Obseg: Razpis dveh kmetijskih državnih štipendij. — Vrtnarji, mesec j ulij in avgust izberite si za snaženje sadnega drevja! — Poziv vinogradnikom dolenjskim! — Kakošni so pripomocki za ohranjenje sadnih in gozdnih dreves in kdo naj v prvi vrsti učitelja v tem predmetu podpira? — Pravila Vipavskega sadjerejskega društva. (Konee.) — Gospodarske novice. — Letošnja šolska letina. — Prestave najlepsih himen sv. cerkve. — Sedanji desetaki — reprezentanti denarnega dvalizma. — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Razpis dveh kmetijskih državnih stipend j. Slavno c. kr. ministerstvo kmetijstva je z dopisom od 10. junija t. 1. štev. 6392 za dva kranjska deželana dve državni stipendiji, vsako po 300 gold, na leto, za prihodnja 3 šolska leta, namreč 1881/2., 1882/3 in leto 1883/4, za obiskovanje kmetijske šole dovolilo; c. kr. družba kmetijska kranjska je pa z dovoljenjem slavnega c. kr. ministerstva kmetijstva za višio kmetijsko šolo določila šolo v Dečin-Liebwerduna Ceskem, za srednjo kmetijsko šolo pa šolo „Francisco-Josipi-num" v Modlingu blizo Dunaja. Za ti štipendiji smejo prositi na Kranjskem rojeni mladeniči. Prošnje se morajo glasiti na imé slavnega c. kr. kmetijskega ministerstva na Dunaji in zadnji čas do 10. septembra t. 1. podpisanemu odboru družbe kmetijske izročiti, prošnjam pa priložiti sledeče doklade: 1. Krstni list: prošniki štipendije za šolo Dečin-Liebwerdsko morajo biti vsaj 17, za šolo Modlinško pa vsaj 16 let stari. 2. Šolska spričevala: prošniki štipendije za šolo Dečin-Liebwerdsko morajo dokazati, da so 6 raz-redov gimnazije ali realke, prošniki štipendije za Modlinško šolo pa 4 razrede takih sol z dobrim vspehom dovršili. Poleg tega morajo dokazati znanje nernškega in slovenskega jezika. 3. Pismo starišev ali varuhov, da privolijo vstop prošnika v kmetijsko šolo. V posebno priporočilo bode prošnikom to, če morejo izkazati, da so si na kakem večem kmetijskem posestvu nekoliko kmetijskih vednosti pridobili. Stipendisti niso oproščeni šolnine, ki se na eni ali drugi gori imenovanih šol odrajtovati mora. Centralni odbor c. k. družbe kmetijske kranjske v Ljubljani 15. avgusta 1881* Vrtnarji, mesec julij in avgust izberite si za snaženje sadnega drevja! Starodavna je navada, da vrtnarji snažijo in tre-bijo sadna drevesa s p o m 1 a d i, češ, da spomladi se pripravlja drevje k novi rasti, in da takrat, ko se mladi, je treba mu vzeti vse, kar delà drevo nečedno. Slavni sadjerejec Lu kas, katerega ves svet visoko ceni, pa nam zdaj po mnogoletnih lastnih izkušnjah in izkušnjah druzih vrtnarjev živo priporoča, naj opustimo staro navado in si izvolimo za snaženje sadnih dreves poletje in sicer najbolje mesec julij in avgust (mali in veliki srpan). Gosp. Luk as v obšírném in temeljitém poročilu dokazuje, da trebljenje in porezovanje drevesom spomladi , ko se drevo na novo življenje pripravlja in za novo oživljenje muzga po drevesu pretaka, mnogokrat škoduje tako , da se jim prizadenejo neozdravljive bolezni. Spomladi — pravi — je muzga (drevesni sok) najbolj sladkorna, zato lahko vreti začne; če pa se mu po obrezovanji odpre tù in tam tok na vzunaj , pride potem z zrakom v dotiko in se skisa; če je pa vreme tišti čas vlažno (deževno) in toplo, se na ranah drevesa naredijo prašnate glive, tako imenovani prašnati snet, ki posebno na jablanah snet pa tudi raka pro-vzroči, kajti take glive zabranjujejo zdravi razvoj robov na drevesnih ranah. Ta zeló nevarna bolezen pa se ubrani, če se drevje le poleti trebi. Razun tega, da se bolne veje poleti lože spoznajo, tudi takrat muzga iz ran ne teče, ne vre tako lahko in se rane najbolje zacelijo. Tudi v „Vrtnarji" Pirčevem nahajamo uže slede čo opazko: Drevesa naj se obrezujejo prav zgodaj spomladi, kakor hitro mraz neha, meseca svečana; če se pozno spomladi obrezujejo, bo muzga iz rane tekla in drevesu nevarno bolezen přinesla. Obrezovati pa se sme tudi tišti čas po krešu, kedar drevesna rast preneha. Zapomnite si tedaj sadjerejci gosp. Lukasov poúk, potrjen tudi po našem prvem umnem sadjerejcu Pireu. Poziv vinogradnikom dolenjskim! Najhujši sovražnik vinoreje, trtna uš, razširja se v vinogradu deželah evropskih, nesrećo grozec, povsod s pokončevanjem najlepsih vinvgradov. Ker se je trtna uš uže prikazala na Hrvaškem in južnem Stajaskem, kdo nam je porok, da nas ta škodljivec s svojimi lete- čimi eljenci uže ili napal, ali v kratkem ne napade, kjer pade na zemljo. In ravno to je tudi vzrok da ----------J--------t r ' ;----- -----1----- —J"" "" «VtU.jW. AU «MTUV «-V JU blAVAt J ua je Ta na izreko strokovnjakov oprta razmišljavanja so dala v pogozdenih krajih mnogo studencev, katerih v nepo- kmetijski podru v Novomestu povód, da je za ubra- gozdenih pomanjkuje. nitev trtne uši in opazovanje trtnih bolezni sploh usta Nepotrebno in pregosto drevje naj se iz gozda novila poseben odsek. Ta odsek si ne pripisuje nobene odpravlja. Plevel škoduje povsod. službene oblasti, temveč je prevzel le častno dolžnost ) da čuj nad zdravstvenim stanjem naših tako odvrne neznano nesrečo od h grad in gone Dokler se tudi v Krškem in Metliškem okraj u, ki sta varnosti jbolj izpostavlj ; enaki odseki ne ustano Gozdni tiči, sosebno plezalci, najveći varuhi gozdov, naj se ne preganjajo. Oni sicer naredé duplo v drevo, toda vedeti je, da votlina, ki suši potem trh-ljivo votlo drevo, drevesu ni na kvar, veliko bolj mu je v korist, kajti vsled osušenja trhljivega drevesa za- vijo, za kojih ustanovitev je temu odseku zeló mar, brani se daljuo gnjijenje. In če bi vsi lesni crvi J 7-----J---------- --- J 7--------- ---- -— 7 ~* «•««■»• ««'juv Ô J J ,J • V/t * 1, rvi pazoval bo on tudi ta dva okraja, da varujoč izpostav- tiči plezalci v enem letu vgonobijo, ostali, smelo bi ki jih e sosedn okraj o varuje svojega lastneg gledal reci ajv/aaa V/W .-L. »»«"I W T M,. «JW ^ivum lU^I J ua U l L/l i I OCUrtJ U1CŮ bo z najvecjo energijo na to, da se bodo postave v nega, marvec tudi sadnega. da bi bili sedaj brez vsega drevja ne samo gozd- obrambo zoper raznašanje filoksere povsod in od vsa- Pastirji, ki pri gozdnih drevesih kurijo ~ ""-------I--- -----------) --------- r ------~ ~ ' " — ■»- O V A A I 1 , AXA JJIA ^vauutu tV vi L 4 J } ° 1 čega prav na tanko spolnovale. Odsek bo ljudstvo na dežnike iz smrekovih vrhov narejajo, smolo zažigajo, kmetih s popotnim podučevanjem in prikazovanjem mi- ter sploh drevje kvarijo, naj se po zgoraj navedenem króskopnih preparatov in poškodovanih korenik s škod- činu kaznujejo. ljivko filoksero seznanjal, ter si prizadeval ) da bodo vinskih goricah povsod odseki za opazovanje Vinogradov nitnost in korist gozdov. Učenci naj se učijo spoznavati važnost > ime- ustanovili. Odsek bo tudi takošne trte, ki so v stanu trtni Dobro naj se jim razlagajo škode in nesreće, ki so uši upirati se, polagoma razširil in razglasil nauk, kako nastale v onih krajih, kjer so gozde pokončali z njimi navnati; storil je uže potrebne korake za pri- Sicilija, Francosko). ( K Kras ) dobitev takošnih trt, tako da, če tudi nas Bog v naši dom obišce z ono uimo, vendar nam ne bo treba Vsaka šola naj ima kos zemlje, na kateri naj eje popustiti. Odsek stavi svoje upanje na ljudsk se gozdna drevesa odgojevala. Otrok dobil uze šolo veselje v mladosti do gozdnega drevja , varoval in od- in gojeval bi ga sigurno potem tudi kot odrašcen mož. smatra za eno svojih poglavitnih nalog, da pridobi šol- Hodil ne bi potem samo sè sekiro v gozd, ampak nesel sko mladino s primernim podučevanjem, razdelitvij pri- stojnih knjig in preparatov škodljivke kakor tudi po- kjer je starega posekal, bi tudi matiko, mlado drevesce, in vsadil ga v obližju y škodovanih korenik s podukom o razmnožbi uporljivih trt naših , da bo natanko opazovala zdravstveno stanj ogradov. Marljivega sodelovanja gospodov učitelj Kdo naj pa učitelja tudi v tem podpira, mislim ) da so glavni in edini faktor novci. misli odsek, da si siné svest biti Mi ne smemo čakati, da država naše ovaruje i kajt > kedar ta na vrsto pride ? uže v deželi in nevarnost uže prevelika f Občina, boljše krajni šolski svet, naj odmeri vsako leto nekoliko denarja v namen odgojevanja dreves. Uči-vinograde telj ima samo učiti in odkazovati. Da bi pa sam trošil svoje novce, mu gotovo pri sedanji plači ni mogoče. Uči telj naj si vsako leto vse stroške, ki jih je imel i sovražnik mi moramo sami svoja posestva varovati! Zato vam kličemo be- z odgojevanjem dreves, zapisuje, pri seji krajnému šol-sede umrlega dvornega svetovalca dr. Viljema viteza skemu svetu dokaže, in on naj mu Vse stroške po- Ham m a, kakor jih je spregovoril pri drugem avstrij skem vinskem shodu o trtni uši: ..Previdni kmetovalec plača. Po vseh teh potih se bode po poúku in po dobrih ne drži pri pretéčih nevarnostih križem rok in ne caka, zgledih sadjereji in reji hostnih dreves močno pomoglo kar Bog dá ali vlada stor prislovice: „Pomagaj si sam, in Bog ti pomaga m on se sam brani, pomnijoc u poučeni otroci bodo sČasoma postali umni in pridni Novomes avgusta 1881 sadje-ki veli : in gozdorejci, in vresniČil se bode pregovor, Odsek za ubranitev trtne usi. Predsednik: Anton Ogolin. Društvenika : „Na vsaki prostorček zasadi drevo In pridno ga gleštaj, ki splačal se bo! u Anton D ergan c ; c. k. gimn, prof, in okr. šolski nadzornik. Franc Kastelic, trgovec. Vkoreninila se bode potem sadje- in gozdoreja povsod, in viděli bodemo na vsacem kraji, kjer je zemlja za to in kjer sadje obeta dobiček, lepe pridelke , bodo pričali da naši ■bp pHpiiHmki kmetovalci vedno bolj spoznavajo in čislajo sadje- in gozdorejo, in tako koristijo sebi ter Kakošni so pripomočki za ohranjenje sadnih zaljšajo in boljšajo domovino. in gozdnih dreves in kdo naj v prvi vrsti učitelja v tem predmetu Prečna 19. julija 1881. Jernej Pirnat, učitelj. sploh podpira? (Konec) Da obranimo gozdna d treba . Da Pravila Vipavskega sadjerejskega društva. ? to ? gozde (Konec.) III. Obcni zbori društveni. se drobnj > Listj listj ki gozd brstj dpadlo brstje, mah in pa druga 13 gnoji, ne in grabi ali ne pobira nareja gozdu potrebni humus Hu- Vse zadeve, katere delokrogu oskrbovalnega odbora strogo ne pripadajo. rešiio se v občnih zborih > društvenih občnim zborom, katerih mora vsako leto mus pa ima lastnost, vlago iz zraka piti in zemljo gno- vsaj eden biti, to je, prve dni meseca decembra, povabi JlU odstranjenim listjem odstranimo gozdu gnoj ga izpostavljamo hudi suši. Mah brani, da hudi nalivi zemlj žave, kajti s pomočjo mahů piti more ) ter vse ude društveni predstojnik. Vabilo dohaja domaćim udom na povabilni poli, zunanjim pa po dopisnicah ne odnesó v ni- Vsem povabilom mora biti dodan ,,dnevni red" dotič mlj vodo tam, nega zborovanj 263 W 14. Obcnim zborom predseđuje društveni pred- vsa pisma in vloge 7 katere družbi doidejo; on podpi- 15. Odločno edino obcnim zborom v raz- stojnik ali pa njega namestnik. On vodi po določenem suje s predsednikom vsa pisma in zapisnike. Kot ud dnevnem redu vredjene razgovore, vodi in naznanja re- oskrbovalnega odbora prevzame tajnik tudi pri oskrbo- zultat glasovanja. Glasuje se z vstajanjem s sedežev, vanju društvene drevesnice svoj po instrukciji določeni o važnih opravnih zadevah pa tudi ustmeno s poklicom oskrbovalni posel. — Vse pisalno orodje mu kupi društvo. imen navzočih udov, pri volitvah v društveni, ob enem §. 23. Društveni blagajnik prevzame in vodi dru- opravilni odbor pa po listkih. štveno blagajnico, ter opravlja kakor tak vse društvene denarne razmere. On vreduje denarni dnevnik, ter iz-plačuje po nakazih od predsednika in tajnika podpi- sanih — in sprejemlje denar po protipisih, ravno tako od predstojnika in tajnika podpisanih. Naukaze kakor tudi protipise piše blagajnik sam. Koncem vsacega leta položi blagajnik račun prošlega kakor tudi po sklepu oskrbovalnega odbora sostavljeni proračun bodečega leta občnemu zboru v pregled in prevdarek. Društvenemu blagajniku pripada tudi vodstvo dru-štvenega inventara, društvene naturalne in materijalne knjige, čane. pravo in sklepanje izročene so sledeče zadeve: Volitev družbenega, ob enem oskrbovalnega odbora obstoječega iz predstojnika, podpredstojnika, tajnika, blagajnika, dveh odbornikov in dveh namestnikov. Vsi odborniki biti morajo iz Vipavskega okraja, njih opravilo je častno brez plačila — razen tajnika, ako razmere njegove plačilo zahtevajo — za dve leti. Po preteku dveh let sledi nova volitev, izvoliti se smejo tudi udje prejšnjega odbora. Društveni predstojnik je ob enem tudi oskrbnik društvene drevesnice, zato zamore kot predstojnik mož; ki je v sadjereji strokovnjak, izvoljen biti. Dovolitev plače društvenim služabnikom. Potrjenje letnega računa in dovoljenje stroškov za prihodnje leto. Vse spremembe, ki zadevajo osnovo družbe, toraj vse spremembe društvenih pravil. Spremembe v pravilom pridjanih inštrukcijah so stvar odborová. Vse pisarniške potrebščine vdobi blagajnik pla- 24 padaj slučajih nadomestovanja odbornikov pr name8tnikom . 25. vsa tukaj našteta opravila odbornikov njihovim 16. Vse zadeve, katere imajo po želji posa- odborniško sejo pridejo odborniki na po-vabilo predstojnika ali njegovega namestnika, ali pa na zahtevanje odbornikov, podpisano z nadpolovično množino udov. Občne zbore skličuje predstojnik iz lastnega nagiba ali pa na pismeno zahtevanje vsaj 30 udov. Pri glasovanji odborniških sej in ravno tako pri glasovanji občnih zborov veljá absolutna večina pri seji koršni koli zadevi. katera se z družbenim namenom navzočih udov. Da zamore torej odbor sklepati, treba meznih udov predmet dnevnemu redu v občnem zboru biti in katere se imajo v razglasu razločno imenovati, morajo dotični udje 14 dni pred zborovanjem predstoj- ništvu naznaniti. Sicer ima pa vsak ud pravico, o ka- veže, po dokončanih tistih razpravah, katere so v zbor-nem razglasu navedene bile, o zboru govoriti; mora je, da so predsednik ali pa njihov namestnik in pa štirje odborniki ali njihovi nadome3tniki navzoči. Da pa za- dotični ud svojo težnjo predstojniku zbora pred pričefc-kom zborovanja razodeti, da on vrsto v zbornem raz- glasu neomenjenih razprav določi. more občni zbor sklepati navzočih. . 26. > treba je 7 da je vsaj 30 udov 17. razpadu društva in namenu društvenega občnih zborih se snidejo udje osebno; premoženja sklepa občni zbor, katerega mora predstoj- pooblaščenje namestnikov ne veljá. ništvo v ta namen takoj sklicati, kakor hitro se pokaže, 18. Občni zbori so ocitni; razprave se obrav- da presegajo stroški dohodke. nujejo le v slovenskem jeziku. .19. Vse, kar se v občnem ali pa oskrbovalnem odboru razpravlja in sklene, zabilježi društveni tajnik v dotični zapisnik. . 27. Ako v društvu prepiri nastanejo posebnem razsojevalnem odboru razsodujejo. ) se po valca Za tak slučaj voli vsaka stranka svojega razsoje- 7 vse stranke skupaj volijo pa predsednika razso- IV. Druzbeni opravniki. jevalnemu odboru. Ako se stranke pri volitvi predsednika le ne morejo zediniti, imenuje ga predstojnik dru- 20. Oskrbovalni odbor izvršuje njemu izročena društvena delà ter obstojí iz vsled 15 - navedenih častnih opravnikov ; društvo na zunaj zastopa ali reprezentira pa predsednik. 21. Predsednik ali pa podpredsednik vodi in razdeluje družbina opravila po obstoječih opravilih; on določi dneve obcnim zborom , dneve séj oskrbovalnega odbora. On ima prvi sedež v zborih, on določi red go- vorov, šteje glasove pri glasovanju ter si prizadeva, pri enakem številu glasov za ali zoper kak predlog glasove zediniti. Ako vkljub vsemu temu število glasov na obeh straneh vendar enako ostane, takrat predsednik dá svoj glas eni ali drugi strani ter določi tako sklep po većini glasov. Predstojnik podpiše vsa pisma štva. Ako ena stranka v 14 dneh — štirnajstih dneh potem ko je bila od nasprotne pozivljena, svojega za-stopnika v lazsojevalni odbor voliti, tega ne imenuje, ali če imenovani v tem času svoje doižnosti izpolniti noče, izvoli vse zastopnike ona stranka, od katere je prvi dotični poziv izšel. Tako sostavljenemu razsojevalnemu odboru je dolž-, društveni prepir vestno po najboljšem znanju in razumenju razsoditi. Proti vkrembam tega odbora se ne more ne ena, ne druga stranka pritoževati. nost za- pisnike i n sklep » v imenu družbe, ako v to ne pooblasti Gospodarske novice. C. kr. kmetijska družba gališka napravi dne 19. podpredsednika*. Predstojnik odpravlja ves gospodarski in 20. septembra v Lvovu tretji semenski in žitni posel družbe, oskrbuje posebno društveno drevesnico, in some nj v zvezi z razstavo plemenne živine in gali-vse to vsled poslovne inštrukcije oskrbovalnega odbora, skega hmelja. 22. Društveni tajnik oskrbuje vso društveno pi- Sarijf> - la^uu vřJLi^ j naivci« MAU&MJU1W14 ^ «V4WJ pisanje sejnih zapisnikov, pisanje ekshibitnega zapisnika, pisanje vseh vabil, poročil itd. Tajnik odpečati razen one katera blagajniku pripada toraj * 264 Šolske stvari Letošnja letina. romarji o svečanosti sv. Cirila in Metoda sv. očetu po* klonili. Da se to od slovenske strani ni zgodilo prestavljavec naj nam ne zameri nekoliko > je sam uv/iuiii* «vunu. kriv, Ker je v svoji poniznosti uze zadovoljen, da je Ko smo lani pod tem naslovom priobčili šolsko le- lepo delo dodělal. Kar pa nismo storili v tem oziru ^ _ __^ 4» _ i^N i * • t â » ^ m 1 • A ^ m ^ m » ^ m v ker je v svoji ponižnosti uže zadovoljen da tino leta 1880., prašali smo radovedni, bode li sloven- Slovenci, so storili čestitelji J. Bilčevi na Hrvat- v naših gimnazijah kaj napredovala in zadobila s ke m. Iz zanesljivega vira vemo, da je mnogospošto v v • scina kake pravice? žalibog, da v tej zadevi ni letos v se vani O. Ludovik, gvardijan na Reki, 23. junija poslal << prav nič bolje bilo, da, reči smemo, še slabše , vsaj v tri iztise „přestav" v Modeneško bukvoveznico, od ko-nobenem programu ni letos slovenskega spisa, med tem, dar so krasno vezani 28. junija došli v Rim. Ondi bivši ko je lani vsaj v programu novomeškem bil slovenski romar, prečastn[ provincijal reški O. Avgustin jih je iz-članek prof. Fr. Brežnika. ljubljanske in novomeške gimnazije posebej. „Jalircsbericht des k. k, Obergymnasiums zu Laibach" prinaša na čelu článek prof. A. Z e e h e - a : ,,Anastasius Griins Schutt" , v katerem pisatelj obširno razmotruje vodilno misel pesnikovo. Poducevalo je na oglejmo si zdaj poročilo ročil monsign. Crnčiću, kanoniku pri sv. Jeronimu (Colleg. Illyricum), ki je oddal en iztis sv. Očetu in enega vladiki S trossm aj er j u. Sv. Oče Leon so Zato Vam pree slavni gimnaziji ljubljanski pod vodstvom c. k. šolskega svet- nika Učencev bilo je koncem šolskega leta 595, tedaj 20 več od lani, in sicer 453 Slovencev, 132 Nemcev delo kaj radostno sprejeli. Rečani , srčna hvala , da ste se tako prijazno spomnili našega Janez a! Velecenjenemu prestavljavcu želimo pa, da bi svoj blagi namen, ki ga je vodil pri težavnem ak. Smo le ja 19 profesorjev in 2 suplenta. delu j v najobilnejši meri dosegel. to svrho naj Cehi, Lahi y Hrvat in 1 Anglež po materinščini ? y Kranjska dežela je dala se ve da najveći kontingent namreč 529. — Navzlic velikanski većini Slovencev na gimnaziji poúčevalo se je le prav malo slovenski y pridno segali po Bilčevi h „prestavah" slovenski skladatelji, ki najdejo v njih za vsak praznik v letu Božji službi primernih klasičnih poezij. Preberali naj bi jih pa tudi omikani Slovenci v svoje prepričanje, kako krasne cvetke je rodila sv. katoliška cerkev, ki je bila, je in ostane mati lepih umetnosti. in sicer: veronauk v Lb. IV. b., latinščina v Lb. y y II. b. IL b. > U.c., III. b. in in II. c. y S lo venščina po vseh razredih in natoroznanstvo v Zabavne stvari. ,, ves drug poduk bil je nemški. „Programm des k. k. Obergymnasiums in Rudolfswert" pricenja se z jako obširnim člankom prof. Nikodéma Donnemillerja: ,,DerRomerzug Ru-prechts von der Pfalz und dessen Verhaltniss zu Oester- Sedanji desetaki reprezentanti denarnega dualizma. reich, insbesondere zu Herzog Leopold." y Učilo tej gimnaziji, kateri je vodja gosp. Jan. Fischer Je y na 14 profesorjev y med njimi očetje frančiškani. Učencev brojila je koncem leta 172, tedaj 7 več ko lani. Po materinščini je bilo 163 Slovencev , 8 Nemcev (sic!) in Novi niso več bankovci, na katere je avstrijsko-ogerska (osztrák-magyar) banka leta 1880. dala natisniti po dve ženski glavi na vsako stran in na eni strani v nemškem, na drugi pa v magjarskem jeziku zapisala, da ta „fliaa" se pri vseh avstrijskih državnih Lepa blagajnicah sprejema za zehn " ali „tis" forintov. Hrvat: po domovini je bilo Kranjcev 156. Slo- venščini so bile kot obligatnemu predmetu odmerjene tudi ta hotel yy flika (i ni y še celó avstrijski orel se m na spodnji gimnaziji po 3 ure na teden, na zgornji pa gimnazijo je bila združena obrtni j ska bi mislil na-njo vsesti, in kdor nemški ali ogerski ne zna, y da Je po šo 1 a turšk bankovec. to kak kitajsk ali japonsk, morda celó y 47 učencev. v kateri je podučevalo 6 gimnazijskih učiteljev Tudi papir teh ,,flik", akoravno je nekako yy parfii- gimnaziji kranjski in kočevski tudi letos ni izšlo nobeno poročilo, zato nam ni moči poročati kaj o njunem stanji. miran", je zeló dvomljive vrednosti; ima namreč lastnost kozličkovega želodca, o katerem pravijo, da se dá na devet kožic razklati. Vsaj jaz sem videl sam . da je nekdo desetak razklal na dve plati: na ogersko in na avstrij sko, toraj bi bil lahko za 10 gold, oddal Slovensko slovstvo. eno plat avstrijski ogerski y to je ugoioRi , tO je , pcoiauoai , iu ui uu u« iu uuuiu tuivt 20 gold, iz desetih. Iz tega se vidi, kako korišten peštanski y dunajski banki, drugo pa in bil MH na ta način imel * Prestave najlepsih himen sv. cerkve. Poslovenil jedualizem v denarnih zadevah Magjarom in Av- Bilc. Slovensko kveno slovstvo se opet za lep delo pomnožilo. Naš mnogocenjeni pesnik gosp. Janez Bile akoravno telesno boleha in vati zamore. strijcem; evo! desetak se prekolje, pa Magjar dobi svojih den", če sta Tis-forinť Avstrijec pa svojih „Zehn Gul- si Polj dobra prijatelja. Ako se pa skregata redkokrat maše- in nobeden noče dati razklati svojega desetaka, sta oba vedno čilega duha in na literarnem na slabjem, — in tako je dual iz em v Avstriji uže po neutrudljivo delaven. Dovršil je prest cer kvenih him y yy sanct.' skupaj Držal se y kolikor jih ima brevir „proprium samih desetakih zagotovljen, če bodo le ljudje pametni. jih rituale" Labac. in „missale Rom." Med njimi koža Podlaga ali „grunt" teh desetakov je tak 150 prestavlj so nekatere res krasne poezije, da človeške člověka, ki ima ospice ; samih „10" je kakor toliko V • oci zbadajo. Clovek, ki ima tako bolezen y y nala zato , da bi se pri vseh pesmih mere origi- se mora skrbno varovati vsakega prehlajenja in po h, po katerih so se do meni se zdi, da so tudi ti desetaki jako slabega zdravja; zdaj v latinském jeziku prepevale, tudi v slovenskem vsaj sodim to po tem, kako skrbno lazijo za njimi cen- prepevati mogle. Ceravno sodbo o dovršenem převodu tralisticno - nemški državno - privilegirani ,,dohtarji" in posameznih pesem veščemu peresu prepuščamo, moramo „padarji". Kakor „švimmajstri" svoje učence na vrv, vendar radostni to konstatirati da » luviuotui KU ivvaoiauiau , via. jo gOSp. B i 1 v> WW ou Li Uli V C&ŽU1 liči 111 11 OYUJO 1IUUU VUljUUOll. lit»' gatil cerkveno naše slovstvo z darom, na katerega dovedni so gledali za novim desetakom, kaj se mu bo smemo Slovenci ponosni biti. Zavoljo tega bi bila po zgodilo , ko bo s svojo nemško in magjarsko zastavo obo so ti desetake privezali na niti svoje hudovoljnosti. Ra- naši misli ta prestava kaj pripravna, da bi j bili naši brez avstrijskega orla připlaval med slovanské na 265 de setaki za S Dunajski listi so uže naprej ker ti de niso ne ta kraj ne un kraj Litave bahali se, da kucnili, duhtajo zdaj nekaj druzega, gotovo zopet ka tukaj je gospod nemec, tam pa magj denar pa dobi v roko sam gospod za hlap debel Ie smesnega. Vendar ima ta zadeva nekaj resne strani, ki utegne do razsodbe priti še kam drugam. Nemško-magjarski drobiž Ede i V 1 KJl\.\J OC4LU ^UO^UU j £JCK llitt^WO J^ XW i wuyvuww ^ * A w « wv O C>j ^ ^ takih listov je celó rekel, da ti nemško- desetaki so namrec dolžni listi, s katerimi se je magjarski desetaki Slovanom ne bodo na poti, vsaj tako banka zavezala tistemu, kdor jih prinese nobeden ne bo dobil nobeneg zamemti v roko LiC* Y V^LI C%&C* UWWULUU y iVUUi J J/l iUUOU JI y £J Ck JULI w Ui 1 11 jih za srebro in to v polnem znesku. Ce toraj banka Al glej čudo! Prvi menda so jih dobili v roko pripozna, da je to njen pravi dolžni list mora plaćati Ceh i, ki izmed vseh dežel najvec davka plačujejo. za-nj vse, za kar se je zavezala, —ako plača kaj manj Ceh pa nekako Čuden člověk. Dunajski judj pripozna s tem tudi uže, da je list njen in ce kdo » ustauhi" ga uže dojgo zapazujejo, pa ga vendar ne namesto 10 gold, dobi morejo spaziti Ta Ceh ima še to trmo, da misli, da v sodniji in toži banko še za gold. 95 kr. , gre lahko kr. 9 katerih mu za svojo Avstrij tudi o n kaj in da se mu ne more kar za pravo spoznano nakaznico ni hotela dati. Vsaka sod- meni nič tebi nič po hoditi. Ker ima uže toliko nija bo po pravici morala obsoditi banko k doplačanju premozenj je přišel t da večkrat vidi tudi debelejši denar y mu V l'U&t;. lltJlićtJ je pao 911SČU U UJOJLU. Ili IVCi Ot zja,v\jij\j ivi. , IVIOJ w rvi . vuiMiv. jLJk.MA.v7 uL *i\J UIL\J , o& ponemčevalnih šói tudi tam še ďobé ljudjé, ki vedó, vsak lahko misli, a kakor se kaže, ne bo prišlo do roke mško-magjarski desetak vendar-le ki je na dolžno pismo namestu 10 gold, dal « â . . % m « 1 • 1 • M I • Nekaj je pač slišal o njem in ker se ljo 95 kr. kr. in v stroške ravno tako , kakor obsodi dolžnika, gold. toraj 5 kr. premalo. Kako lepo bi to bilo, si kaj je „Zebn Gulden , pa so hoteli svoj rojak 9 varo- tega, ker bi se takim razmeram ves svet smejal. vati peM a Ceh škode, da bi ne dajali teh „flik po goli desetici (10) na bankovcu za Heiteres auch in ernster Zeit" sem si mislil, ko u za 10 kraj carj 9 šel zapisa ali pritisnil na rob bankovca ,,Plati prekucuhi uganjajo, so uze ^Xl^ltUlUO aUUU viuov^i j O \j ULi 01 Ui ioni j sem to spisal, ker take reči, kakoršne zdaj dunajski bolj za predpustni čas. deset zlatých" (po naše: „plača deset goldinarjev"), A. in to z dobrim namenom, da podu svoje ne umejo ne nemški in ne magjarski, koliko rojake, ki ta ban- kovec vreden Ha Zdaj pa dunajski ministrov prekucevalec Mnogovrstne novice. in slovanožerec vjel na trnik res kaj vredno ribo. Tako ,.onečedeniu bankovec je brž pokazal ustavaškemu vi- šemu sodišču ali areopagu in ministerstvo Taaffej obsodil, da mora odstopiti, in da zoper to obsodbo ni 4 VA L4Ě #44 1 Vf V/ v V V/ M A VA ^ JL u v ^ ^^ • ^ ^ ^ ^ ^ ^ nobene pritožbe. Ob enem je poslal tako oma * Vožnja po zraku iz Amerike v Evropo. V Novem Jorku se je ustanovila družba in uže precej novcev nabrala . da se napravi zračna ladija, s katero se spustí deževani „corpus delicti ona pomagala vreći Taaff tudi g vlad 9 da 9 ce ga on sam ne bo bo mogel. Hrup v dunajském Izraelu je bil velikaosk, uže naprej so stranke. pili 9) likof" na račun vih ministrov svoj prof. A. King po zraku iz Amerike v Evropo. Družba trdno veruje, da se ta vožnja posreći. * Kobilice so pokrile kavkaške dežele , turške in ruske. Ruska vlada je kavkaškemu deželnemu namest-niku dovolila 100.000 rubljev za njihovo pokončavanje. Na otoku Smirni se vsi prebivalci pecaj o s pokonča vanjem požrešnih kobilic. Angori so morali vse pro Pa nekateri ljudje nimajo sreče in to skušaj zdaj dajalnice zapreti. Prišle so baje iz Perzije. dunajski judovsko-nemški „ministerstvo - prekucevalci Finančni minister Dunajevski da avstrijsko-ogerska banka po svoj namreč dal ukaz obvezi m 9 Je Naši dopisi. mati liste za 10 gold y ce tudi popisan kami da se pozná, da so njeni pravi i českimi čr- Ogerski mi- Rusije avg * Rž, pšenico in ječmen so nister se pa za vse to še změnil ni > ces ; lenkostna rec sterstvom ne bo lasal 9 ljo katere se on z dunajskim mini v južni Rusiji poželi, v severni žanjejo; v južnih gu-da je prema- bernijah je dalo žito prav bogato letino, kakoršne uže dolgo ni bilo 9 v severnih pa tudi vecidel dobro. Lan zične in se je na jugu prav lepo obnesel. Krompir je po vsej Zdaj je pa prišla banka sama, ki je te dvojeje- Rusiji debel in okušen. Sadja, razun jabelk in grozdja, čveteroglavne nakaznice ali dolžna pisma za bo obilo. Přetekli mesec smo imeli nekaj prav vročih dni: na solncu okoli 40° Rr, v senci do 30°, v sobi do 24°. Pa takih dni je bilo malo; začelo je večkrat de- judovski nemci še več prijateljev, zato je rekla, da bo ževati, kar zdaj poljedelce sem ter tje celó nadleguje. 10 goldinarjev namestu srebra ali zlata med avstrijski in ogerski svet poslala. Pri tej imajo nemški judje in za bankovce s českimi ali drugimi napisi dajala na- Sploh smo pa z letino in z vremenom zadovoljni. mesto 10 gold. gold. 95 kr. y toraj kraje, manj 9 Tudi politična atmosfera postaja polagoma bolj kakor je obljubila in na bankovce tiskat dala. Sovraž- umerjena, tiha, jasna. Stebri evropejskega > ali y čes y niki Cehov, Slovanov in ministerstva Taafřeovega so se v pest smejali žvižgat, gubil vse eno, židovskega 9 kar je psevdoliberalizma, padajo drug za ce uže ministerstvo ne gre rakom drugim. Tišti polurusi, ki so poslednjo zimo Rusijo vsak Slovan pri svojem desetaku iz- po liberalnem poti pritirali malo da ne do propada, po-soldov, in ker je Slovanov v Avstriji veliko, bo birajo drug za drugim kopita, njihova mesta pa zajem- bo vsaj ljejo možje, ki se ne sramujejo svoje slavjanske krvi 9 i vsaj ,,naša" banka pri tej izgubi imela velik dobiček. Pa dunajsko-nemški jud obraća, slovanski Ceh pa ki se čutijo od nog do glave Ruse, možje narodni, možje obrne! Brž ko je Ceh izvedel, da banka misli jemati ki imajo ne samo jezik, ampak posebno srce za blagor svoje desetake le za 9 gold. 95 kr., pisal in tiskal je naroda. Vse kaže boljšo prihodnost. V tej nadi nas Na to nastane potrjuje tudi vse tisto, kar se iz verjetnih virov sliši o na nje: „platí 9 zlatých 95 kr.". grozen hrup po vsem Izraelu. Po tem takem bi po če- reformah vnotranje uprave, napravljenih k finančni eko-skih in morda po slovanskih deželah sploh desetaki av- nomiji. Psevdoliberalno Časopisje, se ve da, s takimi strijsko-ogerske banke jemali in dajali se le za 9 gold, reformami ni zadovoljno. Tisto Časopisje, ki je po pre-95 kr., kar bi banki škodovalo na kreditu ne le v Av- stopljenji 13. marcija iz enega očeša prelivalo krokodi- striji 9 ampak še bolj zunaj, ker bi se njeni bankovci * ne jemali več za polně. Stísnili so zopet glave skup in ker vidijo , da na ta način ministerstva ne bodo pre- mostih" nas je jako razveselila. „Novicam" dobrovoljna kritika v „Moskovskih Vedo Vred. 366 love solze, na drugo oko da pa se smehljalo v sladki nadi „diktatura srca", kakor je „Golos" proslavljal uiu ua,ues. vjui-jb^c pi uucuije za, uez o. t. m. se je doliberalni režim Loris-Meliko va, zdaj zdaj bode poro- udeležila obilna množica ljudí, še vec menda solkanske r) Ï 1 O lrAnaf íf nriii^ťí fnlm «nnoi^ni« n! rr rvi A rw n A i^n nu rv> m W r^ I J- /\ %% rw 4 /v % » X ^ ^v ^ I « ^ ^ A _ ^« ^ — L. ^ i zdatna ; veliko več dežja je bilo v sredo, še več ga kaže psev biti danes. Goriške procesije za dež 8. t. m. se dila „konstitucijo naroda in misliti z t tako časopisje ni zmožno razumeti na Sv. Goro v torek, največ pa oglejske 9. avgusta, njim, ono ni sposobno povzdigniti se namreč okoli 17 tisuČ pobožnih, došlih iz raznih laških r'arà. — Za matematiko in fiziko na tukajšnji viši realki do narodne ideje, ono nima čustva niti za žalost niti za radost naroda. To se je spet očitno pokazalo te dni. je imenovan profesor Iv. Ber buč, naš rojak iz Sela |HHHHHHHHH HHHHHH ■■■■■■■■■ WÊSKÊÎÊÊ HVHHHVHIHRBHVHH ^'kati utegne mnoge, da gre naš gimnazijski veteran dr. Gre- ---:---—---- —---— — J w ~ ------- J---- ---V, — —-W j A^l W^V-TTVW*^ M. WAW^-r^* « • ^ * V ^ ^ ) J 29. julija se je pripeljal popolno nenadno ruski car s na Vipavskem , ki je bil dosedaj v Pazinu. carico, otroci in brati v Moskvo. bilo v trenutek mogoče, se Moskva, kolikor je praznično okinčila, narod se je v brezštevilnih množicah zibal po ulicah in okoli Kremlja, v katerem je car sprejemal dvorjanstvo, me- roj gor Tuš ar v pokoj. Dr. Tušar je iz Idrije, 1816., mašnik od 1. 1839. Bil je najprej adjunkt bogo- slovskega učilišča v Ljubljani, pozneje kaplan v Tmo- — — ----J - J » —- v J i J ^ v* J w » vr J «-M w WAV T U U, Ul UUiliUVU T j U V A j VV LU | |L/ V U IA VJ V IV t« V i U U V X. 1 , ščanstvo in duhovstvo. Moskovski župan g. Tretjakov vem (na Notranjskem) inMengšu; pre3topivši k šolam Na njegov služil v Ljubljani, Požunu, Zagrebu in od leta 1861. v vedno čvrst do zadnjega. Učencem svojim je je podal po ruski navadi caru „hleb-sol". kratki navdušeni pozdrav je car tudi kratko jedernato Gorici odgovoril: „Po veliki žalosti, ki je zadela mene, mojo družino in vso Rusijo, sem prav srečen, da sem mogel nazadnje izpolniti svoje srčne želje, videti staro pravo- Za dežel- gotovo nepozabljiv. Bival bo v Gorici, nega poslanca kmečkih občin na Tominskem je iz- voljen župan Tominski, Jož. Deve tak ? dobil prestolno stolico. Iskreno vas zahvaljujem za pnjazen 63 glasov 41 ; kakih 20 volilcev ni bilo prišlo Je sprejem, s katerim ste razveselili mene, carico iu otroke. litvi. vo- Zlati zaslužni križ je podělil cesar gosp. Moj ranjki otec je večkrat zajavljal Moskvi svojo bia- vikarju v Brestovici (na Krasu) Jož. Kumar ju govoljnost za njeno udanost. Moskva je bda vselej lep Naše veteransko društvo napravi prihodnjo nedeljo zgled vsi Rusiji. Nadejam se, da tako bode tudi v bo- 21. t. m. cesarju in cesarjeviču na čast posebno slav-dočnosti. Kakor je Moskva v preteklosti pri vsaki pri- nost na Merkaduci, to je, na travniku pred Gra- da v ložnosii dokazala, tako ona tudi zdaj dokazuje, Rusiji car in narod je „odno jedinodušnoje krepkoje cei oj e. diščem. Mašo in ogovor dopoldne bom bo imel naš prošt g. dr. E. Valussi pod milim ne- -i "»ivu .jvuuv jvuiuv/uuuuvjv uku^uvju UV/U1 - Kt\J 1U1UI UUO VOt g« » aiUOOl ^ pO Z1} GJ 6 UV7 Iz Moskve se je car z družino odpeljal po skupen obed in popoldne ljudska veselica. Pridejo tudi bo železnici v Niž nj i Novgorod, iz tega mesta pa na tržaški veterani. Občnega zbora društva „Sloge a parohodu po Volgi čez Kostromo in JaroslaveIj v se je udeležilo v četrtek 11. t. m. le toliko udov, da je R i b i n s k «.Miuorv, iz Ribinska spet po železnici v Petrograd. uuv luuguuc va», k^c^i Vse potovanje od Moskve do Ribinska je bilo prav na- jezik naj se vpelje v srednje šole bilo mogoče zborovati. Sklepi zborni so Slovenski učni rođen praznik, v katerem se je pokazalo, da je v Ru naj se eksekutorji v Gorici; odpravijo sijires„cari narod odno jedinodušnoje krepkoje celoje". plačuje 15. avgusta in za davke; zemljišČni davek naj se Posebno bogato je to potovanje z idiličnimi epizodi, tako na priliko iz Jurjevca telegrafujejo : „Nekoliko vrst nad Jurjevcem je želela Gosudarinja Imperatrica z otroci 15. novembra; vvažanje poljskih pridelkov iz Italije naj se prepové ali vsaj zavira. tem smislu naj gre peticija do državnega zbora. Iz- le aprehoditi se po bregu. Parohod „Otvažni" je spusti! voljen Tonkli. tudi njv odbor; predsednik ostaue dr. J. Přetekli četrtek je igrala na Travniku mačke in parovi kater (mala ladjica) je prepeljal Njeno mestna godba prvikrat pod vodstvom novega kapel-Veličanstvo z otroci in nekoliko spremljevavci na breg. nika Konrada Cartocci-a Breg je bil pust, peščen, nekoliko daljše se vzdigujejo zadnje i živo piosKa la. ; ogromna množica je na Bomo videli, ali pojde tudi v cerkveno. Starega tu- zeleni griči, pokriti z grmovjem. Na tak grič se je od- cerkvi vse tako dobro in pravila Gosudarinja z otroci peš. Ko so prišli vrh griča, kajšnjega gimnazija profesor (iz dobe pred njega pre- so zagledali za njim vasico , katere s parohoda ni vi- uravnavo) g. Rechfeld je te dni umri v Gradcu 85 deti. Sli so bližnji revni bajti, Gosudarinja je popro- let star. Iz Gorica je bil šel v Ljubljano, pozneje přišel sila gospodinjo te bajte mleka, to je vdova vojina ubi- v Gradec. Po njegovem prizadevanji se je leta 1843. tega v poslednji vojski. Med tem, ko je Gosudarinja (ali 1842.) vpeljaio (v Gorici) orglanje pri gimnazijski iz proste kmečke posode pila mleko ter milostíjivo besedovala s kmetico, je tej nekdo iz spremljevalcev šep- nilBHilHHlHHiH ^mmmm HMjlM I maši. Prej so učenci peli brez orgel. Zeleznikov avg na uho: „To je canca zakričala nam je sè smehom: Kmetica ni verjela, ampak nino; Šolsko.) Letošnje leto je • Urv i ri f a 1 r] i rw î^ a r* a rv% ^ X m I A ^ X tn rl . « « «rv n X (Stre la; slabe kup ci je z zelez- a Pojdi bilo res na mnoge straní ) pojdi, z Bogom! uže zeló nesrecno. Predsinočnim proti večeru přivlekli gromelo, in silno zeló smo se bali kake toče. glejte, nu, kaj si je izmislili od kod se bo tukaj vzela so se bili tudi nad našo dolino črno sivi oblaki carica!" Vendar situacija je bila skoro drugačna. Kmetje, je třeskalo in ki so na polji dělali, so zagledali na reki stojeći paro- « « ^ • A « fl Vil 11#A • • hod in na carskih spremljevalcih blisteče unitorme ? Toče, hvala Bogu, sicer ni bilo ; al posestnika J. M. iz > vseh koncev polja so se zbira em na breg y drugi iz v vas, in ko uže ni bilo nikake dvombe, prestrašena kme- bližnjega Jesenoveca zadela je vendar občutna škoda. Strela je namreč vdarila med njegovo Čedo , ki s pasla v hribu za njegovo hišo poleg neke pećine tica je padla k nogam Gosudarinje, katera jej je mi- ubila mu hipoma devetero kóz. Sinek — pastir in Je ter nek lostljivo velela ter pomagala vstati. Iz vasice in z griča odraščen možak vedrila sta v bližnjem hlevu , se je Gosudarinja z otroci vračala okrožena s prebi- se jima ni nié zgodilo. sreći valci Naše železninske kupčije so v kakoršni obleki je kdo bil: kmetje v rudečih še vedno neizrečeno slabe. Se to, kar se^robe prodá, v «.«xwionA jv, • *.—~— in sinjih srajcah, kakoršne nosijo ob času poljskega WM » H mora se oddajati tako rekoc v zgubo. i kmetice in otroci veČidel bôsi. Na bregu so vsi toraj jela letos delati mnogo na to, da se delà vaščani pokleknili ter klečé glasno molili, da bi Bog ski spol priredi s časom kak drug zaslužek dal zdravje Njihovim veličanstvom ter so blagodarili mnogih ozirov pač iskreno želeti. Sola vsaj nasa je za žen* 7 kar Boga za srećo j da so videli matuško carico. Za slovo Novomesto 10. avgusta. je iz L. soboto 20. dne t. m. je Njeno Veličanstvo tem nebogatim vaščanom podarilo se odborniki onega odseka , ki se je za ubrambo trtne nekoliko novcev. Gorici 14. avg. Hvala Bogu (Dal. prih.) y dež uši tukaj osnoval, podamo v Bi zel na Stajarsko, da pod je prise 1; vodstvom gosp pozna setev je vsaj deloma řešena. Brž potem bil zadnji dopis 7 ko IL- ■ H Hanselna ogledamo v onem okraji tište sem oddal, ulila se je prva ploha nograde, kamor se je uže pritepla nesrečna filoksera. pa ne Temu našemu izletu na Stajarsko se pridružita tudi dva gospoda iz Krškega , znabiti da tudi ee kdo iz Metlike pride, kajti Metliškecnu okrajů preti velika nevarnost. V nedeljo 21. dne t. m. bona v Krškem popoludne po krščanskem nauku predaval o filokseri; morebiti se mi posreČi, tudi tam odsek osnovati za ubrambo trtne uši. A. Ogulin. Iz St. Ožbalta. — Pri volitvi županstva přetekli mesec je bil za župana izvoljen Tomaž Novak iz Bla-govice, za svetovalce so bili pa izbrani Janez Lebe-ničnik iz Javorja, Janez Petrić iz Blagovice, Pavel Cencelj iz Pod mil ja in Fran Cerva iz Blagovice. Iz Borovnice 15. avg. (Zlata masa.) Ljubljeni naš gospod župnik Anton Jugovic praznoval bode v nedeljo 21. dan t. m. zlato svojo mašo. Dolgo uže in težko pričakovali smo sijajnega tega dne — in v srce nas je bolelo zimske letošnje dneve, ko je huda bolezen pretila podreti 751etnega starcka in zatemniti dan veselja! Zdaj pa ima malo dni še do slavne te nedelje ! Tedaj bode zlatomašnik precastiti, rojen v Stari Loki, slovesno hvalil večnega Boga za podeljeno mu petdeset-letno pastirovanje, ob enem pa bode zadobiti mogel pre-srečno zavest, da isto petdesetletno pastirovanje bilo je blaženo, zeló blaženo ! In kedo bi ga ne bil srčno vesel tega dneva, ki pozna zlatomašnika prečastitega, njega vse plemenito in možato obsegajoči značaj, njegovo poznato gostoljubnost in dobroto, kdor ve ceniti vedno mlade njegove nazore in možate napore za cerkev, za domovino, za vseobči blagor! Pies, nenavadne in sosebno v priprostih krogih širne zasluge ima ta mož — in preredko je to v sedanjem času, da mož ta ga nima — neprijatelja! Bojim se, da ne bi, opisujoč plemenitost, domoljubnost, vedoželjnost in delavnost slavnega tega gospoda, žalil skromnosti njegove — zato naj pre-neham! Vsaj bode pa 21. dan t. m. dovolj jasno izpre-govoril! — Ali takoj zdaj naj cenjene „Novice" nesó v slovenski svet čestitko , da odmeva , kakor pristoji ta-cemu značajnemu in požrtvovalnemu rodoljubu: „Bog Vas ohrani še mnogo, mnogo let!" — Na večer te zlate maše napravi v čast zlatomašnik^ svojemu nek-danjemu predsedniku, národ no naše „bralno društvo" primerno slavnost. *) Svojo pripomoć ste bajè obljubili celó slavni drustvi: „Sokol" in pa „Citalniški pevski zbor" iz Ljubljane. Ob enem bode precastiti gospod zlatomašnik sam blagosiovil isti večer novo našo društveno zastavo. Slavnostni govor k blagoslovljenju bode bajè govoril gosp. deželni poslanec P. Grasselli. Sploh se nam obeta slovesen in blagonosen večer, kakor ima tudi dan biti vesel in prazničen! Lepa je toraj prilika, da gospoda iz Ljubljane in drugod ta dan malo pogleda v slovansko našo Borovnico. Iz Ljubljane. - Jutrajsnji rojstni dan Nj. veličanstva cesarja se bode s slovesno sv. mašo ob 10. uri đopoludne obhajal v stolni cerkvi. — (Iz seje družbe kmetijske 7. avgusta) je ,,No- vicam" došlo sledeče porocilo : Po naročilu si. ministerstva kmetijstva od 7. dne julija, naj se mu zopet letos, kakor druga leta, predloži statistični popis letošnje letine na Kranjskem, je odbornik gosp. Luka Robič, kakor preišnji dve leti, tako tudi letos prevzel to delo : — od si. ministerstva družbi poslana zanimiva knjiga ,,Bericht uber die Thàtigkeit des k. k. Ackerbau- ministeriums in der Zeit vom 1. Janner 1877. bis 31. Dezember 1880." sprejela se je zahvalno; — si. ministerstvo kmetijstva naroča odboru, naj se mu prošnje za državno podporo v pospeh kmetijskega nauka in na pomoč drugim deželnim potrebščinam za 1. 1883. rošljejo uže do 10. dne prihodnjega meseca in to zato, *) Žal nam je, da malo pred tiskom „Novic" došlega nam slavnostnega programa nismo mogli natisniti. Vred. ker skupno ministerstvo dunajsko hoče kmalu ob pri-četku prihodnjemu državnemu zboru predložiti za leto 1883. nacrtani državni proračun; — dopis ces. kralj, kupčijskega ministerstva, daje železnicam ponovilo prepoved, da ne smejo preveč goved (ne več ko 9) v en voz s 4 kolesi in 10.000 kg. nosivnosti natlaciti, je odbor na znanje vzel; ker je taka natlaČba trpinčenje živine, zato se bode po postavi od leta 1855. kazno-vala, in zato je tudi treba, da županstva vedó za to prepoved; — ponudbo gosp. Nume Dupuysa, lastnika kemičnega laboratorija na Dunaji, da hoče dobro potr-jeno sredstvo namakanja žitnih semen v malih paketih za poskuse brezplačno družbi kmetijski poslati, je odbor z veseljem sprejel in jih bode, kedar jih přejme, razdelil gospodarjem v poskušnjo tega sredstva, po katerem se imajo pšenica, rž in druga žita obvarovati sneta; — g. Vine. Lie bi, posestnik in veliki vinski trgovec v Retz u v doljni Avstriji, je družbi naznanil sredstvo, s katerim, kakor trdi, se gotovo pokončajo rastlinam škodljivi mrčesi pa tudi filoksera; po želji odborovi objavi se to sredstvo v prihodnjem listu „Novic" pod nad-pisom „gospodarske izkušnje" ; — naznanilo deželne kmetijske družbe v Budapeštu o razstavi sadja in sočivja 1., 2. in 3. oktobra v Budapeštu seje vzelo na znanje ; — začasni odbor avstrijskega sad-jerejskega društva (Oesterr. Pomologen-Verein), ki se je ustanovil na Dunaji, je družbi poslal program in pravila tega društva, katero se želi razširiti po vseh deželah avstrijskih z namenom, pospesiti napredek sadjereje in njeno kupčijo; prosil je tudi družbo, naj mu naznani nekatere inožé, ki se posebno zanimajo za pospeh sadjereje, da sadjerejski odbor ž njimi potem v neposredno dotiko stopi; pravila društvena se lahko do-bijo v pisarnici odborovi; — vodstvo vinorejske učilnice v Koneglianu blizo Benedek je družbi poslalo vabilo k mednarodni razstavi orodja vinorejskega in stroj ev vinorejskih, katera bode z dovoljenjem laškega ministerstva kmetijskega in kupčijskega v Koneglianu (Conegliano) blizo Benedek od 1. do 20. novembra t. 1. in v katero razstavo se sprejmejo vinorej-ski stroji tudi iz avstrijskih in druzih dežel; če ima naših ljudi kdo kako posebno orodje ali kak poseben stroj v to razstavo poslati, naj se obrne do pisarnice naše družbe, da bolj na drobno izvé statut te razstave. — Za ude družbe kmetijske so bili sprejeti g. Florijan Zorko, posestnik v Družinski vasi, g. Janez H ude, kramar v Mirni peči, in g. Jan. Povše, posestnik v dolenjem Podborštu. — Na vprašanje mnozih častilcev gospoda viteza Schneida-Treuenfeldskega, ki uže par tednov s svojo rodovino biva na svoji grajščini na Zapričah poleg Kamnika, radostni odgovarjamo, da se zdravje njegovo prav veselo boljša, vendar si mora visokospo-štovani gospod še nekoliko časa zeló potrebnega po-čitka privošiti pod milim nebom naše in njegove sedanje domovine , kateri je z dušo in telesom naklonjen. — Gosp. Voj teh Le vični k, ki je poklican v službo ministerstva pravosodja na Dunaj , je žlahtnik naših narodnih Levičnikov. Rojen je bil sicer v Goro-tanu med trdimi Nemci, al, preselivši se z ranjcim svojim očetom na Kranjsko, poprijel se je bil uka sloven-ščine z „dušo in telesom" in izuril se v tej vedi tako, da je kot pravnik na Dunaji veckrat imel pohvaljene javne govore. Tudi kot c. k. uradnik in okrajni sodnik v Ptuji ni značajni mož nikoli zakrival svojega čistega rodoljubja, zato gotove tudi kot ministerski uradnik naši pravični in lojalni narodni reči ne bo nikdar nezvest. V njem se strinja živa narodna zavest z iskrenim av-striiskim patriotizmom. Slava mu! 268 — Prečastiti gospod stolni dekan Jurij Vole je v pondeljek natihoma obhajal zlato sv. maso. — (0 zadevali posojilnice za ljubljanski okraj) je došel „Novicam" sledeči dopis, ki je vreden, da ga pre-vdarijo oni gospodje župani, ki so bili v shodu 10. dne t. m. v odsek voljeni, ki naj novi posojilnici osnuje pravila. Došli nam dopis se tako-le glasi: „Da bi to ne bila koristna naprava posojilnice, temu — mislim — da noben člověk ne oporeka. Vpra-šanje je pa, ali bi ne bilo še bolj koristno, ako bi se okoličanje zedinili in pristopili našemu uže nekaj let obstojecemu „hranilnemiu in posojilnemu društvu"? Ako bi hotelo vsaj 50 novih udov iz kmetov pristopiti našemu uže obstojecemu društvu, rad hočem kot predsed-nik sklicati potem občni zbor in delati na to, da bo večina odbornikov iz okolice ljubljanske. Sedež društva, katerega mislijo vrli okoličani osnovati, biti bi moral vsakako v Ljubljani, uže zarad obilnega poslovanja z uradi itd. Organizacija novega društva stane gotovo kakih 300—400 gld.; hranilno in posojilno društvo ima uže vse to osnovano, ima uže nekaj reservnega zaklada, ima najboljšo koncesijo in denar na hipoteko, na me-njice, za zastavo in na blago. Te pravice nima nobeno tukajšnje finančno društvo. Tudi imamo uže nekaj udov kmetov iz okolice. Letošnjega prometa bilo je uže nad 15.000 gold. Josip Regali, mestni odbornik. Novićar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. — Presvitli cesar, na svojem potovanji po Salcburškem, Predarelskem in Tirolskem povsod na-vdušeno sprejeman , je včeraj došel v Išel nazaj , kjer ostane, dokler bo vreme za bivanje na deželi ugodno. — Gospôsko zbornico bo, kakor piše„Czas", vlada pomnožila s skušenimi državniki autonomistom ne nasprotnimi. Ko bi se bilo to zgodilo uže lani, bili bi v mnogem na boljšem. „Festina lente" je res v poli-tiki tisto dobro pravilo, katerega se grof Taaffe do-8ledno drži, vendar je on večkrat preveč „Fabius cunc-tator" ter si s tem sam pokazí svojè blage namene. — 8 1. januarjem 1881. prevzame vodstvo vseh obrtnijskih šol naučno ministerstvo. — Presvitli cesar je po toči oškodovanim Stajar-cem daroval 8000 gold.; prošnje je vložil in priporočil, kakor „Slov. Gosp." poroča, poslanec baron Gôdel. Skoda, katero je toča v Mariborskem, Ptujskem, Bre- žiškem in Celjskem okraj nem glavarstvi naredila, je pa res tudi silna, kajti cenjena je na 860.000 gold. — C. kr. ministerstvo pravosodja je pozvalo gosp. Levičnika, c. k. okrajnega sodnika v Ptuji, v službo svojo na Dunaj. — Mi z vsemi rodoljubi slovenskimi vred čestitamo občespoštovanemu in značajnemu domoljubu k temu odlikovanji, s katerim se je pa tudi si. ministerstvo izvrstnega uradnika pridobilo. Iz Stajarskega. — Razpisane so tri ž i v i n o z d r a v-niške službe s plačo po 600 gold., namreč v Mariboru, Ptuji in Radgoni. Znanje slovenskega jezika se zahteva od služeb v Mariboru in Ptuji, — za Radgone pa, — čujte! ne. „Naj pomnijo to naši poslanci" — dobro opominja „Slov. Gosp." — Kakor poroča „Slov. Gosp.", je celjska konfe- renca sprejela predlog mnogozaslužnega župnika : preč. ordinarijatu se izreče želja, naj se pri celjskem tiskarji Rakuši ne tiska več kronika lavantinske škofije, dalje naj noben duhovnik ne kupuje pri njem tiskovin za farni urad, dokler bo njegova „Cillier Zeitung" tako grdo psovala katol. duhovščino pa slovenski narod. Vsi navzoči gospodje iz celjske, laške in novocerkevske dekanije so pritrdili. Iz Prage. — Grozna nesreča je 13. dne t. m. za-dela narod Češki: krasno slovansko gle d išče, ponos in veselje vaega naroda, ki bi se bilo imelo v krátkém odpreti, je danes — razvalina po strašném ognji, katerega pravi vzrok dozdaj še ni znan, o katerem pa se čuje mnogo govoric, da tudi žvepljenke nemčurske utegneje temu požaru pritaknjene biti; pač strašno bi bilo, če sovražna strast sega tako daleč! Preiskave bodo morebiti pravo luč prižigale, je li to res ali ne. Škoda se ceni na en milijon gld. ; zavarovano dozdaj je le za 400.000 gold, bilo.' Cesarjevič Rudolf je takoj blago- volil darovati 5000 gold., in tudi od druzih rodoljubov obilo dotekajo darovi za zidanje novega poslopja. — Mestni odbor je votiral 50.000 gold, in vsa druga mesta, društva itd. bodo doprinesla obilo pomoč. „Pokrok" misli, da v enem letu bo novo gledišče gotovo. — Ker dosedanji mnogozaslužni župan gosp. M ražo vic nikakor ni hotel na novo sprejeti županstva, je bil gosp. dr. Josip Hofman, velecenjeni kr. bilježnik, z veliko večino glasov^izvoljen, za podžupana pa gosp. Jurij Crnadka. — Cesar naši bratje na Hrvatskem niso pred tako poznali kakor mi Cislajtanci: pregan-janja profesorjev in uradnikov zarad vladi nepovolj-nega vedenja pri volit vah, no, to poznajo zdaj dobro; profesorje in uradnike odstavljajo začasno od službe iu plače. Hrvatsko. Iz Zagreba. — Volitve za deželni zbor bodo uže čez mesec dni. Vladna stranka delà uže na vse kriplje, da bi dobila večino v zbor, — a težko, da se jej to posreći, kajti popolni propad njen pri volitvah mestnih je preslaba prognoza za zmago pri volitvah za deželni zbor. Tudi „Obzor" opozoruje uže svojo (narodno neodvisno) stranko, naj gré na delo, da sovraž-nik ne bode Ijulike sejal med pšenico. Glavna načela programa neodvisne stranke načrtuje ,,Obzor" na kratko tako-le: „česa imamo, treba čvrsto držati, česa nimamo, pa nam je treba, za to treba poganjati se, da dobimo". Centralni volilni odbor bode kmalu stopil s svojim raz-glasom pred narod, med tem pa, svetuje ,,Obzor ', naj vsak, kdor ima zanesljivega člověka, napoti ga na delo, da med svojimi prijatelji dalje delà za srečen izid volitve; ni treba vsake stvarce čakati iz Zagreba. Francoska. — Unanji svet se zdaj zeló briga za volitve na Francoskem in pa za shod cesarjev v Ga-steinu. Skonča so oficijozi mislili, da je to le znamenje dvorljivosti, al Bismarkov list „Nordd. Allg. Ztg." mu je dala veći pomen, češ, da shod ima namen, nemško-avstrijsko zvezo le še bolj vtrditi. Vidi se, da Bismark krvavo potřebuje prijateljstva Avstrije, katero z železno voljo drži v svojih krempljih , kjer drugje nima prijatelja. Z Rusijo si je vse pokvaril za zmiraj, Francoska misli na maščevanje. Laška se nadja od Gambete, da bo on, če zmaga o volitvah, to stvar v red spravil. Zato gleda tudi vse na predstojeće volitve za zbor franeoski, ker, če zmaga Gambetta, nihče ne dvomi, da se bo brž lotil maščevanja; saj je sam rekel, da je vojska gotova in da propad 1. 1870. ga še zmiraj tako boli, kakar ga je bolel takrat. S tem je dregnil v najobčutljivejše žilice franeoskega naroda. Ako postane minjsterski pred-8ednik, je Nemčiji to znamenje vojske. Časnik „Rep. française" kliče za prihodnje volitve Francoze na noge za Gambeto, ako nočejo, da bo šla Francoska nazaj. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasieduiki v Ljubljani.