopnje do-bička kooperantov so prav iako silile podjetja k avtarkični pro-izvodnji. Zaradi nestaibilnosti tržišča s surovinami in malih zalog ima nosilec dela večji riziko pri poslovanju, zagotoviti mora dodatna obratna sredstva, postane odviscti od kooperantov glede kTalitete, pravočasnp rlobave in cen. od kooperacije pa po dosedanjem sisternu delitve dobička ni imel mnogo do-bička. Prometni davek na izde-lke se je razen tega iztcr-jeval tndi za izdelke kooperacije, medtem ko se je bilo mogoče pri medfazni proizvofln.fi (ko je dele iz^deloval sam) izogniti temn davku. Eden izmpd vzrokov počasnega raz-voja kooperacije je bila tudi slabost v tehnirnih kadrih. Tu lahkc omenimo tudi teŽDjo komun, da bi imeie čim večjn proizvodnjo zaradi zaposlitve delovne sile. Uredba o razdelitvi skupnega dohodka in stimulativ-nejši plaoni sdstem bosta nedvotnno vplivala v tej smeri. Da bi se pa stvari hitreje razvijale, bi bilo potrebno usia-liti tržišfe reprodukcijskega maiteriala s povečanjem uvaza in ustvaritvijo zalog. Prav tako bi bilo potrebno sprejeti zakonske predpise. fci bi omogočili združevanje podjetij r r.vrste gospodarske organizacije. Te naj bi reševale probie- (Nadaljevamje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) ¦ matiko proizvodnje, plasniaja, investicij in reguLranje raz-delitve dobička med nosilcem posla in kooperant. Z instru-menti bi bilo potrebno spodbujatu podjetja in komune h kooperaciji tudi tedaj, ko je pogoj zanjo odstopitev pro izvodnje in tudi osnovnih sredstev drugemu ptdjetju ali komuni. Pospeševati bi bilo treba standardizacijo in tipi-zacijo in kar je še .važnejše, organizirati kontrok>, da bod-o standarde v proizvodnji tudi dej.ansko uporabljali. Pro-metni duvek na proizvode v kooperacijd bi bilo treba v načelu ukiniti. Investieijskopolitiko bi morali usmeriti k razroju majh-nih specializiranih podjetij, posebno