&
Sl
©
I
I
I
s
ž!
1
1
I
I
ti
1
1
I
1
H
j
1
1
I
S
r
Jahresbericht
des
k. k. Kaiser Franz Joseph-
Staatsgymnasiums
in Krainburg
veröffentlicht
für das Schuljahr 1904/1905
von
JTosef 11 u b a cl
k. k. Gymnasial-Direktor.
Inhalt :
/1.) Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu.
Spisal dr. J. Debevec.
2.) Schulnachrichten. Vom Direktor.
S
Krainburg 1905.
Buehdruckerei von Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg in Laibach.
Verlag des k. k. Kaiser Franz Joseph-Staatsgjiuuasiums.	/yX\\
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
I
1
1
1
1
1
<3~
■q>
'NN
  CL   9  - ■ CL- . ■ g
k. k. Kaiser Franz Jose ph =
Staatsgymnasiums
in Krainburg
veröffentlicht
für das Schuljahr 1904/1905
von
Josef II v» Io a d
k. k. Gymnasial-Direktor.
Inhalt:
1.) Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu. Spisal dr. J. Dehevec.
2.) Schulnachrichten. Vom Direktor.
Krainburg 1905.
Buchdruckerei Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg in Laibach.
—	IV
Verlag des k. k. Kaiser Franz Joseph-Staatsgymnasinms. 1
■
'
Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu.
Spisal dr. J. Debevec.
A.	Teorija metafore.
1.	O pesniških lepotilih vobče.
Nauk o pesniških lepotilih, tropih in figurah, ni na najboljšem glasu. Marsikdo ima sicer rad «na žganjcih tropine* in kapljico dobrega tropinovca,
—	toda trope? in tiste «žalostne figure > ? Odkod to? Vzroki so različni: nekaj so krivi stari humanisti, ki so skušali v trden sestav spraviti vse, kar so našli raztresenih navodil za lep slog pri grških in latinskih učenih retorjih in gramatikih, zlasti Aristotelu, Ciceronu in Kvintilianu, pa so to delo izvršili s tako suhoparnostjo, da so jo za dolgo časa pristudilo poznejšim rodovom*; česar so stari humanisti storili preveč, store novejši slovničarji premalo ali celo nič**; krivi so pa tudi razni predsodki, kakor 11. pr. da so pesniško podobe nebistveno nakitje pesniškega umotvora, ali pa, da naj se zmenijo zanje le pesniki, drugi pa, ki pišejo prozo in znanstvene stvari, pa ne. Takim in enakim predsodkom po pravici ugovarjajo vsi veliki govorniki (pri nas 11. pr. Slomšek, ki je v svojih govorih in drugih prozaičnih spisih poln izvirnih metafor) in zanimivi znanstveni pisatelji, kakor 11. pr. naš Erjavec, ki jo doslej še nedosežen vzgled, kako se znanstvene razprave pišejo lahko
*	Tako 11. pr. no naštojo humanist J. Justus Scaligei• v 29. poglavju svoje poetiko (Poetices 1. lil. c. 2!).) nič manj ko trideset figur (siguil'icatio, demonstratio, sermocinatio, attemperatio, moderatio et corroctio, assoveratio, conditio, exclamatio, repetitio . ..), ki jih obravnava vsako posobo v naslednjih tridesetih poglavjih. Prim. Gottschall, Poetik, P, 1882, str. 154.
** Naše šolske slovnice, slovenska kakor tudi nemška Willomitzerjeva, nimajo o tej stvari nič, takö da si mora učitelj iz vseh kotov zbirati potrebno gradivo. Janožič-Sketova Slovenska slovnica, 7. izd., ima pač 5. dol «o stihotvorstvu», o našem predmetu pa lo znane besedo Slomškovo: «Slovenske pisavo . . . kras so zrnate misli, krepki izreki in pa v domačem duhu ubrano podobe . . . Varuj se pisavo preveč lepotičiti, preveliko rožic, prilik in zgledov jo potrata ...» In nato, označivši vodenično, mlačno, mračno, medi o, '/.medeno in zahomotano, preobširno, dolgočasno, presekano, presuho in posiljeno pisavo, sklepa Slomšek: «Teh in takih napak so varuj, kadar pišeš. Naj teče prav po domačo, v čisti slovenščini tvojo poro!» Str. 2(!4. Kakšno so podobe, katera so lepotila,
o	tem, kakor rečeno, slovnica molči.
tudi v lepem, slikovitem jeziku. «Tri vezi so, ki nas z njimi dober pisatelj ali govornik naveže nase: ali neizprosna logiku misli, ki si osvoji naš razum, ali globoko čustvo, ki žari iz njegovih besedi in ogreva našo srce, ali pa čutno-sveža slikovitost izraza, ki deluje na našo domišljijo, kakor pomladansko zelenje na oko. Prvo, logična razvrstitev misli, se pridobi s temeljitim učenjem in veliko strogostjo do samega sebe in do drugih, tako da človek nič ne zapiše ali govori, kar bi bilo nepotrebno ali ne bi spadalo k stvari ali kar bi se dalo morda globlje misliti in boljše povedati; drugo, čustvo, se ne da priučiti; tretje pa zahteva še vztrajnišega učenja nego prvo, pred vsem proučevanja jezika, kakor ga pišejo najboljši naši pisatelji; a tudi to še ni dovolj: poznati moramo tudi druge jezike in jih primerjati z materinščino, da se nam tako odpro zakladi njo lepote in posebnosti.»*
Pesniška lepotila pa so dvoja: I. tropi (cqonoi), namreč 1. metafora, 2. sinekdoha, 3. metonimija; in II. figure
*	Prim. Brinkmann, die Metaphern. Bonn, 1878, str. 18.
** Br. Borinski, Beutsche Poetik, Leipzig, 1901, str. 44, nični, da so stari gramatiki dali posebnim oblikam govora to ime (figure) od pravilnega gibanja človoškoga tolesa pri plesu. — Kakor se figuro še vodno obravnavajo, morajo učenca samö zbegati. Tumlirz n. pr. jih loči v šest vrst in vsaka jih našteva po več, vseh našteva 42, a še pravi, da so jo omejil na najvažnejše!! — Tu bo tudi treba temeljito revizije. Prod vsem jo treba vedeti, da jo človek rabil «figuro» pred vso umetno poezijo in jih rabi šo vodno vsak količkaj čustven človok. Kajti kakor metafore ustvarja živa domišljija, sinokdoho in metonimijo pa vedoželjni razum človeški, takö so «figuro» izliv srcih, bodisi žalostnega ali veselega ali jeznega itd. In kakor sedaj skušajo metaforo dušoslovno razložiti, tako so mora študirati tudi dušoslovjo «figur» na ljudšh samih; potem bodo pa žo zanimivo. Že površno opazovanje ljudi — pravi Borinski (n. m.) — nas kmalu pouči, da imajo nekteri stanovi noktoro prav posebno načino izražanja; kot vzgled navaja dijako, ki ljubijo posebno hiperbolo, diplomatjo litoto, Židje — retorično vprašanje. Kaj lahko je tudi uvideti, da ao delč vse figuro v dvč vrsti: kadar hočo namreč človok kaj s strastjo (žalostjo, veseljem itd.) povedati (in prod vsem nam gro za živi govor!), tedaj skuša doseči uspeh ali s prav posebnim poudarkom posameznih besed (besedno figure) ali pa d& celi misli, celemu stavku nonavadno obliko (stavkove figuro).
Besedne figure. Časih hoče človok v besedo več položiti, kakor je v njej v rosnici, zato jo izgovori pomenljivo (cum dmp/msi — ejjcpocats). N. pr. Bodi mož ! Prim. Gregorčič: «Umrl jo možU (Ijavorika na grob možu — Fr. Erjavcu.) Beseda tako izgovorjena ima še enkrat več v sebi, nego čo jo izgovorimo v vsakdanjem pomenu. Sodaj namreč obsoga vse vrline, ki dičijo pravega moža in ga odlikujejo prod otrokom, starcem, žensko. V tem smislu izgovorjena se reče tudi, da je izgovorjena v pregnantnem smislu (praognans, nösen). V tem smislu moramo razlagati, bi menil jaz, besede kakor n. pr. «Moji za mano kazali so» (Nezakonska mati) — namreč z zaničevanjem. Na vsak način pa jo omfaza: «Na Mali Šmaren preb’lečena — Gospa, jo Micika v corkov prišiti » V tem pomonljivom poudarku jo vsa poanta prvogadela «Žensko zvestobo». Ali pa v pesmi «Od železno costo»: «Mo hoč’mo bit’ ženice», t. j. spoštovane, z vsemi pravicami. Iz omfazo izvirajo vso drugo besedno figure. Co hočo človek, razžaljen od koga, mirno izliti svojo jezo nad njim, ga bo ironiziral, t. j. rabil bo isto besedo, ko vsak drug človok (gršk. deblo lil’, go - vor, EČpiuveta), a s posebnim poudarkom, takö da žaljivoc čuti, da so ravno nasprotno misli. N. pr. Ta je pa lepa! — Ti si pravi junak! — Ironična jo «Od železne costo» in «Nova pisarija».
2.	Dušeslovje metafore.
Ti-le dušeslovni zakoni sodelujejo pri postanku metafor: 1. človek je telesno-duhovno bitje; delovanje duha je navezano na telo, na telesna čutila; nič ne more um sprejeti vase, kar 110 gre na kakršenkoli način vanj po čutilih. Najprej se je človek zavedel pojavov zunanjega sveta, svoje okolice, ter jih zaznamoval z imeni (pri tem pa ni misliti, da bi bil z besedo zadel bistvo stvari ali pojava, temveč le tisto posebno zunanjo čutno lastnost, ki se mu je zdela najbolj značilna, 11. pr. volk, grško Fhcnog, sanskrit. vrkas je dobil ime od svoje delavnosti, da davi (würgen); vsi Arijci so poznali klas, a kako ga imenujejo? Slovanski prajezik je imel deblo lcolso (— visok, prim. lat. cels-us, excels-us), iz tega rusk. kolosi», slov. klas; Latinec je isto stvar imenoval arista (prim. gršk. n-iarog, konica puščice). — Sčasoma je človek postal pozoren tudi za pojave svoje notranjosti ter jih je skušal tudi zaznamovati z besedami; a odkod vzeti izraze? Ali bo za te nove pojave izumil nove
Kdor opazuje preprosto ljudi, bo videl, kako so cesto zbadajo z ironijo. Ce pa je kar očitno-da zbadljivec nasprotno misli, postane ironija — sarkazem. «Hogä. hvali — pa umri!» je rekla žena Jobu, ležečemu na gnoju. — Nagel človek v svoji razburjenosti rad pretirava ter daje priimke kakor osol, tele, mrha, pes, buča . . . Saine po sebi bi bilo to metafore, a ker jih nezasluženo vrže človek v obraz svojemu bližnjemu, so pa hiperbola (orapßoXjj, pretirava). Hiperbola jo, čo Prešeren v svoji nevolji nad ilirizmom imenuje štiri manjšo rodove slovanske: «Slave pse, ki jim gre le lajat’ in tace lizat.» — Baš nasprotno se vede diplomat, ki 110 bo nikoli naravnost povedal, kar bi moral. Mesto «to je slabo», «to je napačno», bo rekel: «to ni dobro», «to ne bo prav» itd. ITaud dixerim — jo rekel fini Rimljan. (Ai-rfvijs, skromna trditev.) — Časih pa stavimo dve besedi stavka v nasprotje s tem, da ji poudarimo: antiteza, paradoksen in kiimaks. S tem namreč, da prvo besedo izgovorimo emfatično, pripravimo pot za umovanje druge. «No združenja — ločitve zdaj so časi!» «Pred bogstvo mi — zdaj lepa stvar!» — «Še ona taka zmaga, in jaz sem izgubljen!» «Tacih prijateljev (ki niso pravi) me Bog varuj!» «Molčo (a vse okrog njega bo glasno vpilo!) trobental bo!» — «Voni, vidi, vici!* [Razločevati od paradoksa še posebo oxymoron zove Gottschall, n. m. str. 187 «ein müßiger Unterschied».] — Gasili poudarjena beseda vzbudi v spominu drugo enakozvočno: «ak klasik bil bi vsak, ki nam kaj kvasi». «Prešerna so brani . . .» (Povodnji mož) — «dobil si slovenščino v kremplje». «Gorje mu izdajavci» (Murku) — «brez Cetov ... in esov . . .■», «Šola ni šala». — V tem je vir mnogih dovtipov. (Gršk. 7tapovo;.ia<jta, onakozvočje, igra z besedami.)
Stavkove figuro nastanejo, kadar človek v svojem strastnem čustvovanju da celi misli nenavadno obliko: brezzvezje, mnogozvezje, vzklik (Prešeren, str. 57, 149, 151 idr.); nagdvor («io<j-po<aYi) «Al jezero, ki 11a njegü, pokraj’ni — Stojiš, ni, Črtomir, podoba tvoja?» — retorično vprašanje: «Kje bratoljubja si vidol oltarje?» — Diaiogizem (prim. -Prekop») obstoji v tem, da si pesnik sam stavi vprašanje in d d tudi odgovor. [Pri prepirih lahko slišiš retorična vprašanja, vzklike, diaiogizem . ..] Aposiopeza zamolči konec misli, pa ravno s tem učinkuje. «Takoj tiho, čo ne --!» V veliki razburjenosti človek rad ponovi besedo, n. pr. «Pomagajte, pomagajte!» «Hitro, hitro!» — «Ne boj se . . .» 4krat zaporedoma v «Povodnjem možu» idr. To jo anafora, ki so jo gramatiki razdrobili na razne drobce.
Kar jo takozvanili onomatopoetičnili figur (n. pr. «ni žvonka, ni cvenka» idr.), sodijo v 8tihotvorstvo (stik).
ü
beseele? V prirodi vlada varčnost; vsled te varčnosti jo človek porabil kar besede, ki jih je že imel in rabil za materialne, čutno stvari izven sebe ter jih je obrnil (t(t6/iog) tudi v zaznamovanje notranjih, duševnih pojavov.* Najprej je spoznal podobnost med telesnim in duševnim delovanjem pri samem sebi: zna-ti, yi-yn6-OY.it); poj m iti, be-greifen, com-prehendere, mn trat; razbrati, intellegere (inter-legere); razlagati, razkladati, razločiti, preudariti, uvideti ... to so bili najprej materialni izrazi za zunanje, telesno delovanje, a človek jili je prenesel (u£ia-<f(iQa) vsled potrebe in varčnosti na duševno delovanje. Prim. še slov. kazati in hrv. kazati (== govoriti), gršk. deUvvpi in lat. dlco 3. Zanimivo je pri teh izrazih, da jih imajo vsi jeziki enako v obeh pomenih, gotovo zato, ker se najbolj tičejo človeka samega.** — Najbolj značilno, da človek živi, je dihanje: in takö so ta čutni pojav stari Slovani prenesli na notranjo bitje, ki je vir življenja, na duh, dušo. Stari Rimljani so «veter» in «dih» imenovali kakor Grki «aV«/iog» in «spiritus»; pozneje jim je u n im us zaznamoval le dušo, ostal jo torej samo metaforski pomen, prvotni materialni se jo izgubil. — Grk je prebival ob morju; tam je opazoval, kako morje ženo valove, kako polje; to je imenoval dvsiv — valovati, plati; videl pa je v valovanju morja podobnost s tem, kar so godi v njegovi notranjosti in prenesel je ta pojav na svoje notranje bitje: d Sv/.tog mu je nato pomenilo tudi dušo. (To metaforo rabimo tudi mi, kadar pravimo, da v jezi kar p olje v nas.) Sploh ga skoro ni konkretnega izraza (imena ali glagola), ki ne bi služil varčnemu jeziku tudi kot metafora, le da se mi prenesenega metaforskega pomena pogosto več ne zavedamo. Odprimo Pleteršnikov slovar kjerkoli, pa se prepričamo. N. pr. takoj v začetku: brät, metaf. vinski brat, to ti je bratec, vsi ljudje smo bratje itd.; brati, metaf. na obrazu so mu bore, jo je pobral, stopinje pobirati za kom, itd.; brazda, inotaf. brazde na obrazu . . . Ta varčnost, da se iz enega besednega korena izpeljujejo izrazi za podobne stvari, vlada v vseh jezikih, «tako so v deblu „mar“ predstave trenja, boja, uničevanja in iste predstave so v izpeljankah:
*	Prim. o tem tudi: J. Jurkovič, O metafori našega jezika, Rad jugoslavensko akademije znanosti i umjetnosti, kuj. XXXI., Zagreb, 1875, str. 115.
** Jurkovič 1. c. str. 122 navaja šo več hrvatskili metafor, ki izražajo delovanje našega uma (premetati, prevrtati . . .), pri tem pa meni, da ima hrvatski jezik v tom oziru šo eno metaforo, ki po njegovem mnenju najdosledniše izraža mišljenje in skladanje misli v eno celoto pod lepo sliko preje in tkanja: «izpredati, snovati, potki vati». No, isto metaforo o tkanju imamo tudi Slovenci, n. pr.: snovati hudobne naklopo (Plet.), osnutek (— Grundriß, Disposition, Projekt, Elemente einer Wissenschaft . . .). Od drugih narodov smo si izposodili, trdi J., metaforo: temelj, gradivo. — Duševno stanje in notranja čustva izražajo tudi te-le metafore: zatopiti se (v misli), zamekniti so; vzkipeti, vneti se, vnet biti za kaj; je mo, grize me, peče me; zaleteti so; napihniti se (napuh); pritegniti komu; pretreslo mo jo; izkopati so (iz dolgov); ostrmöti (v pravom pomenu ostrmi drevo, ki posekano obvisi med vejami drugih drovos) . . . Noktoro so mednarodno, druge čisto slovanska, ozir. slovenska last.
mors, mare, /.laqtapai, mahlen, mleti.»* Zato po vsej pravici trdi Jean Paul (Vorschule zur Aestlietik, § 50), da je vsak jezik sploh iz večine «slovar obledčlili metafor» («Wörterbuch verblaßter Metaphern»).**
2.	Drugi dušeslovni zakon, važen za metaforo, nam zlasti dobro razlaga, kako je nastala personifikacija.*** Kakor smo videli, da je človek iz zunanjega sveta prenesel sliko v svojo notranjost in notranje pojave imenoval po zunanjih, ker so se mu zdoli podobni, tako pa je kmalu nastopil tudi obratno pot: začel se je zavedati svojega življenja, ki se najbolj javlja v gibanju, in ker je v prirodi okrog sebe tudi videl gibanje, zato je začel prenašati pojave svojega življenja na predmete v prirodi s tem, da jim je dajal človeške atribute. Nastale so metaforske personifikacije, kakor n. pr. solnce vzhaja, zahaja, veter goni oblake, potok golči, ogenj liže drva ter jih požira . . . Na ta način je človek vso prirodo oživil, in zato se imenuje tak pogled na svet animističen, človek je takrat čutil v sebi toliko življenjske silo, da je hotel vse oživiti, tudi neorgansko prirodo. Glavo so dali naši dedje goram (Triglav), žeblju, zelju, Čebulji, česnu, družini [Grki so imenovali tri ostre vrhove na Kitčronu Tqsig xeqpaXal, izvir reko v.tcpah'], izliv oropa, takisto Rimljani caput — os (Ostia)], lice pravi strani sukna, uho šivanki, sekiri, oko (očesce) trti, drevesu popek (Grki: n inp!) al/iog äfuislov, n. (pvtwv), nos ladji, čeljust grabljam, zob6 pili, grabljam, jezik tehtnici, črevlju, grlo (vrat) steklenici, črevlju, rok6 (ročice) vozu, rebro (reber) in hrbet goram, nog6 stolu, mizi, peto črevlju, kožo lubju (kakor že pri starih Indih), še celo dušo so dali oljnati svetilki in gumbom.****
*	Iv. Prijatelj, Psihologični paralolizem. Zbornik Matico Slovenske 1902, IV, str. 1.
** Naäteti vso metaforo, ki jih jo ustvaril kakšen jezik, je skoro nemogočo; dozdaj tudi noben narod nima takega učenega dola. Med Nemci jo začel gori omenjeni Brinkmann pisati nekak prirodni sestav metafor: vidoč, da je človek prenesel izraze za prirodne stvari in pojave na drugo podobne stvari in pojave, jo H. začol preiskovati tisto stvari, ki je od njih človek jemal metaforske izrazo; preiskal jih jo 16 ter ondi naštel vso preneseno izraze, kar so jih vzoli romanski in germanski narodi (slovanskih jezikov ne omenja nikdar) od 1. psu, 2. konju, 3. osla, 4. mezgä, 5. mačke, 6. govor!;/., 7. kozo, 8. ovce, 9. svinjo, 10. petelina in kokoši, 11. nosi, 12 .race, 13. purana in pava, 14. labuda, Ib. goloba, 16. buče/o. Delo pa je bilo za onoga človeka preogromno, najbržo ga je tudi občinstvo sprejelo hladno, kajti izšla jo samo I. knjiga, ostalo jo torej torso. Na ta način bi se morale obravnati n. pr. pri besedi «pes« no samo metafore, kakor: pasje življenje, pasja vera, ampak tudi: zobe komu pokazati, prilizovati se, lizun . . . kor so vso vzete od psa. Iz takega preiskovanja bi prišlo za psihologijo narodov zanimivo stvari na dan. Tako n. pr. vidimo, da le še Provonsalci in Španjci imenujejo hlinečega se človeka takö kakor mi Slovenci (menda edini izmed Slovanov) namreč lizun, priliznjenec: provenc. lagot, Špan. lago-tear, kar pomeni lizati (cf. got. bilaigon, n. boleckon). Zanimivo jo tudi to, da jo človek vidol na psu, ki mu je takö zvest, le slabe lastnosti, ko je tvoril metafore.
*** Kar stoji tu pod točko 2 , sem izvečino posnel po gori omenjeni razpravi Iv. Prijatelja, ki se naslanja na_ razpravo ruskega učenjaka Aleksandra Voselovskega o «psilio-logičnem paralelizmu» v Zurnalu min. nar. prosv. 1898, Nro. 3, otd. 2.
**** Več o tem glej Plotoršnikov slovar pod dotičnimi besedami. Prim. tudi Jurkovič n. m. 122 nsl., ki trdi, da jo bil v tem oziru Grk najradodarniši, davši n. pr. gori glavo, vrat, žrelo, laket, trebuh, drob, brke, noge . . . Indi so dali drevesu noge, da pije z njimi vodo, in roke (veje).
Ta animistični pogled na prirodo pa jo postal človeku zlasti dragocen faktor v narodni poeziji, pred vsem v narodni liriki. Kar nam veli pesnik Kette, sonet V, «Srce neumno! v naravo poglej!« — to je izpolnjeval pri-rodni človek že davno. Že pri Ilomeru gre svečenik Hrizes v svoji žalosti k razljučenemu morju in tam toži svojo žalost; kralj Lear, zavržen od svojih hčera, najde uteho v viharju in mod bliski in gromom (feekspir, kralj Lear, III. dejanje). Sv. Frančišek Asiški je bil tak prirodni človek: v svojem veselju nad stvarstvom božjim jo videl v solncu in mesecu svoja brata, v zvezdah sestrice, ogenj mu je bil brat, voda sestra, zemlja mati («Pesem o solncu»). Tako je tudi slovanski prirodni človek n. pr. v svoji žalosti obrnil oči v prirodo in zdelo se mu je, da tudi vsa drevesa okrog, breza, javor, topol žalujejo. Videl je, kakö se vpogibljejo pod vetrom, kakor 011 poveša glavo, in pri tej priči je videl svojo žalost v drevesu, prenesel jo je na drevo in zdaj mu je drevo žalostno, drevo potrebuje, se mu zdi, tolažbe in zato se pričenja toliko maloruskih narodnih pesmi z besedami:
I To xir.micii ßepoaoui.icy (jmopoiiMcy)!
(No pripogiblji so, broza (javor)!
A	ko tolaži	drevo, se spomni tudi	svoje žalosti in zdaj občuti	dvojno žalost.
Ta 110 xit.’iircH cociio,	60 11 lam. mohii toc.iio.
(Nikär so no pripogiblji, jesen, saj mi jo žo tukö liudö.)
Takö so torej iz animizma nastalo premnoge metaforske prirodno sliko na začetku narodnih pesmi. Kor prirodni človek v paralelno vrsto stavi k svoji žalosti tudi žalost prirode (dreves ...), imenuje Veselovskij tak začetek lirične pesmi: psihologični paralelizein* (Nemci: «Natureingang»). In pri tem psihologičnem paralelizmu so srečavata prirodni človek in moderni lirik. Prim. O. Zupančič, «čez plan»:
Tiho čez poljš, tiho mosec gro, z njim gro žalostno src6.
3.	A še	globlje moramo poseči,	da pridemo k dušeslovnemu	viru metafor.
Le poglejmo, kako so razvija duša	otrokova! «Svoj svet misli	in govora si
človek ustvarja iz dogodkov, ki prihajajo od vseh strani drug za drugim do njega. Nobenega novega vtisa no vzprojmo človek takšnega, kakršen jo, temveč ga spoji s predstavami in težnjami, ki jih ima že od prej v svoji duši, ter mu da tako subjektivno barvo. (Asimilacijski proces po Wundtu, Vorlesungen über Menschen- und Tierseele. Str. 310.) Iste besede govornikove imajo pri raznih poslušavcih lahko najrazličniši učinek, kakršne so namreč poslušavČeve misli in težnje, ki ob nje zadenejo besede govornikove. Ta jim navdušeno pritrjuje, oni se jih strastno brani, tretjemu vzbujajo dvom, četrtemu zopet
*	Natančnišo razlago glej I. Prijatelj, 11. m.
dolgčas. In nič drugače se ne godi z zaznavami sploh. Kakor hitro pride novi vtisek v dušo in se pridruži k prejšnjim vtiskom, ki jili ima Človek žo v svoji zavesti, se razum polasti vtiska in ga začne meriti, primerjati s prejšnjimi vtiski; novi prišlec deluje kakor magnet: kar je v duši podobnih vtisov, pojmov, idej, splavajo takoj na površje, vsilijo se v spomin in imajo kar najmogočniši vpliv, ko je treba novemu prišlecu dati	ime.	Cisto oddaljene stvari spravi na tak način človeški razum,	zlasti	če	ni	izurjen v
strogem logiškem mišljenju, pod en klobuk, samo da imajo kaj podobnosti med seboj in sicer take, da v oči bije. Dete, ki je že opazovalo tiče, ki letajo, bo, zagledavši letajočega metulja, pri tej priči vzkliknilo: to je tudi tič! To delovanje našega uma se imenuje apercepcija (Herbart); iz tega delovanja izvirajo kar neposredno metafore. Saj smo videli, da se enako pridruži enakemu in eno prenese (uezacfegio) na drugo*
Kar se godi v duši vsacega posameznega otroka,	to se	jo	godilo v duši
celega naroda tedaj, ko je ustvarjal jezik in njega metafore. Ko je jezik ustvarjal včliko zalogo metafor, je imel narod dobo svoje mladosti in svežo, živahno domišljijo, ves narod je bil en sam velik pesnik.** In kakor v duši posameznega otroka dobi novi vtis subjektivno barvo, tako vidimo tudi pri narodih, kako subjektivno so vzprejemali nove vtise v svojo dušo. Ko je Indijec ob sveti Gangi slišal grmenje, je mislil, da nebeški konji tolčejo s svojimi kopiti ali pa da mukajo svete krave; Grönlandec je mislil, kadar je slišal grmenje, da se kregajo «zle ženske*, Rus, da renči nebeški zmaj, slovenske matere ponekod tolažijo svoje otroke, da naj se nikar ne bojö groma, ker le sv. Elija (ali pa nebeški angeljci) prepeljavajo voz, poln dežja, in vselej, kadar na novo zagrmi, peljejo novo zalogo dežja.*** Ko je občudoval v jasni noči zvezdnato nebo, je imenoval skupine zvezd skoro vsak narod po svoje: kar je bilo Rimljanom (in vsem romanskim narodom) in Nemcem via lactea, Milchstraße, je bilo našim dedom rimska cesta, Hrvatom pa Knmova slama; v onih sedmerih zvezdah blizu severnice jo Grk videl medveda (aQXiog), Rimljan sedem juncev-mlatičev (septem triones), naši dedje «voz>, znano ozvezdje so Grki imenovali Plejade (t. j. golobje, jceleial, ki beže pred Orionom, lovcem), našim prednikom so se zdele te zvezde kakor posejane in so jih imenovali gostosevci; grški v.vv.vng, labud je dobil od Slovencev ime šmarni križ itd. Že to in enako metafore kažejo dovolj, kako različno je duševno življenje narodov.
*	Dr. Jos. Müllor, (las Bild in der Dichtung, Philosophie und Geschichte dor Metapher, lid I. München, 1903. Str. 3.
** Brinkmann, n. m. str. 8.
*** Prim. Levstikovo otročjo pesem «Rimska cesta», 11, 19 nsl.
«Zlata kola, zlata	pesta,	Zdaj Ilija z bičem trešči,
Konji sivi,	Da po zemlji se zahlčšči!
Ognjegrivi,	Kola gromna ropotajo,
Goni sveti jih	Ilija .	.	.	Konji plamon rezgetajo ...»
4.	Pri vseh treh omenjenih dušeslovnih zakonih, bodisi da je človek tvoril metafore s tern, da je prenašal tvarinske izraze od čutnega sveta na delovanje svoje notranjosti (1), bodisi da je poosebljeval prirodo (2), bodisi da je pri vzprejemu novih vtiskov odločevala zaloga prej vzprejetih (3), deluje še četrti dušeslovni zakon: priprosti človek, zlasti prirodni, rajši gloda v stvareh podobnosti, kakor pa da bi preiskoval njih razlike, «čisto novi, nepričakovani vtiski, ki duh no vč, kam bi jih vvrstil, kako razlagal, vzbujajo zoprnost, zadrego; duša se čuti zadovoljeno le, če novo zaznavo takoj razume in jo zna med prejšnje takorokoč vknjižiti.»* Ko je prvič stekla železnica z Dunaja proti Trstu, je ljudska dojmljivost takoj našla metaforo za to nenavadno reč: železen konj vleče vse to vozove, in ker je od dolgo poti žejen, mu dajo na postajah piti vodo. Spet drugi so trdili, da jo železnica tista železna kača, ki so jo napovedovala stara prerokovanja. — Metafore se živahni domišljiji prirodnega človeka (in pesnika) kar sam<5 vsiljujejo, ne da bi jih moral šele iskati. Le poslušaj n. pr. prepir! Metafore (oz. hiperbolo) se kar vsipljejo: ti, stari jazbec, ti, pijavka, ti, mrha itd. itd. Pri tem pa človek no pomisli čisto nič, da ni res, kar pravi, ampak so le veseli tisto podobnosti, ki jo je izteknil. Resnice v metaforah no smemo iskati, pa naj bodo še tako lepe in izvirne. Prekrasno pravi Šekspir (Makbet, II, 2), da je spanje kopel naše duše, da nam preseka vozel skrbi, da je mazilo žalostnega srca ... a dasi spimo vsako noč, pa vendar zjutraj no vemo nič o kopeli, nič o vozlu, nič o mazilu . . . Sploh, ako bi ljudje bolje umevali bistvo metafore, ne bi bili razžaljeni in ne bi tožili radi razžaljenja časti, ako jih kdo zmerja v metaforah, ampak bi so še celo vosolili bujnosti domišljije, ki jo ima dotičnik. In to nas vodi do naslednje točke: kaj jo torej bistvo metafore ?
3.	Metafore bistvo in oblike.
Iz dosedaj povedanoga jo razvidno, da je dušeslovni temelj, ki na njem vspeva metafora, podobnost dveh predmetov in da nastane metafora, ako prenesem ime A na ime B vsled podobnosti m (tertium comparationis), ki jo vidim med predmetoma. V mislih imam n. pr. trdo src A skopuhovo (A); ako bi hotel prozaično govoriti ali pisati, bi rabil samo ta (pravi) izraz; toda domišljija mi pravi, da je med takim srcem in kamenom (B) podobnost, namreč oba sta trda (m); ako torej rečem: skopuh ima kamen v prsih, jo to metafora. Ali pa vzemimo pojma mladost (A) in pomlad (B) v svoji domišljiji vidim podobnost (m) mej njima: pomlad obeta s svojim obilnim cvetjem sadu, mladost pa tudi večkrat lepo kaže in obeta, da bo kaj iž nje. Dušeslovno podlago za metaforo imam in tako lahko rečem, če hočem govoriti v metafori, namestu: moja mladost jo minila — moja pomlad je minila.
*	J. Äliiller, n. m. str. 5.
I. To je najstarejša oblika metaforo, metafora v najožjem smislu, čista metafora. Najstarejša, pravim zato, ker drzno postaviti eno ime (B) mesto druzega (A) in to poslednje kar zamolčati, to kaže največjo energijo duha, kakršne je bil zmožen narod tedaj, ko je bil še mlad. Sem spadajo tudi t. zv. epitheta ornantia, v kolikor so metaforska, n. pr. zlati časi, zlata kaplja, beli dan itd. (kajti nekteri epiteti so brez metafore, n. pr. brzonogi Alulej, t. zv. stalni epiteti, ki ni treba, da bi bili vselej «ornantia» — bili so v rabi že pred vso umetno poezijo, da so ljudje zaznamovali osebe ali reči, prim. veliki Groga, lepi Tonček itd.); izražena je ta metafora lahko tudi v adverbu: ostro pogledati — soditi, sladko se smejati, govoriti, ali v glagolu: glavo si beliti itd. Sem sodi tudi personifikacija,* 11. pr. skrbi mori5 kmeta, trte rochi itd. Gasili pa ni samö en izraz v stavku metaforski, ampak cela misel, cel stavek; sem štejem narodne pregovore, kakor n. pr. vrana vrani oči ne izkljuje; roka roko umiva; vsak berač svojo malho hvali; vsak naj pred svojim pragom pometa; vodo na svoj mlin obračati itd. Tako govorjenje imenujemo alegorijo {('tila - dyoQtroi), ki se pa lahko raztegne čez celo pesem (Prešeren ima te-le: V spomin Valentinu Vodniku, Ribič, Orglar).** Skupno vsem metaforam prvo skupine je, da se pri vseh pravi izraz A, ki ga imamo v mislih in bi ga morali rabiti, zamolči in mesto njega rabi na podlagi podobnosti (m) izbrani izraz B.***
II. Druga oblika, ki v njej nastopa metafora, je pa ta, da se izrečno imenujeta oba pojma, pravi (A) in podoba, slika (B), ki jo vzamem (navadno) iz prirode. N. pr. Tvojo srce, skopuh, je kamen, ali ti imaš kamen namesto srca v prsih; mladost je pomlad življenja, ali: mladost, pomlad življenja, mi je minila; življenje jo ječa, ali: ječa življenja je temna itd. Sem sodi
*	Tumlirz, Tropen lind Figuren, l’rag, 1892, str. 24 meni, da imamo personifikacijo (7tpoo<diro-jcot(a), poosebljenje, želo tedaj, kadar so neživomu bitju prideno toliko človeških lastnosti, da kot živo stoji pred nami in kot tako dolnjo, z enim, poosebi j 11 jofiiin atributom, pa da so to 110 doseže in jo dotlej samo prosta metafora. Po mojih mislili imamo poosebljenje vselej, kadar se brezčutni stvari pripisuje človeško čutenje, mišljenje, človeško lastnosti in dela, pa bodi tudi z eno samo besedo, n. pr. Struno, omečita . . . oznanujte . . . Personifikacija jo že, če se sploh neorganskim bitjem pripisujejo lastnosti organskih (11. pr. rastlin, tičev) torej: cvetočo lice, visokoleteče misli itd. Namen poosebljevanja namreč jo: povzdigniti ubogo neorgansko bitjo vsaj za en čin, če no več, višjo. So estotiki, ki trdijo, da vprav pri poosebljovanju doseže človeška domišljija višek svojo ustvarjajočo moči. Prim. Müller, 1. c. 17.
** Samö v zadnji kitici Prešeren izdd, kaj prav za prav misli. (Nekteri imonujojo to «nepopolno- alegorijo.) Alegorični so skoro vsi izreki Pitagorovi (kakor sploh izvečino vsi pregovori, 11. pr. medice, cura to ipsum itd.); alegorija jo Divina comedia — odtod toliko različnih razlag. Nekteri trdijo, da jo silno mučno slediti pesniku, če govori v dolgi pesnitvi alegorično, drugi zopet (Schelling) vidijo v alegoriji bistvo umetnosti. V najnovejšom slovstvu jo alegorija zopot zelö priljubljena (prim. pri nas: Cankar, Na klancu, Križ na gori itd.).
*** O onorgiji, ki se kažo v popolni spojitvi pojmov in estetični vrednosti metafor to prvo skupine piše tudi VVundt, Völkerpsychologie, 1, 2, 501, cit. Müller, 1. c. 10.
tudi Prešernov verz: Kri, po Kranji, Korotani prelita, napolnila bi jezero.
—	Prelita kri se primerja s potokom v narodni pesmi: Za gradom točo rdeča kri, da b’ gnala mlinsko kamne tri. — Tu je pa pojem *potok> skrit in si ga moramo dopolniti, kajti s potokom se primerja kri, ne pa z mlinskimi kameni, saj govorimo o potoku krvi. . . . Naj bo pa slovniško razmerje mej pojmoma kakršnokoli (prim. n. pr. tudi šo Hamletov vsklik: slabost, tvoje ime je ženska!), značilno za to skupino je, da se obu pojma izrečno imenujeta.
III.	Tretja in najmlajša skupina metaforskih podob pa je tista, ki oba pojma izrečno primerja z besedicami kakor, ko (ne «kot») in ker primerja, zato se še posebo imenuje primera ali prispodoba (comparatio, Vergleich), n. pr. nebo je jasno ko ribje oko, Judinja, zvita ko satan, držiš se ko hudo vreme, gledaš ko miš iz moke itd. Imenujemo jo najmlajšo, zato, kor zahteva najmanjšo energijo duha	in je	gotovo pozneje	nastala	nogo prva	ali druga.
Ta oblika je pa tudi najlažja; v	vsaki metafori	namreč	mora tičati	takozvani
tertium comparationis, t. j. tista podobnost moj dvema pojmoma, ki na njej sloni prenos ali zamenjavanje pojmov, toda pri nobeni skupini ni ta tertium comparationis tako očiten kakor pri tej.*
V	narodni govorici je najbolj vkoreninjena priprosta primera, da so namreč primerja samo en pojem z drugim; prim. k prejšnjim še, 11. pr.: suh ko poper, zdrav ko riba,	siten	ko muha, dela	ko črna	živina, strada ko pes,
se repenči ko petelin na	gredi	itd.
Pesnik pa v svoji bogati domišljiji ni zadovoljen, da bi primerjal le pojem s pojmom, ampak naslika nam časih kar cel pojav iz prirode ali col dogodek iz življenja, da z njim primerja kak drug pojav ali dogodek, ki so je o njem namenil govoriti in bi ga nam rad prav živo postavil pred oči. Taka primera se imenuje, ker sestoji navadno iz več stavkov, ki slikajo pojav (B) iz prirode, in zopet drugih, ki izrabljajo primero v prid pojavu A, sestavljena, kombinirana, polna, neolcrajšana, izdelana (ausgefiihrtes Gleichnis). Najlepše ima Homšr (in sploh epska poezija). Ob prvo v Iliadi zadenemo v drugem spevu vr. 87—96, tam kjer skliče Agamemnon, svest si zmage, vse rodove ahajske na zbor. In to, kako hito trumoma na zbirališče, da jih jo vse črno videti, to hoče pesnik še bolj živo naslikati s polno primero.
Kakoj čo roji čebel prihajajo, kupoma zbranih, in so iz votlo čeri na novo vsipljejo vodno, v celih grozduljah leteč od cvetko do cvetke pomladne, tč se vsedojo som in 0110 v kopah drugodi — prav tako so le-tčh narodi mnogoštevilni
*	Ker je bistvo metafore podobnost pojmov, zatč tudi prvo in drugo skupino spoznaš za metaforsko s tem, ako moreš v mislih pred dotični pojem dostaviti besedico kakor. N. pr. Življenje je (kakor) ječa; imaš (kakor) kamen v prsih, glavo si (kakor) beliti, ugnati koga (kakor) v kozji rog itd.
vreli od ladij z bregii giobocoga in od šotorov trumoma na zbirališče, ker Vest, služabnica božja, liitro boditi jib	je podžigala, da bi so zbrali.
To vam bilö je	vrvonje, pod njimi so tresla jo	zemlja,
ko so hiteli možje na prostor, in bilo je vpitje.
Homer, rekel bi, skoro mehanično pričenja te svoje polne primere z besedami: rjvre, ali pa: wg ore. Prešeren ima v epu samo eno, namreč v Uvodu: «Ko se neurnik o povodnji vlije» itd., v sonetih pa: «Tak kakor hrepeni oko čolnarja», in pa: «Kadar previdi učenost zdravnika» itd., kjer je v naslednji kitici še druga: «Ko je viharjev sila prevelika» itd. (Navedeni zgledi iz Prešerna kažejo, da se ta primera lahko začenja tudi z drugimi besedami, nego s «kakor-, «ko».)*
V	Prešernovih sonetih jo pa še mnogo polnih prispodob, a pesnik jih ne pričenja	s	«kakor», «ko», «kadar	. . .», temveč stavi ta pojav	ali dogodek	(B)	v
eno, paralelno	vrsto z drugim (A),	ki zanj išče prispodobe. Taki so sonetje	n. pr.
str. 104: «Vrh solnca sije solncev cela čreda»; str. 106: «Dve sestri videle so zmoti vdane»; str. 109: «Poet tvoj nov Slovencem vence vije» itd. Gebauer imenuje (n. m. 103) to obliko metafore paralelizem ter navaja iz slovanskih narodnih pesmi celo vrsto zgledov, n. pr. rusko:
Po čužim daljnim storonuškam
razletčlis moji lastuški —
da moji bezsčastny diHuški. (Darsov.) Str. 106.
Slovanski narodni pesmi je ta paralelizem jako priljubljen še v neki drugi obliki: mnogokrat namreč se začenja pesem s polno primero iz prirode, eden, dva tudi trije verzi — a v naslednjih dveh ali treh verzih se
primera zavrže.	N. pr.	...	.	.	.„
1	1	Kaj	so beli	na zeleni	gori?
Al’ so snegi, al’ so labudovi ? . . .
Niso snegi, niso labudovi,
ampak šator Age Asan-age.
Prim. slovensko nar. p.: «Je pa davi slan’ca pala . . . Men’ pa ni za rožice žlahne . . .» (Štrekelj, Slov. nar. pesmi, II. 1224—1236); ali: «Šel sem po
*	Kar se tiče primere, smo v nasprotju s Tumlirzem, ki je (n. d.) z mnogimi drugimi poetikami vred ne šteje med metafore, ampak jo obravnava posebe, in sicer pred metaforo, češ, da so je ta razvila iz one. Najbržo ga jo dovedlo do to trditve mnenje, da so Ilomerovo primere starejšo ko vso metafore. Primerjajoče dušeslovje narodov pa je sedaj drugega mnenja. Prim. Wundt, Völkerpsychologie, n. m. Müller (n. d.) str. 11 piše: «Die homerischen Gloichnisse darf man ja nicht als etwas Primitives, dom orston poetischen Schaffen Entsprungenes nohmen; sie sind Produkte einer geistig geklärten Kultur.» — Žo prod 30 leti jo sedanji profesor slavistiko v Pragi, J. Gebauer napisal študijo o metaforah (Lysti filo-logickč a paedagogickč, I. V Praze 1874, str. 97 —117 in 225 — 252, z naslovom «O mota-forickjfch obrazech (slikah, podobah) basnietvi narodmho, zvliišto slovanskčho», kjer našteva bistveno isto skupino, kakor mi, a vso imonujo metaforsko slike. Teh nazorov jo Gobauor-jeva šola še danes, kar spričuje dr. Jos. Janko, Vybranč obrazy motaforickč lidov/ch pisni českoslovonskjfch, I, v šolskem izvostju c. kr. državno realke na Mali Strani v Pragi 1902/1903.
zelenem travniku - Slišal sem 110 drobno tičico: Al to ni nobena tičica, To je moja ljubica!» (Štrekelj, ib. II, lf>3f> nsl.) in drugod. Gebauer (n. m. str. 225 nsl.) imenuje tako metaforsko podobo antitheso, ki je posebnost slovanskih narodnih pesmi, kajti v nemških je našel samo eno.*
4.	Metafora — pa sinekdoha in metonimija.
Vse tri imenujemo trope. V čem se torej ločijo? Pred vsem treba pomniti, da nektere poetike (n. pr. Gottschall) napačno imenujejo vsa lepotila skupaj: Bilder und Figuren, umevajoč pod onimi vso tri trope; kajti le metafora je ros podoba, slika, ker temelji, kakor smo videli, na idealni podobnosti dveh predmetov, t. j. taki podobnosti, ki jo nam kaže naša domišljija, pri čemer pa čisto nič ne vprašamo, če sta dotična predmeta res tudi zunaj naše domišljije v kakšni naravni, tesni zvezi; to naravno, nujno zvezo zahtevata ostala dva tropa. Nekteri predmeti so namreč po svoji naravi med seboj tako tesno zvezani,
—	pri tem pa ni treba, da bi si bili tudi podobni — da se vsled dušeslov-nega zakona asociacije vselej spomnimo drugega, ako vidimo (ali le slišimo imenovati) prvega. Kadar je ta naravni stik samo zunanji (med delom in pa celoto), dobimo, če izraza preobrnemo (r^o/rog) ali «zavijemo» («poslušaj, kako jo on zavije») ter postavimo del m. celote ali obratno, sinekdolio.** Tako uporablja sinekdolio tudi nouki človek, če pravi, da ima v hlevu n. pr. desetero repov, glav, rilcev... ali da je prišlo na semenj malo kupca (singular m. plurala). Kdor nima v glavi, mora imeti v petah (m. v nogah). Tako poje Vodnik: «Lenega čaka strgan rokav» (Dramilo), — «Kaj maram, jaz kruha prislužim zadost» (Zadovoljni Kranjec). V očenašu molimo: «Daj nam naš vsakdanji kruli!» (imenujemo torej le del m. vsega živeža.) «Da le potica da ime sloveče» (Slovo od mladosti). «Že močen na morju — Tlir’jan je bil, — K’ se ladije tesat’ — Jo Rimljan učil» (Ilirija oživljena). «Stari Rimljan kar ... z Lahi Francoz, Spanijöl, Nemec in Alhijoncc, Ceh in Poljak, kar Rus in Ilir. . . slavnih izmislil si bil . . . pisanj, polno si znanost imel njih, čop, velikan učenosti! (V spomin M. čopu.) «Boginje vežo . . . odpira in zaklepa.» (Krst pri Savici.) «Talar in štola mu povesta ...» (ibid.) itd.
Ali pa jo ta naravni, nujni stik notranji, umski, ki nam ga posreduje naš razum, in tedaj dobimo, zamenjavši predmete, ki so na ta način zvezani, metonimijo (j.teT(i)vv[ila, zamenjava imen).
Tak notranji, umski stik je I. med vzrokom in učinkom (oz. med pro-vzročiteljem in učinkom). Nekatere so narodne: kar prebledel je (m. sc je
*	Metaforo se žo opredeljevali: Aristotel, Poetika, pogl. 21, Cicero, do oratore 3, 38—40; Quinct. institut, orat. 8, 0. — Prim. tudi Vrtec, 1897, kjer so vzglodi za vsa pesniška lepotila.
** Euv-ex-Scr/rJ, — sovzprojotjo — jo ros silno okorna beseda. I)r. K. Borinski, 11. m. so bori zoper to zastarelo izraze; sinekdolio zovo «cino bare Iliilflosigkeit», namreč starih gramatikov.
prestrašil). «Ko godec skrivnost pogovora zve, — Mu lica rudeča oblede.» (Prešeren). «Pričajočim po koncu so vstali lasje»	(m. so se prestrašili,
Povodnji mož). — Z dolgim nosom oditi (m. osramočen, prevaran). — Za ušesi se praskati (v skrbeh biti). «Stari oče se bo praskal» (Učenec). — Nos vihati (ošabnost). — Zardöti (= sramovati se). — liokč si meti (= zadovoljen biti). — «Ve Kranjice ste košato (košato se oblačiti — ošabnost). — «Sem v strupu smrt si pil» (Prokop). Prim. «Ob gozdu tam, na hrast oprt — Sloni junak, na licu smrt» (S. Gregorčič, Hajdukova oporoka). — «Lenega čaka . . pal’ca beraška (m. beračija). — «Kratko sijale so zvezde prijazne» (m. sreča; prim. splošno vero narodov, da so zvezde vzrok sreče ali nesreče: biti rojen pod srečno zvezdo itd.). — «Dve sedem sto solnec (m. let) Zarašča ga mah» (Ilirija oživljena). — Nekterih se sploh več ne zavedamo, n. pr. mesec (= kot doba). «Minerve nič ne vprašaj» (Nova pisarija) itd.
II. Orodje in ljudje, ki ga rabijo, ali opravilo, ki se izvršuje z orodjem: «Ko niso moč, sekira in lopata ... moglo odpreti» (Krst pri Savici). «Junak ... ne bo se trudil s peresom in ne z drevesom» (Soldaška). <Pero zastavi komaj . . .» (čopu). — Prim. «Tega kriv je tuji meč* (S. Jenko). — «Ina-cega glasa iz gosli (m. poezija) ne dam» (Moj spominek). — Sem spada tudi: Imeti dolg jezik (= opravljivost, široka usta (— baharija), peto pokazati (= bežati). — Tako tudi jezik — govor (cf. lingua).
III. Vsled notranjega stika se dalje lahko zamenja tvarina z izdelkom, in obratno: «So sveti na lice, ko pir’h moj škr lat » (Zadovoljni Krajnec). — «Prinesti zlata reče četrtnico» (Krst pri Savici). — «Ta ujec ima kupe zlata in srebril (Zdravilo ljubezni). — «Moj bron (m.top) je najden bil v dnu morja...» (Napis na velikem zvonu pri sv. Joštu) itd.
IV. Kraj (oz. čas) in ljudje (ozir. druge stvari), ki so z njim v zvezi: «Pred njim (Galijanom) se jo tresel v ozidju Rim» (Ilirija oživljena). — «Iledila mo Sava, Ljubljansko polje» (Moj spominek). — «Kar si je bila Grecija izmislila slavnih pisanj —» (V spomin M. čopa). — «Kakošna Parnasa pota» (Glosa). — «B’le zapuščene so Parnasa trate» (Mihu Kastelcu)
—	Prim.: vsa Ljubljana ... je bila pokonci . . . (Dum Iloma deliberat . . .). • Pod solncem enacega mu ni korenjaka» (Povodnji mož). — Treba je poznati svet (= ljudi) . . .
V. Abstraktni pojem in konkretni predmeti, ki jih obsega: «Saj vem, da mora vsak umret’ — Potrta starost, mladi cvet» (Soldaška). — «Modrost, pravičnost, učenost. .. žaPvati videl sem ...» (Slovo od mladosti).
VI. Slednjič imamo šo nektere plastične predmete, ki izražajo gotovo idejo, n. pr.: križ (krščanstvo), polumesec (islam), palmova veja (zmaga), oljkova vejica (mir), sidro (upanje), lev (pogum); take predmete imenujemo simbole.*
*	Stari Grki so süfj.ß<Aov imenovali drobne stvari, ki so jili n. pr. prijatolji dali prod ločitvijo, da bi so pozneje po njih spoznali: kosoc palčico, ki so jo v ta namen prolomili, prstano itd.; slov. znak ali znamenje.
Navadno se simboli uporabljajo v obrazovavnih umetnostih, stavbarstvu, kiparstvu, slikarstvu, seveda tudi v poeziji. Nekteri simboli so še čisto mladi, n. pr. nemški hrast in slovanska lipa (določil jo je kot simbol slovanstva Jan Kollar).
Simboličen pomen imajo tudi nekteri deli telesa: srce (v obrazovavni umetnosti in poeziji) simbol čustva, ljubezni, glava uma, desnica prijateljstva, prsi (kakor sreč). «Le tisto omiko jaz štejem za pravo, — ki voljo zadeva, sred (čustvo) in glavo > (um) (S. Gregorčič). — «Da one s a inč nam glavo vedre» (Ženska zvestoba). — < Vince ... v potrtih pršili up budi» (Zdravljica). «Kje bratoljubja si videl oltarjeP» (= češčenjo). Sem prištevam izraz: «Pod našim zvonom ga ni boljšega fanta.» Enako: «Pod cesarjem mu ga ni para.»
Iz vsega, kar smo doslej povedali, se vidi, da samo metafora obogati našo domišljijo, ostala dva tropa pa sta namenjena bolj razumu. Kadar študiramo metafore, se mi zdi, kakor da hodimo po atelieju, polnem slik, ki jih je naslikala pesnikova bogonadarjena domišljija — nam nevidno. Lepo pravi neki krasoslovec: «V tistem trenutku, ko pesnik izbere namesto prave besede metaforo, odgrne zagrinjalo, ki prikriva njegovo notranjost, ter nam da priliko, da tudi mi nekoliko pogledamo noter. V takem trenutku govori pesnik svoj pralastni jezik, ne pa obrabljenih besed, ki jih ponavlja že vos svet.» (Prim. J. Müller, ti. d. 37.) — Nasprotno pa se mi zdi, da smo v sobi modrijana, ki išče vzrokov stvari, ali da hodimo po kakšni rokodelski delavnici ali tovarni, kjer se izdelujejo razni predmeti, sestavljajo kosovi v celoto itd., ako imamo opraviti z ostalima dvema tropoma.
B.	Galerija slik slovenskih pesnikov in prozaikov.
Kdor jo pazljivo prebral spredaj teorijo metafore, ta bo razumol, zakaj som izbral
—	seveda cum grano salis — temu oddelku zgorajšnji naslov. Motaforo čisto laliko prevajamo s sliko, podobo, in ker je skoro izključno vzeta iz prirodo, bi jo smoli imenovati : prirodno sliko. (Rodke so zgodovinsko, n. pr. kakor Anakreon, Hanibal pri Kanal» — tvoj obraz.)
Poetiko našo tvarino obravnavajo navadno talcö, da k splošnim pravilom dostavljajo nekaj vzgledov, vzetih iz raznih pesnikov. To jo gotovo jako učeno, a 110 zdi so mi praktično, ker slika, iztrgana iz živo zvezo, izgubi svojo lepoto. Longum itor per praecopta, breve per exempla. S tem, da sem vrstico za vrstico označil metaforo in sploh inetaforske slike, sem, kakor upam, dosogol, da bodo čitatelji — 1. spoznali, da jo slika bistvena pesnitvi, v živi, organični zvozi (prim. le n. pr. žalostinko Prešoruovo «V spomin Matija Copa» ! — tudi slovstvona zgodovina našteva zasluge in vrlino Čopovo s tem, da nam pripovodujo, koliko jezikov je govoril in poznal slovstev, kalcö jo bil 011 intelektualni urednik «Čebelice» itd.; a kakö pesnik? — v podobah!), in 2. da bodo na ta način sami našli pot, kakö naj, čitajoč pesniška dela, pazijo na ta bistveni dol pesnikovo individualnosti. Co primerjamo, kakšne podobo ima ta, kakšno oni pesnik, to in ono slovstvo, ta in oni jezik sploh, si obogatimo zakladnico duhä (kar utogne prav priti ob raznih prilikah) in so vadimo v primerjajočem dušoslovju.
I. Pri Vodniku.*
Moj spominek. V letih nerodnih sem okrogle pel; živi se brez plenka o petju ko tič; Sava me jo redila, snežne kope Triglava so me navdale; Vršac je moj Parnas; za pevke slovenske gorim; dovolj je spomina, me pesmi pojo. — Napitek. Pit grem Savico, lepih pesmi vir. — Stari pevec, ne hoj se peti. Čebelica, četudi že priletna, si upa visoko na snežne brince, kamor jo vabi kraljeva cvetka, in nič se no stara, ker nje rod je nebeški; tako so tudi moja pesem dviguje visoko, četudi sem že star, saj je tudi Anakreon še kot sivček pel. — Dramilo mojih rojakov. Slovenec, tvoja zemlja je zdrava; polje, vinograd . . . tebe rede; išče te sreča in našel jo boš, če nisi zaspan; glej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji jemat ne mudi! — Ilirija oživljena. Personifikacija Ilirije, ki vstaja in izdiha in gleda okrog, a ne more skoro več razločiti svojih otrök. Nad prevzetne Rimljane je prišel od severja vihar, ki jih je iz viška udaril. Stirinajststo let je Ilira zaraščal mah, a Napoleon ukazuje trebiti z njega prah; duh Napoleonov stopa v Slovence; nov zarod poganja; Ilirija ima eno roko uprto ob Galijo, drugo podaja Greciji; na čelu Grecije je stal Korint, ki so mu rekli helensko oko, Ilirija pa leži v srcu Evrope in bo prstan njen. — Vršac. Na Vršac stopivšemu se ti odpri) neznan svet; sredi sivih pleš cvetö žlahtna zelišča; tukaj izvira bistra Sava, mati pevske umnosti in šola zdrave treznosti. — Zadovoljni Kranjec. Se sveti na lice ko p ir’h moj škrlat; kadar plešem .. . v dva cepa se majem, za mano pa Min’ca pobira stopinjice; za vsako povelje imam zidano voljo.
II. Pri Prešernu.**
Opomba o «narodnih metaforah». Že pred vso umetno poezijo si je bil naš jezik — kakor vsak drugi — ustvaril svoje metafore; nektere smo že omenili zgoraj pri dušeslovju metafore, mnogo pa jih srečamo tudi v umetni poeziji. Imenujemo jih, da jih ločimo od izvirnih, ki so nastale v domišljiji znanih nam pesnikov, narodne. Umetni pesniki jih kajpada pridno rabijo. Že pri Vodniku nahajamo nektere, n. pr. Židane volje biti, na lice ko pir’h idr., še več pa pri Prešernu. Nekterim se pozna, da se jo naš narod odnekdaj pečal s poljedelstvom: prazno slamo mlatiti — otrobe vezati — jezik brusiti
—	na kol (kljuko) obesiti; redili so kozš: zvit ko kozji rog, v kozji rog ugnati; imeli so pastirje: tvojo čast bomo trobili; kovače: si glavo beliti; godce: vsak svojo goni; mlinarje: kdor prej pride, prej melje (alegorija); ^ ribiče: mreže nastavljati, zasačiti; poznali so sol: kdor ima sol v glavi, neslan človek itd.
*	Po Levstikovi izdaji, Ljubljana, 1869; izbral sem pa lo najbolj znane pesmi.
** Po izdaji skript. L. Pintarja, Ljubljana, 1901. (Lenoro, ker prevedeno iz nemščine, sem izpustil.)
K. 0.	2
Strunam.	Strune, ve bi rade pelo	njeno	hvalo,	nosite tožbo do	njo,
omečite njeno	srce; in ti, pesmica, milo	žaluj	in oznanuj, kako umira	luč
mojih oči, kako teko iz njih solzice, ki jih rodi ljubezen; kako src6 zdihuje, hrepeni, veselje mu je tuje, o sreči ne ve nič; njen obraz me povsodi vleče s seboj.
Dekletom. Mladost vaša, dekleta, je (kakor) mana, ki je Izraelcem hitro izginila vsako jutro; kakor jutranja rosa, ki jo prežene vročina, če solnce pritiska; (kakor) roža, ki cvete vesela le ob času «let’no mlado.
Pod oknom. Kladvo bije trudne uro; prod neznane srčne rano meni spati ne pustč; ti me raniš*; ve, nebeške zvezdice, ki jo vidite, poglejte v hram in povejte, če gori** za druzega.
Prošnja. Ako solnce mrkne, rože obešajo glavice, ptice v gozdu molčijo, čebele ne letajo, celo vesele ribice se klavrno drže; (kakor) rože, ptice, čebele, ribice so moje misli, ki spijo v sanjah ljubezni in želijo na dan zleteti***	v pesmicah, a ne morejo	pred	razpeti	repetnic, dokler	jim
ti ne zasvetiš,	moje solnce, in tvojih oči	nebeška luč;	ako torej hočeš,	da
mojih pesmic ne bo pomoril mraz, ampak da nesö Slovencem tvojo čast, se vsaj oziraj name.
Kam? Ko pesnik v svojem obupu, ki o njem no ve, kam ga noše, okrog divja, se sam zdi podoben oblaku na nebu in morskemu valu, kadar ju vihar, mogočni gospodar, drvi semtortja, ne da bi vedela, kam.
K slovesu. Daj mi rokö v slovö; jokal ne bom; moje življenje bo zopet žalostno, kakor je bilo prej: hodil pota bom temötne, kamor me bo gnal nemili ukaz sreče togotne; ker ti nočeš, mi bo potrpežljivost, moja stara ljuba, dala roko v zakon in podprt od njene pomoči bom nosil življenja
*	Glede metaf. srčno rane prim.: «Sreče ni ranjeno našlo sreč» (V spomin Andr. Smoleta). — «Pogledi, svitlo strele, vžigajo skelečo rane» (T. Rozamunda). — «ki pol v tak milih glasih je od ljubezni ran- (Noiztrohnjeno srce). -Nikdar več zdrav no bo, ki ga puščica pogleda bistrega v srco zadene; . . . srce jo dobilo rano, ki peče noč in dan brez hladila in zdravila (Prva ljubozen). — «Jeziku dela ino srcu rane» (Nova pisarija). — «jo srcu rane vsekalo krvave»; mladost pozabi koj ran, ki so so komaj zacelile (Slovö od mladosti). — «Pevca ubogega usliši, ki ga ranil tvoj pogled»; «Pred ko starost bo Mahaon njega rani» (Gazele, 5).
** Metaforo: ljubozen je ogenj jo P. rabil mnogokrat. Prim. «K slovesu»: srce sejo za tebe vnelo; «Sila spomina»; stena, ki jo nad nama, ne more zadržati plamena skrivnih želj, da ne bi mogel švigniti čez . . . kak si za srečo človeštva bil vžgan (V spomin Andr. Smoleta). — «Je za druzega . . . ljubezen vneta; sreč, ki jo gorčlo lo za tč» (Zapuščena).
— «Al srco, le zate vžgano» (Dohtar). — «Ostrovrbar jo bil srco vnel košato gospodično
— pevec jo opeval srca, od ognja vžgane» (Turjaška Rozamunda). — «Od čistega 6gnjn jo vnet» (Ribič, Godec). — «Lepota, ki zanjo srce ti gori» (Ribič). — «Al ona zvestö ti sja godca gori» (Zenska zvestoba, večkrat). — «Petrarkovo sreč jo bilo užgano» (Prva ljubezen). — «Zdaj od nedeljo do drugo sreč so šestkrat uname» (Nova pisarija). — «Letos že unemaš srca po Ljubljani»; «In al voš, da ti ga vnemaš, ti mu pevski ogenj daš» (Gazele 5, 6).
*** Prim. Levstikovo «Pesnim»: «Ptičko mojo, izletito . . .»
pezo, slednjič pa bo zmagala sreče jezo zadnja Ijub’ca, bela smrt. (Kot jezno in sovražno personificira P. srečo še: «V spomin Andreja Smoleta»: Jezo si sreče občutil sovražne; «Slovo od mladosti»	ima	zopet	drugo
metaforo : po sapi	sreče zastonj Čoln obrača nesrečnež,	njen	veter	vedno
vleče nasproti; sreča vedno laže.)
Sila spomina. Drug je tvoje srce zasačil* v nastavljene mreže; a nekaj te še veže name; v srcu te zbadajo moje pesmice; med nama se vzdiguje trdna stena, ki sega iz globocega brezna do strmih nebes.
Izgubljena vera. Moje sreč je bilo prej, dokler sem veroval vate, oltar, ti v njem bogstvo, in obdajala to je glorija; en sam pogled jo je vzel proč, dasi ti je ostala prejšnja zunanja lepota in prsi beli sneg. (Metafora «beli sneg» za belo barvo se nahaja tudi v «Mornarju» in «Prvi ljubezni».)
Mornar. (Alegorija?) Čolnič po mene plava in strel me kliče na barko
—	moj up je šel po vodi. Morja široka cesta pelje mornarja v tuja mesta; morje je zvesto vsaj, kadar je čisto, a dekle? vihar in grom valov sta mornarju menj strašna nego ljubezni bolečine, ki jih vsak dan spet oživi. (Mladenič-mor««/-: to metaforo ima pesnik tudi še v «Ribiču» in «Slovo od mladosti»: Sem	videl, da svoj čoln po sapi srečo itd.)
Soldaška. čast	je vojaku edina ljubica, njej je zvest,	ona	gre z	njim v
boj, ga spremi čez gore in v trdnjave; tam na bojnem polju pa se z njim poroči smrt in povabi v svate junaške brate. (Prim. zg. «K slovesu»: potrpežljivost bo pesniku ljuba, bela smrt pa — zadnja ljub’ca.) Čemu bi se bal smrti ? Saj mora umreti starost in mladi cvet.
Zdravljica. Vince oživlja žile, razjasni srce in oko, vtopi vse skrbi in budi up v prsih. Naj Slovenci zdrobe spone suženjstva. Vaši sinovi, Slovenke, žlahtne rožice, naj bodo strah sovražnikov; vam, mladeniči, naj domovinske ljubezni ne vsmrti noben strup, ker za nami bo vas klical čas, jo branit. (Nesreča je kakor strup — 4ta metafora se nahaja še: «V spomin Andreja Smoleta»: Zgodaj okusil življenja si strup; «Nova pisarija»: «Da bi Kra-njice strupa ’z njih ne pilo»; «Slovo od mladosti»: «Veselja dokaj strup njegov je vmoril».)
V spomin Valentina Vodnika. Kakor ptič Fenis v arabski puščavi živi sam zase, brez družice in družbe, le zvezde so mu sestrice in mesec brat, a se vsakili petsto let sam sežge v svojem gnezdu in iz pepela nastane nov Fenis, tako se trudi pevec (Vodnik), s smrtjo pa postane nesmrten.
V spomin Andreja Smoleta. Pokriva te odeja črne zemlje; nam pa se še smeja zlato vilice v kozarcih; v sanjah prijetnih te je zibal up; a v bogastvo je treščila strela nesreče; stara Šibila si je želela pokopana biti v domači prsti, ta edina želja se je izpolnila tudi tebi, a tvoj spomin naj dolgo živi!
*	Zasačiti je pravzaprav tudi metafora, ki so pa več ne čuti (obledela) in je pomenila prvotno: vjeti koga v siik (ribiško mrežo).
Od železne ceste. Andrejček: Ve si želite zmerom vprcžene osličke, ki nikdar ne stopijo iz ojniee. Barb’ka: Tebe pa sija vleče h krotkim pticam, ti, buzakljunski kos! Kadar boš z Judinjo zavozlan, ti bo privoščila komaj sok neslan.
Nezakonska mati. Meni nebo odprto se zdi, kadar se v tvoje ozrem oči.
Pevcu. Pesniku tare noč temna duha; kakor Prometeju mu kljuje kragulj srce; rad bi iz spomina izbrisal nekdanje dni; brezup prihodnjih mu je pred očmi in praznota mori sedanje; v srcu nosi pekel iji nebo.
Učenec. O predpust! ti si poslal med materine petice požrešno kugo in rejeno mošnjico del na suho; zavoljo tebe sem obesil uk na kljuko; in omožil si dokaj deklic.
Dohtar. Ne zameri, cvet lepote, žlahtna roža; tvoji mi pogledi pravijo; pero moje ti ne želi služiti, ampak sreč, le zate vžgano, ti želi služiti; to srce mi brez pokoja vodi za tabo poglede, misli, noge z močjo neznano.
Turjaška Rozamunda — je roža deklic, nje pogledi svitle strele, ki vžigajo skeleče rane; Ostrovrharju junaku so boji igrače; v celem cesarstvu Turjaška roža raste kot najlepši cvet, le v Bosni, ako glas ne laže, bi utegnila biti lepša Lejla, sestra bašetova, solnce vse lepote, turško solnce; za junake je sramota, da vjete kristjane še obklada jarem sužnosti; Ostro-vrhar, cvet junakov, reši rojake in gane srce tudi Lejli.
Judovsko dekle — cvetk v moravskih Lescah, nje vera je trden jez proti zakonu s kristjanskim mladeničem.
Zdravilo ljubezni. Ljubemu je umrla ljubica, cvet lepote; nihče mu ne more ozdraviti srca, srčnih ran, srca bolečin, ozdravi ga vojščakov ljubica, presvitla čast. (Prim. «Soldaška»: Le eni ljubici je zvest, Ti ljub’ci čast se pravi.)
Povodnji mož. Ljubljanska Uršika je bila ob času cvetja najlepša, kakor je danica najsvetlejša med zvezdami; vsacega slovečega moškega je hotela v razpete mreže vjeti; ko so tisto nedeljo plesalo Ljubljančanko pod lipo na Starem trgu, je bila Uršika kraljica vseh; želela je omrežiti tudi neznanca; zletela sta po podu, ko da bi imela porotnice in sta plesala, ko da bi ju nosil vihar; namestu gosli in basa so zapele druge strune, sovražni vetrovi, grom, dereči potoki; do bele Turčije je obetal pripeljati Uršiko.
Preköp. Pevčeve pesmi niso omečile srca Severinega; ko se je zbudila pomlad in je vse vun vabil nje cvet, so usta pevčeva omolčahi, kri mu več ne roji od srca do srca; pokopljejo ga tja, kjer sicer kraljuje mir.
Neiztrohnjeno srce. Pevcu Dobroslavu še po smrti ne izgine s čela oblak (prim. str. 107.: Preganjal z vinom bom skrbi oblake), odkopano truplo zdrobi prvi dih (prim. «Slovo od mladosti»: da dih prve sap’ce bo odnesel...), napis govori, da je to pevec, ki je pel od ljubezni ran; jok mu ni kalil oči, smeh nikoli razjasnil lic; pesmi, ki jih je nosil zaprte v prsih, mu branijo
trohneti; zato mu odprimo srce, naj leži pod nebom, da solnce pripelje beli dan; naj solnce, luna, zvezde, kar so mu vdihnile pevskih sanj, spet prejmejo iz njega; ko vstane drugo solnce, srce skopni ko beli sneg spomladi.
Ribič. Kdor ljubi brez upa, je ribič, ki vesla v čolnu po morju življenja v gotovo brezno, ki mu reži nasproti; dolgo je mislil, da je njegova «lepota» zvezda, ki mu kaže nevarna pota morja (prim. zg.: morja široka cesta) in budi v srcu čiste želje, tako da je od čistega ognja vnet, a morsko deklice mu odpro oči in	povedo,	kako	blizu strelca stoji lepota, ki za njo mu gori
srce; in obup mu zaliva	srce.	— (Prim. «Zvezdogledom», metafora:	oči —
zvezdi).
Ženska zvestoba. Godec je vnet od čistega ognja za Miciko, hčer župana, ki so sicer mož neslan, rožo deklet, ki se mu nje oko prijazno smeje in ljubezen obeta; a isto oko (in materin vklon) kmalu ponuja v zakon rokö lepemu kanclirju; ker ima godec sol v glavi in je m6likega srca, se sklene poročiti z ubogo	deklico;	nje	oči so pred dvoma letoma jokale za	mušketirjem, in stara	ljubezen	ne	zarjavi; godec je goljufan in jezno	se mu
obrača oko; ko uvidi, da sta si neumnost in ubožnost sestri, je vesel, da se ni v j el v mrežo zakona, pa kmalu mu nastavlja limanice hišna, zvita ptičica, ker mu bere zvestobo v očeh, in kmalu jo povsod išče godčevo oko; a zopet je prevarjen; toda čas je zdravnik (prim. Gazelo 5.: «Pred ko starost bo Mahaon njega rani. . .», kakor Paganin je godel odslej na eno struno.
Orglar. Tesnosrčen kritik, ki zahteva od pesnikov le verskih, svetih pesmi, je (kakor) orglarček, ki se mu pač posreči kakšnega kosa, trdo-kljunsko dete, ali kakšnega velikoglavega kalina, t. j. malonadarjene pesnike, pridobiti na svojo stran, slavček pa, t. j. pravi pesnik, ki je od Boga prejel dar poezije, «zmerom svojo goni», kakor mu je Bog grlo ustvaril, kakor je Jeremija pel le žalostne pesmi, Salomon pa visoko pesem o ljubezni. (Alegorija; v zadnji kitici: «Komur pevski duh sem vdihnil . . .» pesnik sam izda uje skrivni pomen, enako kakor zgoraj pri «Ribiču» in «V spomin
V.	Vodnika».)
Zvezdogledom, Lažnivi zvezdogledi, preroki vremena, hočete vse zvezde neba izmodrovati in v njih brati, ali bo neba togdta zbudila vetrove, razsula točo čez polje, vtopila čoln na morju in umorila sad trte, — jaz, neumni slepec, sem gledal pa samo dve zvezdi, oči svojo ljube, in bral sem v njih dobro letino: solnčno srečo brez oblakov, pa zrustle so mi le solzo, in kes in srd in sramota in smrt mojega miru, tako sta me zmotili in zapeljali zvezdi. (Prim. «Ribič».)
V	spomin Matija Čopa. V tej žalostinki so zlasti tri podobe, ki nam v njih hoče pesnik pokazati veliki pomen Čopov za naše slovstvo. 1. Slovstvo je polje in drugi narodi imajo že pomlad, pri nas pa še razsaja vihar in komaj se taja led; vendar pravi proti koncu: Seme, ki ti zasejal si ga, že gre v klasje veselo. — 2. «Kranjska čebelica» je nov čolnič, ki smo si
ga iztesali, izpustili smo ga v morje, v valove; brezna, skale bi ga bile pogubile, a ti si mu popravil krmo in jadra, ti inu pokazal pravo pot v deželo duliov in nam tako otel čolnič; mornarji se na čolnu, na ladji ozirajo po zvezdah neba: kar je sijajnih zvezd na nebu poezije, t. j. slavnih pesnikov in pisateljev, ti ni bila nobena neznana, ki se po pravici imenuješ velikan učenosti. — 3. Ti si bil duševni Krez, nabral si si bil zakladov duha, a jih nisi zaklepal, ampak z njimi bogatil zlasti mladino; a smrt ti je potegnila pero iz rok, skopa zemlja, nemili čuvaj (kakor zmaj v pravljicah!) varuje ta zaklad, na tvojem grobu pa rosč oči materi Slavi.
Nova pisarija. Učenec: Tudi jaz se želim vriniti v trop, ki orje ledino naše poezije; odkrij mi lepoto poezije. Pisar: Poslušaj moj zlati uk, zapiši si ga v možgane! Tujk se boj ko hudega vraga; proza tvoja naj bo lepote naga, nov Orfej k sebi vlekel boš Slovence; da ti kranjščina odklene svoj zaklad, pojdi v rovtarske Atene. U.: Al žlahtne tam c vato besede? P.: Besede zrastene, zrele ti ne bodo nikjer na nos visele; tam se ti odkrije jezika sol in pravo vezanje; tam se pulijo besedi korenine; pritikline skupaj zvari [in proti tebi bo Dobrovski — muha.\ U.: Drugi Apolon si bom pletel vence slave. P.: Iz knjig družili Slovanov tujo ljuljke zasejane noben purist več ne izruje; mi pa zažgimo kranjske bukve, da bo vstal prerojen, čist Fenis* iz ognja. U.: Al bomo mutasti zijali čakali, da iz pogorišča zraste novo besedišče? P.: Rešetali bomo slovensko ljuljko in hranili dobro zrno; izgovorjena beseda se v nič razide ko jutranja megla; tiskana beseda pa vpije. U.: Prižgal si mi žarek nove luči. P.: Nam je utile zrno, dulce pleva. Da ni zaljubljenih balad, Kranjice 110 bi poznalo z Romejevo Julijo nesrečne ljubezni.
Prva ljubezen. Že so leta mladosti slovo jemala in mi prevzetne misli vstajale, kar pride rajske lepote devica; nje lica so bila lepša nego rdeča zarja in oči bolj žive ko plameni nebeških zvezd (prim. «Zvezdogledom»); neozdravljiv je, kogar zadene puščica, nje pogleda v srce; kakor Lavra je stala pred menoj, in srce moje je dobilo rano, ki peče noč in dan brez hladila in brez zdravila; ker nisem pazil na svoji očesi, sta mi postali tatova miru, kajti oči odpro duri in vrata ljubezni.
Slovo od mladosti. Mladosti leta, rodile ve ste meni cvetja malo, še tega rožice so se koj osule; le redko upa solnce je sijalo, viharjev jeze so pogosto rjule, vendar srce zdihuje po tvoji temni zarji. Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje! — njegov strup jo vmoril dokaj veselja; ljubezen zvesta kratke sanje, ki so zbežale ob zori; na svetu sem videl žalovati modrost, pravičnost, učenost ko samice. Kdor je nesrečen, zastonj obrača svoj čoln po sapi sreče, njen veter mu vodno vleče nasproti, če ga je videla v zibelki berača; mladosti jasnost pa si zida svitle gradove v oblake in si stavi zelene trate v puščave, goljufivi up ji prižiga vesele lučice in jim
*	Prim.: «V spomin V. Vodnika.»
miga k njim; ne misli na to, da bo dih prve sapice odnesel vse te gradove in trate; šele v starosti nas izuče Časov sile, da smo bili kakor Danaide, ki so polnile sode brez dnu.
Glosa. Slep je pevec; Kranjec moj mu osle kaže, sreča mu vedno laže in ga udarja; Petrarkov in Tasov* nam ni treba, pravijo, in ne rojev «čebelice»; pevec je pa vendar bogat, kajti nebeški svod je njegov grad brez vratarja, čista zarja mu je zlatnina, rosa trave pa srebrnina; to je njegovo posestvo.
Zabavljivi napisi. Predgovor in zagovor: Na visoki vrli letč iz neba strele. (Alegorija.) — Pravljičarjem. Vaša pravljica, po Ezopu zapeta, je pogreta jed, brez slasti. — Pričujoče poezije: Pesem kaže dovolj, kak je naš oče ** krotak.*'** Gazele. I. Moja pesem jo posoda tvojega imena, tvojo ime pa je gospod mojega s mi; na tej posodi se bo v zlatih črkah brala slava tvojega imena; in še po najini smrti bo iz nje gorela svitloba tvojega imena, ki jo zame važnejše ko imena Delija, Korina, Cintija ali Lavra. III. Za mojo ljubezen ve noč, ki me sliši izdihovati, ve svitla zarja, dneva	porodnica,	ve	jutro,
poldne, večer za tožbo mojega bledega lica,	ve roža	ob poti, ptica,	mrtvi
prag, vsak kamen, stezica ve že vsaka stvar. IV. Kdor vidi rožo, mu več ne ugajajo druge cvetlice, kdor je enkrat slišal peti Filomelo, ne mara več poslušati drugih ptic, in odkar sem zagledal solnce,f so so mi uzdignilo od oči temnice. V. Cel trop satelitov oznanja, kje je zvezda; tvoj obraz je kakor premagavec Hanibal pri Kanali, naša srca Rim ostrašeni; toda kratek je vsak cvet, leto se stara že v srpanu, in moji rani bo starost Mahaon:\~\
VI.	Pevec teh gazelic je kakor sejavec . . . nomad, ki se pod stropom noba trudi leto in dan . . . kupec . . . vojščak. . .	tudi 011	ne ve, ali	se	tvoje
ledeno srce, ko jih bereš, ogreje ali ne; in	tudi ne	ve, če veš,	da	ga ti
vnemaš in mu daješ pevski ogenj.ff-j-
*	Tumlirz prišteva tako izraze k sinekdohi (n. d. str. 15); po moji sodbi jomotafora; kajti, če pravimo komu, da jo n. pr. Judež, Neron, Sokrat, Ksantipa . . . imamo pred očmi (zgodovinsko) podobnost in v vsakem slučaju si lahko v duhu dostavim: «kakor*.
** Pozneje je Levstik porabil isto metaforo — «Pesnim»: . . . odgovorite: Mi smo Levstika poeta. — Samovoljnega očeta . . . Pesmi, 1854.
*** Ne morem si kaj, da ne bi omenil vsaj pod črto dveh negativnih metafor, če jih smem tako imenovati, namreč: «Kot vsaka ni žival lisica, tak vsaki ni napis puščica», in pa «Stanko Slovoncev vskok, Vraz	si narobe Katön»	— to pa zatd, ker jo jezikovno in
psihološko gotovo zanimivo, vedeti,	da so stari Indi,	primerjajo	dva predmeta, rabili	kot
primerjavno bosodico «na» (t. j. no!), kjer mi rabimo «kakor». Tako govori pesnik sanskrtskih Ved: -trden ne skala» (po naše: trden ko skala); «roka prihaja tuleč, ne bik» — «ogenj jo požrl gozd ne lev» —	«bog viharja jo držal svojega	ljubljenca na rokah,	oče
ne sina». (Müller n. d. str. 41, zgodovina metaforo pri	Indih.)
f Prim. sonete: Vrh solnca sije solncev cela čeda; Mokrocvotoče rož’co poezije; Iz krajev niso, ki v njih solnce sije; Jim moč so dale rasti neveselo; Loj, torej jo bledč njih cvetjo velo; Jim iz oči ti pošlji žarke milo; In gnalo bodo nov cvet bolj veselo, ff Dvojna metafora: 1. Cas jo zdravnik, 2. zdravnik — Mahaon. fff Pisec no misli, da bo razprava ostala — torso, ampak jo namerava o priliki nadaljevati. Vzgledi so skoro izključno le do sonotov.
Sch ul nach rich ten.
A.	Das Äußere der Schule.
I.	Das Lehrpersonal.
a)	Veränderungen im Lehrkörper.
1.) Es schieden aus dem Verbände des Lehrkörpers die Herren:
.4TOin U.-M. 1. VI. 1904, Z. 13.195,
,) Prof. Dr. Jo«. Tonm»ek, de, m,t	1901,	Z. 24S4V
eine Lelirstollo am k. k. I. Staatsgymnasium in Laibach erhielt.
b) Supplent Dr. Karl Lončar, der in gleicher Eigenschaft an die k. k. Staatsrealschule in Laibach kam.
c) Supplent August Žigon, der eine gleiche Stelle an der k. k. Lehrerbildungsanstalt in Laibach erhielt.
d) Supplent Hw. Lukas Arh, der sich zum Zwecke der Ablegung der Lehramtsprüfung nach Wien begab.
2.) In den Verband des Lehrkörpers traten ein die Herren:
a) Franz Komatar, Supplent an der k. k. Staats-Oberrealschule in Laibach,
.. _ . „	U.-M. 6. VI. 1904, Z. 16.150,	,	,	.....
der mit Erlaß ,	zum	k.	k.	wirklichen
L.-Sch.-Il. 27. VI. 1904, Z. 2496,
Gymnasiallehrer an der hiorortigen Anstalt ernannt wurde.
b) Lehramtskandidat Johann Grafenauer, der mit Genehmigung des k. k. L.-Sch.-R. für Krain vom 12. September 1904, Z. 3936, zum supplicrenden Gymnasiallehrer bestellt wurde.
3.) Mit Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. für Krain vom 8. Oktober 1904, Z. 4439, wurden die Supplenten Dr. Johann Gnidovec, Bogumil Remec und Jakob Trsan in ihrer bisherigen Verwendung belassen.
b)	Beurlaubungen.
In Prüfungsangclogonheiten der supplierende Gymnasiallehrer Joh. Grafenauer vom 30. Jänner bis 18. Februar laut Erlasses des k. k. L.-Sch.-R. für Krain vom
27.	Jänner 1905, Z. 473, und der supplierende Gymnasiallehrer Jakob Tršan vom 22. Mai bis 9. Juni laut Erlasses des k. k. L.-Sch.-R. für Krain vom 19. Mai 1905, Z. 2414. — In Familienangelegenheiten der k. k. wirkliche Gymnasiallehrer Franz Komatar vom 5. bis 13. Mai 1905, laut Erlasses des k. k. L.-Sch.-R. für Krain vom 2. Mai 1905, Z. 2117.
c)	Personalstand am Schlüsse des Schuljahres 1904/1905.
A.	Für obligate Lehrfächer.
	Name und Charakter	Oi-ai-imriiiH In dor Kl	Lehrfach und Klasse	Wöchentl. Stunden ;
1	Josef Hubad, k. k. Direktor.	—	Naturgeschichte I. a., I. b., VI.	6
o	Felician Aprissnig, k. k. Professor, k. u. k. Leut. i. d. R. im 47. I.-R.	VII.	Latein VII. — Griechisch VII. — Deutsch IV., VII.	16
3	Josef Debevec, Dr. der Theologie, k. k. Prof., Kustos der deutschen Schülerbi bliothe k.	V.	Latein V. — Griechisch V. — Religion I. b., II. b. — Slovenisch VII., VIII.	19
1 4	Anton Dokler, k. k. Professor, Kustos der Lehrer- und Unterstützungs-fondsbibliothek.	VIII.	Latein VIII. — Griechisch IV., VIII. — Doutsch II. a., VIII.	21
5	Vladimir Herle, Dr. der Philosophie, k. k. Profossor, Kustos des naturhistorischen Kabinettes.	—	Mathematik I. a., II. a., III. a. — Naturgcscliichte 11. a., III. a., III. b., V. — Physik IV.	20
C	Eugen Jarc, k. k. wirkl. Gymnasiallehrer.	I. a.	Latein I. a. — Doutsch I. a. — Slovenisch I. a. — Propädeutik VII., VIII.	19
7	Anton Jeršinovid, k. k. wirkl. Gymnasiallehrer, k. k. Leut. i. d. R. im Lw.-I.-R. Nr. 4.	III. a.	Latein III. a. — Griechisch VI. — Deutsch III. a. — Slovenisch III. a., IV.	19
8	Franz Komatar, k. k. wirklicher Gymnasiallehrer.	II. a.	Geographie I. b. — Geographie und Geschiclitell.a., Il.b., Ill.a., lII.b.,V.	20
9	Franz Perne, Dr. der Theologie, k. k. Professor.	—	Religion I. a., H.a., III.a., 111.b., IV., V., VI., VII., VIII. Exhortator.	18
10	Anton Peterlin, k. k. Profossor, Kustos dos physikalischen und chemischen Kabinettes.	—	Mathematik V., VI., VII., VIII. — Physik VII., VIII.	18
U	Anton Zupan, k. k. Professor, k. u. k. Leut. i. d. R. im 4. bosn. herz. I.-R., Kustos derslovenischen Schiilerbibliothek, Mitglied dos städtischen Gemeindeausschusses.	VI.	Latein I. b., IV., VI.	20
	Name und Charakter	Ordinarius in der Kl.	Lehrfach und Klasse	- c C o O! -O •£ °
; 12	Jakob Žmavc, Dr. dor Philosophie, k. k. Professor, Konservator der k. k. Zentralkommission für Erforschung u. Erhaltung derliunst-und histor. Denkmale, Kustos der geographisch - historischen Lehrmittelsammlung.	IV.	Geographie I.a. — Geographie und Geschichte IV., VI., VII., VIII.	17
13	Johann Gnidovec, Dr. der Philosophie, Weltpriester, approb. suppl. Gymnasiallehrer.	II. b.	Latein 11. b. — Griechisch III. a.— Deutsch 11. b.	17
14	Johann Grafenauer, approb. suppl. Gymnasiallehrer.	—	Latein 11. a. — Deutsch V., VI. — Slovenisch V., VI.	18
15	Bogumil Remec, approb. suppl. Gymnasiallehrer, Kustos derTurn-geräte, Leiter der Jugendspiele.	I.b.	Deutsch I. b. — Slovenisch I. b. — Mathematik I. b., 11. l>., III. b., IV. — Naturgeschichte II. b.	21
10	Jakob Teržan, approbierter suppl. Gymnasiallehrer.	111. b.	Latein III. b. — Griechisch III. b. — Deutsch III. b. — Slovenisch 11. a., 11. b., III. b.	21
B.	Für nicht obligate Lehrfächer.
Gesang, in 2 Abteilungen, lehrten der k. k. wirkl. Gymnasiallehrer Eugen Jarc (I. Kurs) und der suppl. Gymnasiallehrer Johann Grafenauer (II. Kurs), 4 St. w.
Kalligraphie in 2 Abteilungen, 2 St. w., lehrte der k. k. wirkl. Gymnasiallehrer Eugen Jarc.
Stenographie, 2 Kurse (1. Kurs in 2 Abteilungon), G St. w., lehrte der k. k. Professor Anton Zupan.
Turnen in 5 Abteilungen, 10 St. w., lehrte der supplierende Gymnasiallehrer Bogumil Remec.
Zeichnen in 2 Abteilungen, 4 St. w., lehrte Edmund Laclieiner, Volksschullehrer.
*
Gymnasialdiener: Alois Vertovšek. — Aushilfsdiener: Simon Kerč.
II.	Lehrmittel.
a)	Verfügbare Geldmittel.
1.) Kassarest ex 1903 (Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 17. April 1905,
Z. 1099
K. 549-10 »	394-80
»	738-	—
2.) Aufnalimstaxen
3.) Lelirmittelbeiträgo
Summe K. 1681 • 90
b)	Vermehrung der Lehrmittelsammlungen.
1.	Lehrerbibliothek.
A.	Durch Ankauf.
Österr. Literaturblatt, 14. Jalirg. — Zeitschrift für österreichische Gymnasien, 56. Jahrg. — Zeitschrift für das Realschulwesen, 30. Jahrg. — Wochenschrift für klassische Philologie von Georg Andresen, Hans Draheim und Franz Ilardor, 22. Jahrg. — Archiv für slavische Philologie, 27. Bd. — Österr. Mittelschule, 19. Jahrg. — Deutsche Rundschau für Geographie und Statistik, 26. Jahrg. — Dr. Wildermann, Jahrbuch der Naturwissenschaften, 19. Jahrg. — Naturwissenschaftliche Rundschau von Dr. Sklarek, 20. Jahrg. — Zeitschrift für Schulgeo-graphie, 27. Jahrg. — Mitteilungon der k. 1c. geographischen Gesellschaft in Wien, 48. Bd. — Mitteilungen des Musealvereines für Krain, 1905. — Mitteilungen des Institutes für österr. Geschichtsforschung von Mlihlbacher, 26. Bd. — Gutberlet, Zeitschrift für Philosophie. — Lehrproben und Lehrgänge, 81.—84. Heft. — Zeitschrift für Philosophie und Pädagogik von 0. Flügel und W. Rein, 12. Jahrg. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 1905. — Werke der Matica Slovenska 1904. — Popotnik, Pedagoški in znanstven list, 26. letnik. — Dom in Svet, 18. letnik. — Ljubljanski Zvon, 25. letnik. — Katoliški Obzornik IX. — Slovan III.
— Thessaurus linguae Latinae (Fortsetzung). — Kuhn, Allgemeine Kunstgeschichte (Fortsetzung). — Pauly-Wissowa, Realenzyklopädie II.—IV. — Baumgartner, Geschichte der Weltliteratur, V. Band. — Düntzer: Erläuterungen zu deutschen Klassikern, 70 Bändchen. — Mužik, Lohr- und Anschauungsbehelfe zu den lateinischen Schulklassikern. — Kavčič Fr., Georg Freiherr v. Vega. — Dietlein-Polack, Aus deutschen Lesebüchern I.—V. Bd. — Kühner R., Ausführliche Grammatik der griech. Sprache, 2. Teil, II. Band. — Iwan Müller, Handbuch der klassischen Altertumswissenschaft, I., II. 1-3, III. 4—5, IV. 1—2, V. 1, 2, 4, VI., VIII. 4/,, IX. 1.
— Baumeister, Handbuch der Erziehungs- und Unterrichtslehre, Bd. I. 2, III. 4, 7, IV. 11, 12, 16, 17. — Retwisch, Jahrbuch dos höheren Untorrichtswosens 1903.
— Erich Schmidt, Goethes Faust in ursprünglicher Gestalt. — Erich Schmidt, Goethes Faust, 1. Teil. — Dr. Krones R. v. Marchland, Grundriß der österreichischen Geschichte. — Derselbe, Handbuch der Geschichte Österreichs, 5 Bde.
— Müller-Pouillet, Lehrbuch der Physik und Meteorologie, 9. Aufl. von Leopold Pfaundler, I.—III. Bd. — Joh. Müllers Lehrbuch der kosmischen Physik, umgo-arbeitet von Peters. — Atlas zu Joh. Müllers Lehrbuch der kosmischen Physik.
B. Durch Geschenke.
Vom k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht: Dr. Michael Haberlandt, Zeitschrift für österr. Volkskunde, 10. Jahrgang. — Leo Burgerstein: «Kako je skrbeti doma za zdravje šolske mladine» und «Zdravstvena pravila za učence in učenko».
— Katalog der Ausstellung neuerer Lehr- und Anschauungsmittel für den Unterricht an Mittelschulen. — Steger-Daum: Was die Jugend vom Alkohol wissen soll.
— Kais. Rat Dr. H. M. Truxa: Richard v. Kralik. — Vom hochw. Herrn Jakob Aljaž: Štirnajst zborov. — Vom hochw. Herrn Professor Dr. Fr. Perne: 8 Bände.
— Von der Direktion der Staatsrealschule in Olmtitz: Festschrift zur Erinnerung an die Feier des 50jährigen Bestandes der Staatsrealschule in Olinütz. — Von der Direktion des k. k. österr. llandelsmuseums: Jahrbuch der Exportakademie. — Vom Herrn Professor Dr. Jos. Tominšek: 1 Werk.
Gegenwärtiger Stand der Lehrerbibliothek: 1860 Bändo, 360 Hefte und 1520 Programme.
2.	Schülerbibliothek.
A. Durch Ankauf.
Benziger, Alte und neue Welt, 39. Jahrg. — Pustet, Deutscher Hausschatz, 31. Jahrg. — Der gute Kamerad, 19. Band. — Das neue Universum, 25. Jahrg.
— Bechstein, Neues deutsches Märchenbuch (2 Ex.). — Kavčič Fr., Georg Freiherr v. Vega. — Knjigo družbe sv. Mohorja. — Kosi, Zabavna knjižnica, 12. zv.
— Krsnik J., Zbrani spisi, III. in IV. zv. — Zvonček 1904. — Angeljček 1904.
— Vrtec 1904. — Dom in Svet 1905 (2 Ex.).
B.	Durch Geschenke.
Vom hochw. Herrn Professor Dr. Perne 37 Bde. — Vom hochw. Herrn Professor Dr. Debevec 1 Bd. — Vom Kais. Rat Dr. H. M. Truxa 1 Bd. — Vom Herrn A. Olip 3 Bde. — Pripravljalni odbor za Vegov spomenik 1 Bd. — Vom Schüler Reš M. 3 Bde. — Upraviteljstvo postojnske jame 2 Bde.
Gegenwärtiger Stand: 1565 Bände.
3. Geographische Lehrmittelsammlung.
Angekauft wurden: Glavne oblike zemeljskega površja. — Sydow-Habeniclit: Europa.
Geschenkt wurden: Vom Herrn Wilhelm Ullrich, Geometer der k. k. Staatsbahnen in Triest: 99 '/3 verschiedene Münzen. — Vom Schüler der VIII. Klasse, Rudolf Fister: 27 kleine Landschaftsbilder und Karten, darunter die Spezialkarte der Ortlergruppe (1:50.000).
Gegenwärtiger Stand: 2 Globen, 2 Tellurien, 1 Armillarsphäre, 3 Atlanten, 71 Karten, 200 Wandbilder, 1 Reliefkarto, 295 Photographien, 142 Münzen, 1 Kompaß, 8 Porgamenturkunden, 1 Modell für Leinwandfärberei und 5 Gegenstände aus fernen Ländern, 26 kleine Landschaftsbilder.
4. Physikalisches Kabinett.
Angekauft wurden: Transportable Akkumulatoren-Batterie mit 12 Volt. — Quadrantenelektrometer nach V. v. Lang. Gesamtstand: 396 Nummern.
5.	Naturalien-Kabinett.
Angekauft wurden: 4 zoologische Wandtafeln von Prof. Pfurtsclieller. — Dor Naturaliensammler von Dr. Hinterwaldner. — Mineralien: Orthoklas. — Ileulandis. — Wulfenit. — Brauner Glaskopf. — Arsenik (gediegen). — Cerusset.
— Roteisenstein.
Geschenkt wurden: Vom Geometer der k. k. Staatsbahnen Herrn W. Ullrich 22 Muscheln und 5 Mineralien. — Vom Herrn J. Batagelj, Stationsvorstand in Krainburg, ein Granitwürfel. — Vom Herrn Alois Hutter, Stationsaufseher in Lengenfeld, 5 Stück Mineralien. — Vom Herrn Max Konrad, Adjunkt der k. k. Staatsbahnen, mehrere fossile Moose. — Vom Herrn J. Hočevar, k. k. Stationsmeister in Krainburg, englische Kohle mit Pyrit, 1 Stück Eisenocker, 2 Stück Kohlengalmei, 2 Stück Bleiglanz, 1 Stück Zinkblende mit Bleiglanz, 1 Stück Zink blende, 1 Stück Zinkblende mit Schwefelkies, 1 Stück weißer Galmei, 1 Lignitpflock aus Wöllan.
Stand am Ende dos Schuljahres 1904/1905: Zoologie 5965 Stück; Botanik: Modelle und Früchte 90 Stück, 1 Herbarium; Mineralogie: 352 Stück Mineralien. 100 Stück Gebirgsarton, 201 Stück Versteinerungen, 6 Grundformen der Kristallmodelle, 112 hölzerne Kristallmodelle, 117 zoologische und botanische Wandtafeln.
6.	Lehrmittel für Zeichnen.
Angekauft wurden: 165 Holzmodelle, i Gesamtstand am Ende des Schuljahres 1904/1905: 2 Apparate, 193 Holz- und Drahtmodelle für den perspektivischen Unterricht, 68 ornamentale und figurale Gipsmodelle, 80 Vorlegeblätter, 30 Pappmodelle (Stuhlmannsche Körper), 80 ITolz-rahmen mit Glasscheiben, 8 Gestelle, 9 Doppelmarderpinsel, 6 lleibschalon, 6 Ilalb-literflaschen.
7. Lehrmittel für den Gesangunterricht.
Angekauft wurde: Harmonium-Album von Fache, 1. und 2. Heft. Geschenkt wurde: Špindler Vekoslav, Spremljovanje k ljudski pesmarici, vom k. k. Professor hochw. Herrn Dr. Franz Porno.
Stand am Ende des Schuljahres 1904/1905: Harmoninm-Album 1. und 2. Heft.
—	Špindler, Spromljevanje k ljudski pesmarici. — Cecilija, 50 Stück. — Cantica sacra, 6 St. — Volkshymne,	100 St. — SS. Ciril in Metod,	Foerster,	65	St.	—
Po povzdigovanju, Buda, 65	St. — Missa dominalis secunda,	Mitterer,	82	St.	—
llesponsoria ad missam, 37	Stück. — Zweistimmige Messe,	Können,	89	St.	—
Einstimmige Messe zu Ehren des hl. Vergil, Peregrinus, 10 St. — Mašne	pesmi,
Foerster, 42 St. — Na moru, Jenko, 63 St. — Beati mortui, Mendelssohn-Bartholdy, 49 St. — Nagrobna pesem, Nodved, 58 St. — Rukovet, Mokranjac, 131 St. — čukova ženitev, Gerbec, 108 St. — Veseli zbor, H. Sattner, 51 St. — Na planine, H. Sattner, 72 St. — Vodniku, Nedvod, 42 St. Slovenske narodno pesmi, Hubad, 1 St. — Na vrolcu Bosno, Milakovič, 1 St. — Glasbena Zora, 12 St
III.	Das Unterstützungswesen.
a)	Stipendien.
I’ost- Nr.	Name des Stipendiums	Zahl		Betrag			ihl der tipen- iisten
			einzeln		zusammen		
			K	1 h	K	1 h	S3
1.	(Ihrönn Andreas		2	182		3ti4		2
2.	Čebašek Andreas		1	168		168	'		1
3.	Debelak Johann		1	152			152			1
4.	Debelak Primus		1	87	92	87	92	1
5.	Demschar Franz		1	115	50	115	50	1
0.	Dimitz Johann		1	93			93			1
7.	Erlach Thomas		1	300			300			1
8.	Globočnik Josef 1		1	88			88			1
9.	Gollmayer Georg		1	194	—	194			1
10.	Gruden Jakob 		1	95			95			1
11.	Gymnasial-Untorsttltzungsveroin in						
	Krainburg		1	00	5	(16	5	1
12.	Jelloušek Franz Xaver		1	152			152		1
13.	Jerouschek Lukas		1	88	—	88			1
14.	Justin Matthäus		1	89	—	89	—	1
15.	Kos Anton, Domherr		I	120	—	120			1
10.	Kuß Valentin		1	95	—	95			1
17.	Langus Matthäus		1	420	—	420	—	1
18.	Lanthiori, Graf, Klemens Thaddäus .	1	159	—	159			1
19.	Lenkowitsch Georg, I. Platz		1	91	—	91	—	1
20.	Lenkowitsch Georg, II. Platz		1	90	—	90	—	1
21.	Müller Johann			153		459			
22.	Narobe Martin		1	80	—	80			
23.	Pillak Caspar		1	80	—	80	—	1
24.	l’lankelj Christoph			69	—	207	—	1
25.	Raunicher M., Bischof		1	200			200			1
I 26.	Repitsch Dominik		1	60			60			1
27.	Rozman Josef		1	132	80	132	30	1
28.	Schellenburg Jakob von . .		98			392			
29.	Schiffer von Schifferstein . .		280			1120			
30.	Schigur Matthäus . . .	1	87			87			1
! 31.	Schlakar Josef		1	193			193			1
32.	Schuppe Adam		1	65			65	—	1
33.	Skofitz Christoph. . .	1	104	—	104	—	1
34.	Sluga Matthias		3	123	—	369	—	
35.	Sormann Alexander		1	387	—	387			1
36.	Struppi Martin		1	80	—	80	—	1
37.	Supan Georg, Domherr		1	83	—	83			1
38.	Svetina Maria . . .	1	100	—	100			1
39.	IJmek Anton, I. Platz		1	249	—	249			1
40.	Umek Anton, II. Platz		1	202	—	262			1
41.	Vidic Franz		1	100			160		]
42.	Waisenfondsstiftung		1	100		100	—	1
II	Summe . .	55			7996	77	51
b)	Der Gymnasial-Unterstützungsfonds
hat die Unterstützung wahrhaft dürftiger und fleißiger Schüler durch Bcteilung mit Lehrmitteln, durch Aushilfen in Krankheitsfällen usw. zum Zwecke.
Die Bibliothek in der Obsorge des k. k. Professors Anton Dokler erwarb durch Kauf 75 Bücher. Ferner widmeten derselben Herr Professor Aprissnig 10 Bände und Herr stud. jur. A. Krisper 8 Bände. Ausgeschieden wurden 140 unbrauchbar gewordene Bücher.
Stand derselben am Schlüsse des Schuljahres 1566 Lehrbücher.
Übersicht der Gebarung im Schuljahre 1904/1905.
A.	Einnahmen.
a) Rest aus dem Schuljahre 1903/1904........................................K	13 ' 15
b) Unterstützungsspende der löblichen Krainisclien Sparkasse ...» 200" —
c) Spenden der P. T. Wohltäter.............................................»	240 • —
Summe . K 453'15
B.	Ausgaben.
a)	Für Kleidung............................................................K	96 • —
b)	Für Lehrbehelfe.........................................................»	200'	—
c)	Kostgeldbeiträge.......................................................»	89'	—
d)	Unterstützungen in Krankheitsfällen.....................................»	64'	—
Summe . K 449' —
Nach Abzug der Ausgaben per K 449'— von obigen Einnahmen per K 453 '15 ergibt sich ein barer Best von IC 4'15.
Verzeichnis der P. T. Spender für den Unterstützungsfonds und ihre Beitragsleistungen.
Herr Dolenec Oroslav, Hausbesitzer und Handelsmann in Laibach	.	.	K	10' —
Hw. Herr Hudovernik Friedrich, f. b. geistl. Hat in Krainburg	.	.	.	»	10'	—
Herr Hubad Josef,	k.	k.	Gymnasialdirektor...................................»	50'	—
Hw. Herr	Klobus Valentin, Pfarrer in Mavčiče...................................*	10'	—
»	»	Koblar Josef, Kurat in Gora bei Sodražica............................»	10'	—
Kukelj Anton, f. b. geistl. Rat und Pfarrer in St. Georgen . »	20'	—
»	»	Mrak Jakob, Pfarrer in Naklas........................................»	10'	—
Frau Marenčič Mario,	Hausbesitzerin	und	Handelsfrau in Krainburg .	»	20'	—
Hw. Herr	Primožič Bartholomäus, Pfarrer in Goriče..............................»	10'	—
»	»	Rozman Franz, Pfarrer in Kaier.......................................»	10'	—
Der löbliche Verein der Krainisclien Sparkasse in Laibach .	.	.	.	»	200'	—
Ein Wiener........................................................................»	30'	—
X y 7, in Wien....................................................................»	40'	—
Hw. Herr Žužek Franz, Kooperator in St. Veit ob Laibach .	.	.	.	»	10'	—
c)	Studentenkonvikt.
Dank einer hochherzigen Stiftung des im Jahre 1904 verstorbenen Fräuleins Margareta Vidmar wurde im Schuljahre 1904/1905 ein Studentenkonvikt eröffnet. In demselben erhielten im heurigen Schuljahre 10 Schüler des hierortigen Gymnasiums unentgeltlich die volle Verpflegung. Die Oberaufsicht über die erwähnten Schüler führte der suppl. k. k. Gymnasiallehrer Johann Gnidovec.
c) Während des Schuljahres 1904/1905 genossen mehrere Schüler durch Gewährung der Mittags- und Abendkost von seiten der hiesigen unter der Aufsicht des Gemeindeausscliusses der Stadt Krainburg stehenden Studentenküche die edelmütigste Unterstützung. Teils gegen ein niedriges Entgelt, teils umsonst, erhielten zu Beginn des Schuljahres 92, am Schlüsse desselben 70 Schüler die Kost. Im ganzen erhielten dieselben 28.800 Portionen Mittags- und Abendkost (im I. Semester 14.974, im II. Semester 13.826). Die Gesamtausgaben betrugen 5501 K 88 li.
d) Auch seitens der Bürger erfreuten sich viele Schüler der Anstalt der hochherzigsten Unterstützung. Durch Gewährung der ganzen Kost oder einzelner Kosttage haben sich 34 Familien die studierende Jugend zum Danke verpflichtet.
e) Erkrankte Schüler wurden von dem k. k. Bezirksarzte Herrn Dr. Eduard Šavnik und dem Distriktsarzte Herrn Dr. Eduard Globočnik unentgeltlich behandelt und erhielten die Medikamente vom Herrn Apotheker Karl Šavnik, liitter des Franz Josef-Ordens, kaiserl. Kat, Bürgermeister etc. zu bedeutend herabgesetzten Preisen.
f) Die Buchhandlung lg. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg in Laibach gewährte bei den von ihr dem Unterstützungsfonds gelieferten Büchern einen 10% Nachlaß.
•*
Die Direktion sagt allen Gönnern der Anstalt und allen Wohltätern der studierenden Jugend öffentlich den wärmsten Dank. Dieselben werden innigst ersucht, dem Gymnasium ihr geschätztes Wohlwollen auch fernerhin ungeschwächt zu bewahren und ihre Gewogenheit der mittellosen, aber fleißigen und wohlgesitteten studierenden Jugend gütigst zuwenden zu wollen.
K G.
IV. Statistik der Schüler im Schuljahre 1904/1905.
co
co
CO
0
01
r- [^- Ol
co co co co
(M
co
co
CO 00 H (M Ol
ID CO
CM
CO O Ol Ol Ol
Ol
co co co 01
Ol Ol
Ol »-< 'M »O CO
y—i CO
Ol O
«O
co
CO co
CO
Ol 05
Ol Ol
CO 00 Ol Ol
00
Ol
O 05 CO CO
co
«o co
lO Ol CO T-H
Ol
00
co
co
CO.
CO
o
CO 35
8 ~ s
hl)
Oi bj ^	^	rA	b
^ N N t>
Ol •o Jr’-' co co	Ol Ol + + r- r-co co co co	T—< rH H—b 05 L>- C0 05 O Ol Ol *0 CD rH Ol I> C0 1 t-h co co co 'r* co co oi oi t—< 1	Ol Ol _l_ -j- O 00 05 CO »O CO Ol
i	29 29	| | | | | | | Ol »O 00 D- »O Ol | |	05 »O Ol Ol
1 5o 1	rH tH Ol Ol	| | | | | | rH CD lO Ol Ol | | TH	t-H I>* Ol TH
1 3 1	44 44	| | | | | n<i>coocDco | h | |	'rH ^ O
1 1 1	1 1	1 1 1 1 II II II 1 1 II 1	1 1 1
IS"	35 35	MII m®2SraM 1 1 1 II	35 4 31
1 o5 1	r- i'- co co	| | | ri* CO C0 l> CO C0 1-1 | | | | |	1>- »O Ol co co
1 & 1	25 25	1 1 MINIM	vO co Ol Ol Ol
1 SS 1	Ol Ol	1 1 | | | | | | { | |	CD 00 Ol rH
1 £ 1	25 25	1 II 1 1 II II II	io »o o Ol Ol
1 §3 i	28 28	|-^<aoi>coira>-i| | | | | | | |	00	»Q CO 01	Ol
"8 1	34 34	*$;«>'* II II II II II 1	«r+( 00 CD c0 Ol
n 2 33+2	35+2 35+2	+5^ 11 m m m i m CO 2	Ol 4- -r,Q t Jt.
Ol
+
co
co
S!
Ol
+
»o
co
0> rfl			
CJ ci			
~ P<			
u Qj			
-M +-»		rC	JS
fl	&		
a	%	o o»	Fi
	3	>	
CO	Q r/J C3		
co
ö
2
a
fl
a>
o»	+-
rfl	«
Cfi	~
a	&
.2	^
.SP	*
—	o
4)	2
J3
^	e«
r*	^
rfl *
Co
Sh
O;
P
rß
O*
»6
< Ol CO	»O CD L>- 00 05 O rH Ol CO	iQ
4 -pH rH	r“t t-H rH pH tH Ol Ol Ol Ol Ol Ol
t-
r3
u
©
fl
^=J
o
a
~ Sh
O QJ
S *s >5 w
bp
*c
:o ©
h3 bß <D *r-bl’
fl :cti
5 £ a §
o ^
7.) Klassifikation. a) Zn Ende d. Schuljahres 1904 1905
<D
co
U)
co!
a
<M
+
»o co »o r- 73
T C3 iO (M H
• ONO |
iO O GO O H
0-1	r-.
I I I I I II
I I I
CD 00 »O CO »O
I I
M	II
i I
-a p- o co co 73
CD "l_CO (M 'TJ	II
rra
71 4" CO co	1^- r-> ■rt<	6 4+1	t-H + rH CO	rH + CO 'M O CO »OCOtKh (M	rH + »O T* CO
03 OJ	»O	^ 1	1 1	*£«! | |	co <N
T—(	»o >o	1 1	1 1	‘O (MiOH ] (M 1	33
		1 1	1 1	^S5® 1 1	28
1	(M Ol	1 J	rH + 1	1 17 3+1 1	t-H 4" (M (M
•o co	CO -M	^ 1 1	1 1	”2^ I 1	23
l'» co	(M	(M rH I	1 ^	CD CO CD rH ^ CO	47
25	CD »O	1 1	1 1	CDiO^ "■ |	26
r*< Cvl	^ -rH	1 1	1 7-1	T+t CO 73 *-H — rH	CD <M
•O (M	•O ^	^ 1 1	1 1	'MgJCO | |	Ol
co fM	rH rH	1 1 1	1 1	CD -* (M |	CD 71
co	^ -rH	1 1	1 ^	Til CO iO (N rH	30
(M + S		1 1 1	1 1	O O CO rH I rH 71 1	5?
bo . a
bo
S
Cfc
bo
S
Jr, ^
® 00
.11'
Es 8»
sl
1 S si
a, c "u
o> co
ČUD w « 2 ö
^ *15 o o bo —
iJŠ«
Vh ^ T?
g .2 g
® J*<S
~ ^ CJ
Q
^ • 'S
bü .°.
ec
o
05
J=?
P
*a
u
co
p
«J s
tj
(D
C *2
g *
t- -G
rt e,
£ o &
4) D.
rC %
!|g S * w
p ^
a> P
-o
«0
£ co Q}
b ■“ a 5 n| S «
n
v a
rC <V
9 a
o o» P p.*gj
S J f 8
H >H
'V <U
rC -g
O *-
*r T3
<< oj
*»	bo	o
x	a	c
o	fö	&. ti	ts
•r«	*+-1	Cft	rSZ	rC
p	:P	£	«	o
I-W gg
bo
3
03
H
CO
o
p
W
p
X
Q
p
<v
X>
o*
<v
■ • ŽP
• 3 5
CD h H H t)< iß iO i£5 CO 00 l>CD05r^ 73 71 iO t* (71 70	5040 394 8 738	00 73 lOr-COCOCCD-OO-fCO ^ .. o np » CO CO 71 73 CO CO CO CD CD 73 t* LL' UDOL T—1 T“"H
OOHHCOCOSIS 7-1 ,"H ^ ^ CO CO	630 	 ! 58	f§ 1 1 1 ^2 I ^ lL" 00 0Q-U9X
7 10 16 12 210 300	510 4-2 46	o l II 1S 1 ‘>ec® m eo-m tQ
17 13 32 33 510 390	900 42 100	S | || | 3^2 ^ — • B60I
1 M 1 1 1 1 1	1 II 1	1 1 1 II II 1 M 1
^ 1 |	240 16-8 78	Z 1 1 1 1 S6 • 86i 03
05 to | | CO CO P S rH 1 1 co<m£5®	750 4-2 84	88-2 4 17 10 18 7 1 r» 73 rH
09 ® 1 1 SISSS	o ? , CO ^ ^ »o	t \ ~ 1 ^ 1 50 1 1 ■* --LU lO
^ | | 2S|g	330 12-6 48	60 6 1 7 10 1 9 1 lO
-+« 1 1 «§jgg	210 4-2 54	S 12 1 1 1 50 0K-6T0I iO
CO 73 1 1 cc I» O O 1 1 73 73 03 CD	150 58	s 1 «^2^w,> 1 1 ” -o n
9 6 25 28 270 180	450 159-6 78 ;	g 1352 1 1 1 ^ —091 73 	 	
12 6 26 31 360 180	5 S | • O T-l	Ü 1 1 --8tT
•J	u OJ	
Qj	OT	
zz	O) P	
S	<V	
o	CO	
Xfl		i-i i
u 3j	S—,	
rs	p «D	
C		
<v	's«	<13
fcc	N	
p	P	O
T-* m	N 2	tB &
‘Z	"S	<u
2	's	p a>
'aJ	o	
o	cO 0?	rt
	3	
co		
►-< hh r/}
- N)
■—«	<D
bo
P
2	fl
if	®
[On
.ti	®	2
2	i.0	S)
:rt
X
■s .s
to
p
6
p ^2 ® Er“ bo ■f' —
53 O) Q.
w« -Q 3
| »’S
— bO-2
- :rt P P ^ bo ® .ti p
X 0) d)
5 N 2 '"S »-
j le
'*5 £ p «S - ®
33 a
•<Jh
© ® <D .
53 S
CQ
.£
‘C
S*
a
P
CD
a-
*0
pC
O
S
Ö .
’S c
& O)
■Sl
S3 5
. CD
.SP s
n: ^
•s ^
? o
a- ti
i« rt
bC
bo 5
bo
p
bo
o
P
C3
.i
S
p
c
.5"
•m
c«
M
s_,	s	a>	^3
■H	H	O	CO
P
OJ
.Ph
CO
P
^Ph
♦j
CO
£
S
■j.
<v
O
V. Verzeichnis der öffentlichen Schüler im Schuljahre 1904/1905 *
I.	a.
Ambrožič Valentin, Bischoflack.
Begelj Franz, Dvorjo.
Crobath Stanislaus, Krainburg.
Cencič Franz, Selca.
Deu Gottfried, Adelsberg.
Florian Helena, Krainburg, J‘.
Florian Katharina, Krainburg, /'.
Gašperin Rmtolf, Podnart.
Grims Franz, Stožieo b. Ježica.
Grohar Leopold, Bischoflack.
Hacin Fridolin, čošnjevek b. Zirklach.
Hübl Emil, Triest.
(Indihar Josef, Velike Poljano.)
Jakša Johann, Loka b. Steinbrück in Steiermark.
Jonko Franz, Čošnjevek.
Jereb Josef, Sp. Bernik b. Zirklach.
Kalan Johann, Suha.
Kosel Franz, Neumarktl.
Miklavec Franz, Javorje.
Oblak Vinzenz, Zapogo b. Smlednik.
I.b.
Aleš Bartholomäus, 1’odrečo b. Krainburg. Aljaž Johann, Jama b. Krainburg.
Badiura Friedrich, Predgrad b. Altcnmarkt. Bajželj Bartholomäus, Stražišče.
Brinjšek Franz, St. Gregor b. Reifnitz. (Drinovec Franz, Jama.)
Fister Valentin, Krainburg.
Hrast Alois, Grahovo im Küstenlandc. Jakofčič Cyrill, Vijjliju 1). Radnianpsdorf. Jereb Josef, Sp. Vodalo b. Teržišče.
Jezeršek Vinzenz, Križe.
(Kovačič Erwin, Laibach.)
Krč Anton, Predoslje.
(Markelj Kaspar, Eisnern.)
(Markelj Josef, Eisnern.)
Matjan Alois, Naklas.
Oblak Anton, Srednje Brdo I). Pölland.
Orel Johann, Mannsburg.
Pegam Josef, Bischoflack.
Peterlin Milan, Oberloitsch.
II. a.
Ajdovec Josef, Pivka b. Naklas.
Batagelj Johann, Gorenja Sava.
Debeljak Anton, St. Veit b. Laibach. (Demšar Vinzenz, Eisnern.)
Gogala Nikolaus, Krainburg.
Klasse.
Pflaum Ferdinand, Tarvis.
Podrekar Franz, Krainburg.
(Polajnar Franz, češonjca.) l’romru Ladislaus, Sežana im K üsten lande. Pretnar Blasius, Podtabor b. Podbrezje. Kamoveš Johann, Obcr-Pirnitsch.
Robič Josef, Sava 1). Aßling.
Rotar Peter, Srednjavas.
Simonič Primus, Plužnje im Küstenlande. Šilar Ignaz, Žirovnica.
Šjmnic Friedrich, Krainburg.
(Špenko Konrad, Krainburg.)
Tavčar Vinzenz, Neumarktl.
Tomazin Matthäus, Strahinj.
Tonejoc Johann, Boh. Bola.
Veit Cyrill, Krainburg.
Vidic Max, Eisonkappcl in Kärnten. Yvtovec Matthias, Wippach.
/.umor Johann, Jauerburg.
Žužek Karl, Großlascliitz.
Klasse.
Pintar Anton, Stein.
Pogačnik Franz, Kropp.
Pogačnik Franz, Žvirčo.
Poljane Karl, Krainburg.
Roš Josef, Laibach.
Ručigaj Frnst, Mannsburg.
Schöner Ferdinand, Leskovec b. Gurkfeld. Soß Karl, Laibach, rttorn Franz, Laibach.
Škrjanc Alois, llotovljo b. Pölland. ätefe Matthäus, Trstenik.
Triller Johann, Bischoflack.
Trojar Stephan, Aßling.
Ulčer Franz, Rudolfswort.
Wogrinetz Albert, Marburg in Steiermark. (Ziherl Matthäus, Bodovlje.)
Zupanc Franz, Lancovo.
Zupanec Ignaz, Leäo.
Žužek Anton, Laibach.
Klasse.
Grošelj Friedrich, Dobjo b. Pölland. Jolovčan Paul, Dolenja Zotina.
Jenko Valentin, Lipica h. Bischoflack. Kandušer Josef, Mannsburg.
Kopie Anton, Zirklach.
*	Fette Schrift bezeichnet Schüler mit allgemeiner Vorzugsklasse, die Klammer die «ährend des Jahres ausgetretenen Schülor.
Kordan Viktor, Triest.
Kovač Franz, yrba.
Markič Franz, (ioričo.
Oman Anton, Lipica b. Bischoflack. Ovsenek Josef, Brezje b. Neumarktl. l’irc Alfons, Gurkfeid.
Platiša Johann, St. Oswald b. Bischoflack. Porenta Josef, Srednjo Bitnje.
Schweiger Viktor, Neumarktl.
Sire Franz, Krainburg.
Savnik Bogdan, Krainburg.
Škofič Franz, Mannsburg. Štempihar Vladislaw, Krainburg. Vahtar Michael, Mannsburg. Vrhovec Cyrill, Dragomec.
Vrhunc Bartholomäus, Praše. Zaletel Karl, Neumarktl.
Zaplotnik Josef, Lete.nico b. Goriče. Završnik Alfons, Olševek.
II.
(Čelik Viktor, Karlovec b. Bischoflack.) Frakcij Franz, Dražgoše.
Jalen Johann, Rodine b. Breznica. Jurman Franz, Bischoflack.
Kajdiž Andreas, Mlino b. Veldes.
Kobal Dcsiderius, Triest.
Köhenter Johann, St. Jakob in Kiirnten. Kos .Tosef, črni vrh ober Polhov Gradec. Kunc Ludwig, Rudolfswort.
Kump Alexander, Miittling.
Lazar Alois, Laibach.
Omahen Emil, Neumarktl.
Pirnat Anton, Dravlje b. Laibach.
Pollak Ferdinand, Krainburg.
III.
Aljančič Vinzenz, Kovor.
Außcinegg Viktor, Sagor a. d. Save.
Babič Anton, Brezje b. Mošnje.
Cenčič Franz, Selce b. Bischoflack.
Črnilo« Johann, Naklo.
Grobovšck Ignaz, Otoče.
Janežič Anton, Lese in Rosontal in Kiirnte Jezeršek Egon, Križe b. Neumarktl.
Jocif Peter, Krainburg.
Kavčič Franz, Krainburg.
Muri Ignaz, Seeland in Kiirnten.
Omahen Albin, Laibach.
Klasse.
(Pokorn Franz, Šutna b. Bischoflack.)
Rejic Heinrich, Idria.
Rožaj Franz, Zabukovica b. Cilli in Steior-mark.
Rus Josef, Vcldos-Zagorice.
Sajovic Peter, Srednja vas b. St. Georgen. Sajovic Johann, Trata b. Velosovo.
Sušnik Johann, Bischoflack.
Štrekelj Jakob, Burgstall b. Bischoflack. Šlibar Johann, Radmannsdorf.
Turk Josof, Weixelburg.
Vidic Eduard, Eisenkappel in Kärnten.
Zegil Andreas, Kazlje b. Sežana.
Zupan Simon, Ilotnje b. Neumarktl.
a. Klasse.
Papier Johann, Češnjica b. Kropp, l’irc Vladimir, Gurkfeid.
Pogačnik Johann, Ljubno b. Podnart. Pogorelc Friedrich, Laibach.
Puček Josef, Zasavje b. Munkendorf. Puhar Karl, Krainburg. n, Resman Johann, Radmannsdorf.
Rupar Franz, Bischoflack.
Smrekar Paul, Laibach.
Stanonik Maximilian, Trata b. Pölland. Učakar Franz, Špitalič.
Varl Leopold, Radmannsdorf.
III.	b. Klasse.
Ahačič Johann, Senično bei Neumarktl. Bernik l’eter, Stirpnik b. Selzach.
Burcnk Johann, Nasoviče b. Komenda. Grašič Johann, Strahinj b. Naklo.
Jezerec Franz, Selzach.
Juvan Maximilian, St. Veit b. Laibach. (Kenda Milan, Stein.)
Kovač Friedrich, Sittich.
Kržišnik Anton, Podobeno b. Pölland.
Lah Andreas, Dutovlje b. Tomaj. Lavrenčič Johann, Oberfeld b. Wippach. Leban Friedrich, Črniče im Küstenlande. Marčan Josef, Goriče.
Mertelj Jdsof, Dvorje boi Zirklacli,
Murnik Franz, Brezje bei Radmannsdorf. Pagon Franz, Bukovo im Kiistenlando. Pajntar Stephan, Bukovo im Kiistenlando. Pogačnik Branko, Podnart.
Püclier Felix, Krainburg'
Rabič Viktor, Radmannsdorf.
(Reš Maximilian, Stein.)
Roblek Ignaz, Bašelj b. Pred vor.
Šink Josef, Brode b. Bischoflack.
Škrjanec Leopold, Radomlje.
Suhic Karl, Krainburg.
Treven Karl, Ober-Idria.
Tušar Josef, Ober-Idria.
Ajdešček Johann, Kot 1>. Rudblfswert. Albrecht Franz, Stein.
Alič Franz, Trata 1). Pölland.
Bulovec Josef, čjijiokuč b. Breznica.
Erjavec Alois, Križka vas b. Weixelburg. Eržen Anton, Krainburg.
Hafner Anton, Zabnica b. Bischoflack. Hofbauer Walter, Neumarktl.
Hren Josef, Begunje b. Zirknitz.
Jäger Ottokar, l\rainburg.
Javor Franz, Podnart.
Jensterle Johann, Sp. Danje b. Sarz.
Jereb Jakob, Spodnje Vodale 1). Nassenfuß. Kmetič Jakob, Trzin.
Kosmač Kallistus, Prevoje b. Egg.
Križnar Laurenz, pivka b. Naklo.
Lappain Wilhelm, Mitterburg.
Lazar Johann, Steinbüchel.
Leskovec Anton, Bischoflack.
Leskovec Johann, Bischoflack.
(Mayr Paul, Krainburg.)
Miklavčič 1’aul, Dolenja Dobravah. Bischoflack.
Mrevlje Arthur, III. Kreuz b. Haidenschaft. Paulie Franz, Loko b. Stein.
Perko Franz, Pölland b. Bischoflack.
(Perko Johann, Poljče b. Vigaun.)
(Peterlin Friedri. h, Oberloitsch.)
Pfajfar Franz, Solze b. Bischoflack.
Pfeifer Vladimir, Leskovec b. (iurkfeld. Pogačar Andreas, Sora b. Komenda.
Prezelj Anton, Eisnern.
Reismann August, St. Jakob i. d. Windisch-Bücheln in Steiermark.
Sajovic Jakob, Predoslje b. Krainburg, Sajovic Stanislaus, Krainburg.
Salberger Josef, Neumarktl.
(Sušnik Michael, Gorenja Sava.)
Štempihar Georg, Krainburg.
Sumi Franz, Krainburg.
(Terček Johann, Idria.)
Vilfan Matthäus, Križna Gora b. Altlack. Vrančič Karl, Sittich.
Zupanec Johann, Voglje.
V.	Klasse.
Ankcle Ignaz, St. Anna b. Neumarktl.
Basaj Josef, Suha bei Predoslje.
(Benda Anton, Suhadole b. Komenda.) Bernik Anton, Bodulje b. Bischoflack. Bloudek Stanislaus, Idria.
Cvenkel Paul, Laufen b. Radmannsdorf. Čebašek Franz, Voklo b. St. Georgen.
Černič Andreas, Vrh b. Görz im KUstenlande. Demšar Matthias, Lom b. Bischoflack.
Golob Paul, Krainburg.
Gosar Johann, Bischoflack.
Hace Josef, Potok b. Stein.
Hrovat Heinrich, Nassenfuß.
Jež Franz, Wippach.
Klemenčič Paul, Trata.
(Kuret, Vladimir, Šmarje in Istrien.) (Majhen Johann, Radomlje.)
Matjašič Mauritius, Kronau.
Megušar Anton, Selca boi Eisnern.
(Mezek Franz, Trata.)
Mlakar Karl, Kropp.
Mohorič Jakob, Njivica b. Podnart.
Naglič Blasius, Oborvollach.
Pehani Benno, Topusko in Kroatien. Perne Johann, Pavlje b. Trstenik.
Peterlin Ilaimund, Oberloitsch.
Pokorn Thomas, Bischoflack.
Potočnik Rudolf, Eisnern.
Pravhar Franz, Voklo b. St. Georgen.. Prelesnik Franz, Reteče b. Bischoflack. Ražem Joachim, Bazovica im Küstenlande. Sajovic Johann, Olševek.
Starovašnik Viktor, Krainburg.
Smajdek Martin, Radmannsdorf.
Šmid Johann, Rudno b. Selca.
Tavčar Matthäus, St. Leonhard b. Bischoflack. Tavčar Thomas, St. Leonhard b. Bischoflack. Urbanec Franz, Zalog b. Neumarktl.
Vrtovec Josef, St. Veit b. Wippach.
VI.	Klasse.
(Benedičič Johann, Dobrava b. Kropp.)
Černe Boris, Stauden b. Rudolfswert.
Česen Karl, Krainburg.
Čop Michael, Dobrava b. Jauerburg. Dobrave.' Johann, Boh. Češnjica i. d. Wochein. Krzin Leopold, St. Martin b. Stein. Globočnik Eduard, Graz.
Gorše Franz, Duplica b. Stein.
Gruden Max, Volaka bei Großlaschitz. Hafner Bartholomäus, Kropp.
(Ihunerlitz Max, Radmannsdorf, /’.)
(Hrast Cyrill, Grahovo b. Tolmein.)
Janša Heinrich, Vigaun b. I,ees.
Klopčič Josef, Eisnern.
Kodre Josef, Podgorje in Steiermark. Kordan Daniel, Kronau.
Krivic Rudolf, Wolfsbach b. Stein. Lapajne Vinzenz, Idria.
Lipar Blasius, Šmarca b. Stein.
Lombar Anton, Babendorf b. Krainburg. Lukane Alois, Orehovi jo b. Krainburg. (Majcen Franz, Dvor b. Ratschach.) Markič Josef, Naklo.
Mazovec Johann, Porovo b, Stein.
Molilo Anton, Großlack.
Mlakar Ludwig, Hoschnitz in Steiermark. Mrevlje Anton, III. Kreuz b. ITaidenschaft. Muri Franz, Oborseeland in Kärnten.
Oblak Johann, Godešič 1». Bischoflack.
Pahor Oskar, Quisca im lvttstenlande.
Verčič Michael, Hupa b. Krainburg.
Pipan Johann, Schwarzenberg b. ldria. Pleško. Franz, Prevald b. Krainburg. Pogačnik Josef, Podnart.
Pokoren Johann, Bischoflack.
Pucher Friedrich, Krainburg.
Rehol Anton, Hraše.
(Sajovic Johann, Möttnig.)
VII.
Bertoncelj Josef, Kisnern.
Bračko Heinrich, Zibika in Steiermark. Cegnar Johann, Altlack.
Gogala Franz, Krainburg.
Gogala Josef, Krainburg.
(Hacin Franz, Trata.)
Ilacin Lorenz, Trata.
Jenko Josef, Radmannsdorf.
Justin Matthäus, Lees.
Ivlanšček Michael, St. Florian b. Görz im Küstenlande.
Košmelj Anton, Kisnern.
VIII.
Basaj Jakob, Suha.
Čop Franz, lvarner-Vellacb.
0op Josef, Moste.
Debeljak Alois, Visoko.
Erman Bartholomäus, Steinbüchel.
Ifister Rudolf, Uvsiše b. Podnart.
Golnmjer Franz, Kovor.
Grašič Johann, Krainburg.
Jonko Emil, Littai.
.lego Leopold, ISaklo.
Jurca Josef, Kopriva im Küstenlande. Košmelj Franz, Kisnern.
Likar Peter, V o jsko.
Luzar Josef, Neumarktl.
Maier Karl, Feldkirchon iu Kärnten.
Sfiligoj Johann, Gabrijo im Küstenlande. Slapšak Vinzenz, Pijavce b. Nassenfuß. Sušnik Laurenz, Breznica b. Bischoflack. Skerk Friedrich, Salož im Küstenlande. Tavžolj Franz, /donska vas.
Vauti Alois, Dobrava b. Bleiburg in Kärnten. Vidic Johann, Stranska vas.
Vidmar Johann, Videm a. d. Save in Steiermark.
(Vogrič Josef, Görz.)
Zaplotnik Franz, Luže b. St. Georgen.
Zupan Johann, Mlino b. Voldos.
Žiliret Jakob, Podgorje in Steiermark.
Klasse.
(Mlinar Anton, Moos b. Bleiburg in Kärnten.) Poklukar Cyrill, Altenmarkt.
Porenta Anton, Unter-Feichting.
Preinfalk Ignaz, Littai.
Snoj Andreas, Vižmarjc.
Stanonik Johann, Žabjavas.
Steinbauer Franz, Krainburg.
Stele Franz, Tunjice.
Stuller Josef, Untcrduplacli.
Vebor Franz, Eisnorn.
Vidic Ernst, Eisenkappel in Kärnten.
Višner Konrad, Bischoflack.
Klasse.
Matjašič Friedrich, Kronan.
Oblak Josef, Bukovo im Küstenlande. Pehani Ignaz, Topusko in Kroatien. Razbornik Johann, Laufen in Steiermark. Sajovic Josef, Volesovo.
Suhadolnik Franz, Krainburg.
Šenk Franz, Seeland in Kärnten.
Sesek Johann, Holmec.
Šifrar Anton, Unter-Feichting.
Vidic Johann, Ljubno.
Virant Franz, Krainburg.
NVarto Karl, ldria.
Watzak Emerich, St. Martin b. Littai. Zois-Edelstein Egon, Freih. v., Schloß Egg.
B.	Inneres der Schule.
I. Durchführung des Lehrplanes.
Im Lehrpläne trat keine Änderung ein. Deshalb wird von einem Abdrucke desselben abgesehen.
II.	Absolvierte Lektüre.
A.	In den klassischen Sprachen.
a)	Aus dem Lateinischen.
III. a. Klasse: Gurtius Rufus, lib. I., II., III., V, VII., IX., XI., XII., XIII., XV., XVI., XVIII., XIX., XX. — Cornolius Nepos: Themistocles, Epaminondas.
III. b. Klasse: Curtius Rufus, lib. I, II., III., IV., V., VII., IX, XI, XVI, XVIII, XIX, XX. — Cornelius Nepos: Miltiades, Themistocles, Epaminondas.
IV. Klasse: Caesar, de hello Gallico, lib. I, IV, VI., 9—28, VII., 08—90. — Ovid, Met. 1, 2; Fasti 5. — Memorierte Stellen: Caesar I, 1, Ovid 1, 2,1-62. — Privatlektüre: Caosar, de hello Gallico: Ajdešček: V, 26 — 50; Alič: III ; Bulovec: II, 1 —18; Eržen: II , 19 —36; Hafner: II, 31 — 35; Hofbauer:
VII,	1—20; Hren: III, 1 —10; Jensterle: III, 1—10; Jereb: V., 16—25; Kmetič:
III,	1 —10; Križnar: III, 1—15; Lazar: III, 1 —16; Leskovec Anton: III, 16—29; Leskovec Job.: V, 26—50; Miklavčič: II.; Mrevlje: V, 1 —15; Pavlič: III, 1 —11; Perko: III, 1 — 15; Pfeifer: Vlil, 1—20; Prezelj: III, 17 — 29; Sajovic Jakob:
VI,	25—35; Štempihar: III, 16 — 29; Vrančič: II, 1 —10; Zupanec: VI, 12 — 25.
V. Klasse: Livius, lib. I, dann ausgewählte Partien aus II, XXI, XXII. — Ovid, Met. 3, 4, 5, 6, 14, 18, 22. Aus den Jugendgedichten 2; Fasti 2, 11, 14, 15; Tristia 1, 4, 8. — Privatlektüro: Livius, lib. II, 33—49: Basaj, Bernik, Hacfe, Jež, Mohorič, Tavčar Th.; c. 24 — 29: Mlakar, Pokorn; lib. XXI, c. 7—15: Bloudek, Cvcnkelj, Golob, Matjašič, Megušar, Perrifs, Potočnik, Prelesnik, Sajovic, Starovašnik, Urbanec; c. 54—57: Naglič, Tavčar M, Tavčar Tli.; lib. V, 35—49: Demšar, Mohorič; lib. VIII, 819—ll4: Ankele, Hacč, Hrovat, Klemenčič, Peterlin, Pravhar, llažem, Šmajdek, Tavčar Tli.; lib. XXVI , c. 9: Ankele, Cvenkelj, Hrovat, Klemenčič, Peterlin, Pokorn, Pravhar, llažem, Šmajdek; lib. XXXIX, 49—52: Cvenkelj, Demšar, Hrovat. — Ovid, Met. 7: llasaj, Bernik, Čebašek, Gosar, Jež, Mohorič, Perne, Potočnik, Pravhar; Met. 9: Ankele, Pravhar; Met. 10: liloudek, Gosar, Prelesnik, Tavčar M.; Met. 11: Bloudek, Cvenkelj; Met. 12: Černič Hrovat; Met. 13: Matjašič; Met. 15: Ankele, Basaj, Bernik, Jež, Naglič, Ražem, Šmajdek; Met. 16: Urbanec; Met. 17: Cvenkelj, Černič, Hrovat, Mohorič, Šmid, Tavčar M, Tavčar Th, Urbanec; Met. 19: Basaj, Bernik, Černič, Hrovat, Jež, Megušar, Mohorič, Perne, Potočnik, Tavčar Th.; Met. 20: Cvenkelj, Černič, Hrovat, Jež, Megušar, Sajovic, Šmid, Vrtovec; Met. 21: Černič, Golob, Hrovat, Pernö, Tavčar M.; Aus den Jugendgedichten 1: Basaj, Bernik, Jož; 3: Potočnik; Tristia 3: Starovašnik; 10: Potočnik.
VI	Klasse: Sallustius: Jugurtha. Cicero: I. Rede gogen Catilina. Vergilius: Aeneis I. Ecloga I. Caesar de hello civili: lib. III. (einzelne Abschnitte kursorisch). — Memorierte Stellen: Jugurtha 1,2; in Catilinam I, 1; Aeneis I, 1—33, 198 - 207, 261 — 296. — Privatlektüre: Sali. Catilina: Globočnik, Kordan, Pleško, Sušnik. Cicero, in Catilinam II.: čeme, Kodre, Kordan, Lipar, Mlakar, Oblak, Pahor, Pipan, Pogačnik, Pokoren, Sušnik, Škorlc, Vidic, Vogrič, Zaplotnik,
Zupan, Žibret; III.: čop, Globočnik, Mazovec, Sušnik, Vogrič; IV : Češenj, Dobravec, Gruden, Lukane, Mehle, Mrevlje, Muri, Pucher, Sušnik, Vauti; Vergil, Aeneis II, 1- 104: Sušnik, Vogrič; III., 1 — 276: Pipan; IV., 1—200: Erzin, Sfiligoj; 1—300: Rebol; Eclogae V.: Klopčič, Tavzelj; IX.: Pokoren; Georg. I.: Pleško; V.: Pleško, Pokoren.
VII. Klasse: Cicero: De imperio Cn. Pompei; pro Archia poeta; Cato maior de senectute. Vergilius, Aeneis: lib. II., VI Stücke aus VII, VIII. (kursorisch). — Memoriert wurden: Aeneis II., 200—224; VI, 724—751 und versus memoriales.
— Privat lektU re: Aeneis IV., 522 —705: Gogala Franz, Hacin Lorenz, Jenko, Porenta, Snoj, Vidic; Cicero, Philippische Reden I., II.: Cegnar; De officiis 1.: Gogala Josef; Pro Milone: Justin; Pro Roscio Amerino: Višner.
VIII. Klasse: Tacitus, Germania, c. 1 — 27; Annales I., 1 — 52, 55—72; II, 1—26, 41 — 46, 53 — 63, 68—83; III, 1 —16. Horatius: Carmina I., 1, 3, 6, 7, 11, 14, 18, 22, 29, 31, 37; H., 3, 6, 7, 14, 16, 18, 20; III, 2, 9, 13, 25,
28,	30; IV., 3, 5, 7, 8, 9; Carmen saeculare: Epod. 2, 7; Sat. I, 1, 6, 9; Epist. I, 2, 16; II, 2. — Memoriert: Carm. 1., 1, 6, 11; 11,6; 111, 30. — Privatlektüre: Tacitus Annal. IV.: Erman, Grašič, Matjašič, Pehani, Razbornik; lib. XIV, l—20, XIII, l—3: Jurca; Cicero, pro Ligario: Likar; Cicero, Laelius: Šenk; Horaz, Epist. I., 2, 7, 13: Vidic; De arte poetica: Oblak.
b)	Aus dem Griechischen.
V. Klasse: Xenophon, Chrestomathie von Schenkl: Anab. I, II., III., IV., V.,
IV., 1—24, IX. — Homer, Ilias lib. L, II., 1—401; VIII., 1 — 197, 335 — 349.
— Memoriert: Homer, Ilias I., 1—150. — Privatlektüre: Xenophon, Anab. VI.. 25—46:čebašek, Klemenčič, Matjašič; 53—87: Hacö, Mohorič, Tavčar M., Tavčar Th.; VII.: Černič, Jež, Golob, Megušar, Potočnik, Starovašnik, Šmid, Vrtovec; VIII.: Mlakar, Naglič, Pokorn; Kyrupaedie III.: Basaj, Bernik; IV.: Basaj, Bernik, Urbanec; IX.: Ankele, Ražem, Šmajdek; X.: Gosar; XIV.: Sajovic; Memor. III.: Cvenkelj, Pernč.
VI. Klasse: Homer, Ilias II, lil , V., VI. (Auswahl). Xenophon, Kyrop. 3,
4,	9. Memor. I., 1 — 20, III.; Herodot (Auswahl von Seheindier) Nr. 1, 3, 6, 11, 13, 14, 1G-, 17, 18, 21, 22, 24—26, 28 (kursorisch). — Privatlektüre: Černe: II. IV., 1—215, VI., XXIII.; Češenj: Her. VIII, 1 — 26; Čop: Her. V., 99—126; Dobravec: Iler. VIII., 1—26; Erzin: Her. III., 1—3; Globočnik: 11. VT., XVII.; Her. VIII, 121—125, 140—144; Gorše: II. IV., 1-100, Hör. X, 90—106; Gruden: II. VI., 1—250; Hafner: II. IV., 1—70, Her. 111., 153 — 159; Klopčič: 11. XXII.; Kodre: 11. VI.; Kordan: Her. I., 23, 24, IX, 90—106; Krivic: 11. IV., XXIV ; Lapajne: II. IV., 1—100; Lukane: Her. VIII., 70 - 96; Mazovec: Her. I, 23, 24, 28-33, 204-214, II., 2; Mlakar: 11. IV., 1—215, Her. V., 99- 126; Mrevlje: II. IV., 1—250, XXIV., Her. I., 28—33, VIII., 1 — 96; Muri:
II.	IV, 1—215, XXIV., Her. 111., 153 — 159, VIII, 74—96; Oblak: II. IV., 1 — 145, Her. VIII., 90 —100; l’ahor: 11. IV., 1—215; 1'erčič: Her. VIII, 70—96; Pipan:
11.	XVI, Her. VIII., 1—26, 40- 96, Xen. Mein. 5; Pogačnik: II. VI, 1—300; Pokoren: II. IV., 105 - 220, XXII., Her. III., 153—159; Pucher: II. IV, 1 — 215, XXII, Her. VIII, 70—96; Slapšak: Iler. II., 2, III., 1 — 3; Sušnik: II. IV., VI.,
VII., XIX., XXII.; Tavzelj: Her. VII, 1—25, II. VI.; Vauti: II. VI, 1—250; Vidic: Her. VIII, 1—26; Vidmar: II. IV, XXIV, Her. VIII, 41—50; Vogrifi:
II.	IV, VI, Her. I, 204—214, III, 1—3, VIII, 140—144: Zaplotnik: II. VII, Her. I, 204—210; Zupan: II. IV, Iler. I, 23,24, IX, 90—106; Žibret: II. IV, XVII.
VII. Klasse: Demosthenes, I., III. olynthische Rede, III. philippische Rede. Homer, Odyssee, Exposition, Y., VI., VIII., IX., XIV.;X.(kursorisch).— Memoriert: Olynth. III., 24—27; Odyssee, Prooemium, VIII., 400—415 und versus memo-riales. — Privatlektüre: Odyssee I.: Cegnar; VII.: Cegnar, Gogala Franz, Gogala Jos., Jenko, Klanšček, Poklukar, Steinbauer, Stuller; IV.: Gogala Franz, Jenko, Justin, Porenta, Preinfalk, Vidic; XI.: Gogala Franz, Justin, Snoj, Steinbauer, Stelö, Stuller; XVIII.: Gogala Josef, Stuller; Biese: Griechische Lyriker in Auswahl: Cegnar, Justin, Snoj, Stanonik, Stelö, Stuller.
VIII. Klasse: Plato: Apologie des Sokrates, Kriton, Schlußkapitel des Phaedon, Eutypliron. Sophokles: Elektra. Homer, Odyssee XIV., XV. — Privatlektüre: Homer, Ilias X : Grasiß; XI.: Pehani; Odyssee XXIV.: Erman, Vidic, Matjašič; Plato, Protagoras: Jurca; Lysis: Oblak.
B.	Aus dem Deutschen.
V. Klasse: Lampel: Deutsches Lesebuch, I. Teil: 2 —16, 18, 20, 22, 23, 24	41, 42', 43, 44—53, 57, 58 — 60, 61- 120, 121 — 123, 125 — 127, 129, 13 —136. —Memoriert wurden: 3, 4, 5, 12, 13, 29, 49, 58, 66, 83, 108.
VI. Klasse: Die literarischen Proben des Lesebuches; «Minna v. Barnhelm», «Emilia Galotti». — Memoriert wurde: 15.
VII. Klasse: Die poetischen Stücke des Lesebuches. Memoriert wurden:
•	Der König von Thule , «Schwager Kronos». Geflügelte Verso aus den gelesenen Dramen: «Nathan der Weise», «Iphigenie auf Tauris-, .Wallensteins Lager». Kursorisch: «Gütz von Borlichingon», «Egmont», «Die Räuber», «Don Kariös»; Shakespeare: «Julius Caesar».
VIII. Klasse: Die Proben zu den literarhistorischen Kapiteln des Lesebuches; Schiller: «Wallensteins Lager», «Piccolomini , «Wallensteins Tod», «Jungfrau von Orleans», -Wilhelm Teil», «Braut von Messina» (privat). Goethe: «Hermann und Dorothea». «Faust» I.Teil (privat). Shakespeare: «JuliusCaesar» (privat). Grillparzer: «Die Ahnfrau», «Sappho* (privat). — Memoriert: Schiller: >Das Lied von der Glocke».
C.	Aus dem Slovenischen.
V. Klasse: Sket, Slovenska ßitanka za V. in VI razred, die auf die V. Klasse entfallende Hälfte samt der Einleitung. — Memoriert: 45, 46, 50, 52, 54.— Gelesen wurde: Jurčič: »Deseti brat»; Novakovič: «Kosovo».
VI. Klasse: Sket, Slovenska čitanka za V. in VI. razred, die auf die VI. Klasse entfallende Hälfte. — Memoriert: 73, 91, 96, 99, 103, 106, 1 10, 1 19. — Privatlektüre: Shakespeare: «Julij Cezar»; Detela: «Učenjak»; Meško: «Črtice»; Jenko: «Pesmi 1 ».
VII. Klasse: Sket, Staroslovenska čitanka: A. 1. 2—11, II., 2, III., 1, IV., 1.
V., 1; B. 1., 1. — Memoriert: čengijid III. 1—80; Preradovid: «Putnik» und die Gedichte des Kanons. — Lektüre: Shakespeare: < Hamlet», «Kralj Lear»; Mažuranid: Smrt Smaii-age čengijida, I.—III.
VIII. Klasse: Sket, Slovstvena ßitanka; Prešeren, Poezijo; S. Gregorčič, 1 , II ; Levstik I.; Hamlet. Sket, Staroslovenska ßitanka A. VI., B. II — Memoriert: Prešeren: Soneti (mit Auswahl), Zabavljivi napisi.
für schriftliche Arbeiten am Obergymnasium,
a)	In der deutschen Sprache:
V. Klasse.	,
Hausarbeiten:	1.)	-Die	Sonne bringt es an den Tag» und «Die Kraniche
des Ibykus». (Ein Vergleich.) — 2.) «Versacrum* von Ubland. (Dispositionsarbeit.)
— 3.) Der Weihnachtsabend in der Heimat. — 4.) Der Krieg, eine Quelle des Elends und des Wohlstandes. — 5.) «Das rechte Wort, — Die rechte Tat, — Am rechten Ort — Schafft rechten Rat.» (Fr. Rückert.) — 6.) «Höh’ und Tiefe hat Lust und Leid — Anderer Gram birgt andere Wonne». (Paul Heyse.) —
7.) Erinnerungen an den Maiausflug.
Schularbeiten:	1.)	Der	landschaftliche	Hintergrund	in Goethes «Erlkönig»
und «Fischer». — 2.) Gunildens Befreiung. (Nach Uhlands: «Der blinde König».)
— 3.) Die andere Schiefertafel. — 4.) Chryses’ Beleidigung und Apollos Rache. (Nach Homers Ilias.) — 5.) Am Ostermorgen. — C.) Charakteristik Ilannibals.
VI. Klasse. ........
*
Hausarbeiten: 1.) Die, cur hic. — 2.) Reichtum' vergeht, Kunst besteht. —
3.) Die Bedeutung der Ströme für die Menschheit. — 4.) Der Krieg, ein Feind und Freund der Künste. — 5.) Jedermann hat gerne Preis — Niemaind macht ihm gerne Schweiß Wer der Arbeit Mark will nießen — Muß ihr Bein zu brechen wissen. (Logau.) — 6.) Die Kunst der Exposition in Lessings «Emilia Galotti». — 7.) Die Gehilfen des Menschen.
Schularbeiten: 1.) Der Herbst und seine Sprache. — 2.) Die literaturgeschichtliche Bedeutung des Uitterstandes. — 3.) Prosit Neujahr! — 4.) Klopstock und Wieland. (Eine vergleichende Charakteristik.) — 57) Just. (Eine Charakteristik nach Lessings «Mina von Barnhelm».) — 6.) Vom «Jungen Gelehrten» bis «Mina von Barnhelm».
VII. Klasse.	....	,y
Hausarbeiten:	1.) Der Derwisch. — 2.) Die Hauptmerkmale der Bered-
samkeit des Demosthenes und Cicero. — 3.) Der Geist des Sturmes und Dranges in Goethes Hymnen. — 4.) Nescire quid anto quam natus sis, acciderit, id est semper puerum esse (Cicero). — 5.) Das Idyllische im VI. Gesänge der Odyssee. — G.) Die Gruppenbilder am Schluß von Wallensteins Lager.
Schularbeiten: 1.) Lebenslauf und Meinungen des Klosterbruders Bonafides. -— 2.) Georg, der Reitersjunge. — 3.) Das Idealbild des alten Römers nach Ciceros Cato maior. — 4.) Brackenburg. — 5.) Schillers Entwicklungsgang und dramatische Dichtungen. (Dispositionsaufgabe.) — 6.) Die Kunst der dramatischen Spannung in der Odyssee. — 7.) Marquis Posa, der Gesinnungsheld.
Freie Vorträge,
1.) Gedankongang der ersten olynthischen Rede. (Cegnar.) — 2.) Die Porträt-statue des Demosthenes. (Justin.) — 3.) Die plastische Gruppe: Menelaos und Pa-troklos. (Snoj.) — 4.) Der romanische und gotische Kirchenbaustil. (Stete.) — 5.) Der Bauernaufstand in Krain. (Stuller.)
Hausarbeiten: 1.) «Es liebt die Welt, das Strahlende zu schwärzen — Und das Erhabne in den Staub zu zieh’n.» (Schiller.) — 2.) «Winkt der Sterne Licht,
— Ledig aller Pflicht — Hort .der Bursch die Vesper schlagen; — Meister muß sich immer plagen.» (Schiller.) — 3.) Schüchternheit und Bescheidenheit. (Vergleich.)
— 4.) Die Bedeutung des Weibes in—d«r Germania, in Hermann und Dorothea und im Liede von der Glocke. — 5. a) Tiberius und Germanicus. (Darstellung des VeHiältnTsses beider nach Tacitus.) — b) Schwert, 2^unge, Fede.r — drei Großmächte. — 6.) Labor non onus, sed beneficium. — 7.) 'Lgsen taacht reif, Soliroibca geHuu, B«4sfir4fig§pdt.
Schularbeiten: 1.) DasTIied von der Glocke. (Inhaltsbestimmung.) — 2. a) «Den schlechten Mann muß man verachten — Der nie bedacht, was er vollbringt.» (Schiller.) — 1>) Sokrates’ Ansichten über den Tod. — 3. a) Aus welchen Gründen wirbt Hermann Dorothea zuerst als Magd für seine Eltern, statt sofort um sie zu freien? — b) Worauf gründet sich das Selbstgefühl des Wirtes in «Hermann und Dorothea»? — 4.) Wie rechtfertigt Schiller Teils Tat? — 5. a) Geßlers und Attinghausens Tod in «Wilhelm Teil». — b) «Kurz ist das Leben», spricht der Weise, spricht der Tor. — 6.) Welche Mächte bestimmen das menschliche Leben? Mit Rücksicht auf liückerts Spruch: «Sechs Wörtchen nehmen dich in Anspruch jeden Tag: Ich soll, ich muß, ich kann, ich will, ich darf, ich mag.» (Maturitätsarbeit.)
Freie Vorträge.
1.) Die geheimen Gesellschaften im Mittelalter. (Erman.) — 2.) Über die Tragik und das tragische Moment. (Jurca.) — 3.) Abriß der japanischen Geschichte. (Oblak.) — 4.) Das Gedächtnis. (Vidic.) — 5.) Österreichs territoriale Entwicklung. (Zois.) — 6.) Grillparzers Trilogie «Argonauten». (Grašič.) — 7.) Über die Entwicklung der Sprache. (Matjašič.) — 8.) Friedrich Hebbels Leben und Werke. (Virant.)
b)	In der slovenischen Sprache.
V. Klasse. yV-*	O)
Domače naloge:	1.)	Z «Lukeževega semnja» v Kranju. — 2.) Oj zlata
mati domovina, —- Ti krasna si, krasnejše ni, Kar jih obseva zarja dneva. (S^ Gregorčič.) — 3.) O pravem času molčati ni lahko, a potrebno. — 4.) Honestus rumor alterum est patriinonium. (Publius Syrus.) — 5.) Baucida in Filomon. (Idila.)
Šolske naloge: 1.) Izlet k prijatelju. — 2.) Slovenski kmetje pod cesarjem Maksom. (Po Aškerčevi «Stari pravdi».) — 3.) Zima srebrna — Zdrava nam, zdrava. (O. Zupančič.) — 4.) O rojonicali in sojenicah. — 5.) Krjavelj. (Po Jurčičevem «Desetem bratu».)
VI. Klasse.
Domače naloge: 1.) Črtomirov govor. (Po -Krstu pri Savici».) — 2.) Moji spominski dnevi. — 3.) En dan iz življenja stare matere. — 4.) Rimsko ljudstvo v Shakespearejevem Juliju Cezarju. — 5.) Kaj si obetam od prihodnjih počitnic?
Šolske naloge: 1.) Zakaj so tako radi pogovarjamo o vremenu? — 2.) Duševni preobrat Črtomirov. (Po «Krstu pri Savici».) — 3.) In življenje naše — Al’ so samo sanje? (S. Jenko.) — 4.) Prešernova «Nova pisarija» po vsebini in obliki. — 5.) Brutov značaj
VII. Klassey/.~
Domače nalogo: 1.) Pozdravljam te, častitljivi hram modric! — 2.) Krst pri Savici — Tugomer — Dreizehnlinden. (Primerjanje.) — 3.) En list napisati bolj omika duha nego cölo knjigo prebrati. (Jean Paul.) — 4.) Iv. Mažuranič: Oeta. (Estetska analiza.) 5. a) Nit bi zato barbarim se zvali, što vi mroste, dok su oni spali. (Mažuranič, Smail aga III.) — b) Laba in Sava. — c) Sekspirjev «Kralj Lir* in Turgenjeva -Stepni kralj Lir».
Šolske naloge: 1.) Vi, trdi	ljudje, — Oči odprite. — In	videli boste
roj solzan, Ušes ne mašite. — In bil vam bo nanje jok glasan. (S. Gregorčič.)
—	2.) Razvoj	dejanja v Hamletu.	— 3.) Glagolita doz., Otenije sv.	Iv. Zlat. na
veliki četrtek	vv. 1 —10, 31 -45,	prevod. — 4.) I. 1 in V. 3. v Kralju Learu.
— 5.) Podobe v Prešernovi pesmi «Slovo od mladosti».
Vaje v govoru.
1.) Kako	čitajmo? (Stelč.) —	2.) «Gero» Jiraskov in Jurčičev	«Tugomer».
(Stuller.) — 3.) Kedaj je umrl zadnji polabski Slovan? (Stelč.) — 4.) \Sogdan Venedova polabska trilogija in nje zgodovinsko ozadje. (Snoj.) — 5.) Domovina Slovanov. (Poprof.Niederlu-Cegnar.) — 6.) Slovenska glasba. (Jenko.) — 7.) «Zlatorog» IJauinbachov in Aškerčev. (Jos. Gogala.) — 8.) Makedonija, domovina slovanskih blagovestnikov, nekdaj in sedaj. (Justin.) — 9.) Starokrščanski in bizantinski slog." (Steife.)	10.) Narodno blago v , poljanski dolini nad Škofjo Loko. (Stanonik.)
11.) Kapela sv. Cirila in Metoda v klementinski baziliki v Rimu. (Štolfe.)
VIII. Klasse^/^-e
Domače naloge : 1.) S, Gregorčič kot ljudski filozof. (Načrt poljudnega predavanja.) — 2.) «Grajski pisar» dr. I. Tavčarja in pa «Takšni so> dr. Fr. Detela. (Primerjanje.) — 3.) Snov in vsebina Hamleta. ■— 4.) V molčanju je uspeh. —
5.	a) Uhlandov «Der Rezensent» pa Prešernova «Nova pisarija». — b) Prešeren in Kette. — c) Izvirna balada. (Sonet.)
Šolske naloge: 1.) Derendinga	in	pa	Kranj.	— 2.)	«Stanu so svojega
spomni ...» Prešeren. (Pogled v bodočnost.)	—	3.) Koristen je	najmanjši delokrog
— Le ti mi v njem ne drži križem rok.	(Po Goetheju.)	— 4.)	Sodba naših lirikov
o nalogi poezije. —- 5.) Najdbe in iznajdbo novega veka ter njih upliv na medsebojno razmerje narodov. (Zrelostni izpit.)
Vaje v govoru.
1.) A. Mickiewicza «Pan Tadeusz». (Virant.) — 2.) Estetska analiza Puškinovega «Evgenija Onjogina». (Jurca.)	—	3.)	Sonetni	venec	v slovenski poeziji.
(Vidic.) — 4.) Dr. Jak. Zupanova muza. (Matjašič.)
A.	Im Schuljahre 1903/1904.
Die Maturitäts-Wiederholungsprüfung wurde zufolge Landesschulrats-Erlasses vom 29. Juli 1904, Z. 3065, am 26. September 1904 unter dem Vorsitze des Herrn k. k. Landesschulinspektors Franz Hubad abgehalten. Derselben unterzogen sich vier öffentliche Schüler. Von diesen erhielten drei ein Zeugnis der Reife, einer wurde auf ein Jahr reprobiert.
Zur Ablegung der Maturitätsprüfung haben sich 28 Schüler der VIII. Klasse gemeldet; außerdem wurden mit dem Erlasse des k. k. Landesschulrates vom
26.	Jänner 1905, Z. 447, und vom 15. April 1905, Z. 1844, zwoi Externisten zur Prüfung im Sommertermine zugelassen.
Die schriftlichen Prüfungen wurden in der Zeit vom 29. Mai bis 3. Juni 1. J. durchgeführt.
Die Themata lauteten:
a)	Mathematik, 29. Mai:
1.) Welche Winkel im ersten Quadranten genügen der Gleichung:
2.) Ein auf dem Scheitel stehender gerader Kegel ist teilweise mit Wasser gefüllt. Wie groß ist die Wassermenge, wenn eine Bleikugel vom Radius 12 cm hineingelegt noch vollkommen untertaucht und sich die Höhe zum Radius des Kegels wie 15:8 verhält?
3.) Der Flächeninhalt eines Dreieckes beträgt 6 m2 24 dm2; wie groß ist der Radius des dem Dreiecke eingeschriebenen Kreises, wenn zwei innere Winkel des Dreieckes 78° 11' 16" und 73° 44' 23” messen?
4.) Durch die Endpunkte des Parameters der Parabel y2 = 16 .v wird ein Kreis gelegt, der seinen Mittelpunkt im Koordinatenanfangspunkt hat; unter welchem Winkel schneiden sich die Kurven und wie groß ist die gemeinsame Fläche? (Längeneinheit = 5 cm.)
b) Deutscher Aufsatz, 30. Mai:
Welche Mächte bestimmen das menschliche Leben?
Mit Rücksicht auf Rückerts Spruch:	«Sechs Wörtchen nehmen dich in
Anspruch jeden Tag: Ich soll, ich muß, ich kann, ich will, ich darf, ich mag.»
c) Übersetzung aus dem Griechischen, 31. Mai:
Platon, Phaedon c. III.
d) Übersetzung ins Latein, 2. Juni vormittags:
Nicht Opfer sind der Gottheit angenehm, sondern ein frommer und reiner Sinn. (Aus: Süpfle, Latein. Stilübungen für die oberen Klassen, Nr. 234.)
e) Übersetzung aus dem Latein, 2. Juni nachmittags:
Cicero, Tuscul. disputat., lib. I, c. 41.
f) Siovenisch, 3. Juni:
Najdbe in iznajdbe novega veka tor njih upliv na medsebojno razmerje narodov.
Das Ergebnis der zufolge des Landesschulrats-Erlasses vom 18. Mai 1905, Z. 2099, am 17. Juli 1. J. beginnenden mündlichen Prüfungen wird im nächstjährigen Programme veröffentlicht werden.
B.	Im Schuljahre 1904/1905.
der für das Schuljahr 1905/1906 in Gebrauch zu nehmenden Lehrbücher.
Lehr-gegen-stawl	Klasse	Volle Bezeichnung des Huches (neueste Auflage)	Zugelassen mit Erlaß: K.-U.-M.	Gleichz. zuläss. Aufl.
	1	Veliki katekizem ali krščanski nauk, Preis K - -ho	22. März 1897, Z. 7011. Alle Bisehöfe in Wien am 9. April 1894	
	II.	Lesar Ant., Liturgika, 4. izdaja. Preis K 2 *80	25. Oktober 1896, Z. 25.572. F. B. O Laibach am 4. März 1896, Z. 684	8. Aull.
fi 0	III.	Karlin Andr., Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi, Preis K 2' —	25. Juni 1896, Z. 15.427. F.B.O.Laibach am 18. September 1895, Z. 2061	
	IV.	Karlin Andr., Zgodovina razodetja božjega v novi zavezi, Preis K 2 ■	20 April 1897, Z. 8821. F. B. O. Laibach am 28. März 1897. Z. 669	
•H bo •H	V.	Wappler, Dr. A., Lehrbuch der kathol. Religion, 1. Teil, 8. Aufl., Preis K 2 —	4. Jänner 1898, Z. 28.821. F. H. (). Laibach am 21. Mai 1877, Z. 697	die früheren
0) Pi	VI.	VVappler, Dr. A., Lehrbuch der kathol. Heligion, II. Teil, 8. Aull., Preis K 2-40	17. Septembor 1908, Z. 80.151. F. B. 0. Laibach am 21. Mai 1877, Z. 697	7. 2.
	VII.	VVappler, Dr. A.. Lehrbuch der kathol. Heligion, 111. Teil, ö. Aull., mit Ausschluß der früheren, Preis K 2*40	17.September 1908, Z. 80.151. F. H. O. Laibach am 21. Mai 1877, Z. 697	
	VIII.	Hader P. M., Lehrbuch der Kirchengeschichte, 5. Aull., mit Ausschluß der früheren, Preis K 1 • 90	22. September 1902, Z. 28.156. Gesamt-Episkopat in Wien. November 1901	
	I.	Kermavner V., Latinska slovnica, 2. natis, Preis K H’20	22. September 1898, Z. 21.015	1. Aull
		Wiesthaler Fr., Latinsko vadbe za 1. gimn. razred, 3. natis, Preis K 2*80, mit Ausschluß der früheren	20. Juni 1898, Z. 14.857	
0) A 0 (4	II.	Slovnica wie in I. Wiesthaler Fr., Latinsko vadbe za 11. gimn. razred, 2. natis, Preis K 8*20, mit Ausschluß der früheren	18. März 1897, Z. 5989	
	UI.	Slovnica wie in 1. Požar, dr. L., Latinske vadbo za Ul. gimn. razred, Preis K 2- — J. Golling, Chrestomathie aus (’. Nepos und Q. Curtius Rufus, Preis K 1 • 40	1. April 1897, Z. 7462 4. Jänner 1901, Z. 85.121	
H P. ffl © A	IV.	Slovnica wie in I. Požar, dr. L., Latinsko vadbo za IV. gimn. razred, Preis K 2 20 Caesar, Debello Gallico, ed. Prammor, 0. Aufl., Preis K 2 — Ovids ausgewählto Gedichte, von Sedl-mayer, 0. Aull., Preis K 1 90	4. September 1901, Z. 25.562 27. Juni 1902, Z. 20.162	5— 1. 5. u. 4
ü 11) •H fl •H <D i -H d	V.	Scheindler, Latein. Schulgrammatik v. Dr. H. Kauer, 5. Aull., Preis K2 00 Süplle K. Fr., Aufgaben zu lat. Stilübungen, 11. Teil, 8. Aull. v. Happold J., Preis K 8 * <»0 Zingerle, T. Livii ab urbo condita 1. L, 11., XXI. u. XXII., 0. Aull., Prois K 2 ' 20 Ovid wie in IV.	10. Juni 190.8, Z. 17.987 28. April 1904, Z. 18.959 24. Juli 1903, Z. 24.788	4.-2. 5.	—1
j	VI.	Grammatik wio in V. Sodlmayer-Scheindler, Lai. Übungsbuch für dio Oborklassen der Gym-nasion, 2. Aufl., Preis K 8 • — Ciceros Reden gegen Catilina, ed. Nohl, 8. Aufl., Preis K 1* — Sallustii bellum Jugurthiuum, cd. Schoindler, 2. Aull., Preis K 1*20 Caesar, Do hello civili, 1. Ul. od. Kymor, Preis K 1*20 Vergilii Aeneidos epitomo, ed.Kloucek, 4. Aufl., Prois K 2'60	18. Oktober 1899, Z. 27.025	1.	Aufl. 2.	u. 1. 1. Aull. 8. Aufl.
K. (I
4
Lohr- gegen- stand	Klasse	Volle Bezeichnung des Huches (neueste Auflage)	Zugolassen mit Erlaß: K.-U.-M.	Gloichz. zuläss. Aull.
<D in fl ■ri 0 fi (Ö	VII.	Grammatik wio in V. Übungsbuch wie in VI. Cicoro, Do imporio Gn. Pompoi, od. Nohl, 3. Aufl., Preis K —--70 —	pro Archia poeta, ed. Nohl, 2. Aufl., Preis K — • 50 —	Laolius, de amioitia, od. Kchiche, 2. Aufl., Preis K —*86 Vergil wio in VI.		2. und 1 1. Aufl.
•H H <D 0. d® j hl	VIII.	Grammatik wio in V. Übungsbuch wio in VI. Tacitus, Germania, cd. J. Müller, Preis K —-80 — Historische Schriften in Auswahl v. A. Weidner, 2. Aufl., Preis K 2’ — Q. Iloratii Flacci carmina solocta, cd. Iiuemor, 5. Aufl., Preis K 1*72	13. Oktober 1904, Z. 84.801 1. Februar 1899, Z. 2018	1. Aufl.
	III.	Curtius-Ilartel, Griechischo Schul-grammatik, 24. Aufl., bearbeitet von Dr. Fl. Woigel, Preis K 3*10, mit Ausschluß der früheren Schenkl, Griechischos Elementarbuch, 19. Aufl., Preis K 2*85, mit Ausschluß der früheren	12. Dozomber 1902, Z. 30.355 11. Juli 1904, Z. 24.452	
0) H	IV.	Grammatik wio in III. Schenkl, Griechisches Elementarbuch, 18. Aufl., Preis K 2'60	4. November 1901, Z. 29.780	17.—15.
rH 0 (4 H P. w	V.	Curtius-Ilartel, Griechischo Schul-grammatik, 22. Aufl., Preis K 2* 1>0 Elementarbuch wio in IV. Chrestomathie aus Xonophon, ed. Schenkl, 18. Aufl., Prois K 3‘20 Homers Ilias in vork. Ausgabe von A. Christ, 3. Aufl., Preis K 3' —	31. Mai 1894, Z. 10.212 8. August 1904, Z. 28.003 12. Jänner 1904, Z. 41.910	19. Aufl. 12.—8. 2. u. 1.
d) : * 0 Ul	VI.	Grammatik wio in V. Elementarbuch wio in IV. Chrestomathie aus Xonophon wio inV. Homers Ilias wio in V. Herodot, Auswahl von Scheindlor, Preis K 1*80	28. Jänner 1896, Z. 1661	
•H A o a» .H H	VII.	Grammatik wie in V. Schenkl, Übungsbuch für Obergymnasien, 10. Aufl., Preis K 2' 80 Demosthenes, Ausgowählto Reden, cd. Wotke, 6. Aufl., Preis K 1-60 Homers Odyssee, Auswahl v. A. Th. Christ, 4. Aufl., Prois K 2'40	19. Juli 1901, Z. 21.261 19. Juni 1903, Z. 19.438	9. u. 8 3. u. 2.
(5	VIII.	Grammatik wio in V. Übungsbuch wio in VII. Homers Ilias wio in V. Homers Odyssee wio in VII. Platon, Apologio u. Kriton, ed. Christ, 3. Aufl., Preis K 1*— Platon, Protagoras, od. J. Kral, Prois K —-80 Sophokles, Aias, ed. Schubort, Preis		2. u. 1.
> aa 0 0 4J (D H H Ol d) 7	I.	Willomitzer, Deutsche Grammatik, .11. Aufl., Prois K 2 40 Štritof A., Deutsches Lesebuch für die I. u. II. Kl. an slovcn. utraquist. Mittelschulen, 2. Aufl., Prois IC 2-70	11. Februar 1905, Z. 4101 8. April 1905, Z. 9460	10. u. 9. 1. Aufl.
	11.	Grammatik wio in I. Lesebuch wio in I..		
	Ul.	Grammatik wio in I. Prosch-Wiedenhofer, Deutsches Lesebuch, III. Teil, Preis K 2*40	15. Mai 1894, Z. 8615	
pW	IV.	Grammatik wie in I. Prosch - VViedenhofer, I)eutsches Losebuch, IV.Teil, 2. Aufl., Prois K2 00	25. April 1904, Z. 13.205	1. Aufl.
Lehr-gegen-s timi	Klasse	Volle Bezeichnung des Buches (neuosto Auflage)	Zugelasson mit Erlaß: K.-U.-M.	Gloichz. zuliiss. Aufl.
(D	V.	YVillomitzer, Deutsche Grammatik, 8. Aufl., Preis K 2 40 Lampel L., Deutsches Lesebuch für die oberen Klassen der österr. Gymnasien, I. Teil, 4. Aufl., Preis K 2 • 95	5. April 1899, Z. 8429 15. September 1903, Z. 30.010	
A 0 (Ö H ft	VI.	Grammatik wie in V. Lampel L., Deutsches Lesebuch für die oboren Klassen der österr. Gymnasien, II. Teil, Preis K 2 70 Lessing, Mina v. Barnholm (Graoser), Preis K — *50	25. Juni 1898, Z. 17.754	
(D a) A 0 n n	VII.	Grammatik wio in V. Lampel L., Deutsches Lesebuch für die oberen Klassen der österr. Gymnasien, III. Teil, 2. Aufl., Preis K 2 42 Goethe, Iphigonio auf Tauris (Graoser), Preis K —‘60	6. Oktober 1900, Z. 27.597	
■r |J 0) A	VIII.	Grammatik wio in V. Lampel L,, Deutsches Losebuch für die oberen Klassen der österr. Gymnasien, IV. Teil, 2. Aufl., Preis K 2 84 Goothe, Hermann und Dorothoa (Graoser), Preis K —‘50 Grillparzer, Ahnfrau (Graesor), Prois K —*50	22. April 1904, Z. 8440	
	I.	Sket-Janežič, Slovenska slovnica, s. Aufl., Preis K 8* , mit Ausschluß der früheren Skot, Čitanka. I. del, 2. Aufl., Preis K 2 —	13. November 1900, Z. 28.920 1. August 1896, Z. 18.726	1. Aufl.
m 4 0 (S H	11.	Slovnica wio in I. Sket, Čitanka, 11. dol, 2. Aufl., Preis K 2 ■ —	22. April 1902, Z. 10.946	1. Aufl.
	ni.	Slovnica wio in I. Skot, Čitanka, III. del, Preis K 1*60	12. Mai 1893, Z. 9729	
P. (!) 0 d 0 1)1 ■H	IV.	Slovnica wio in I. Skot, Čitanka, IV. dol, Prois K 1 • 60	31. Jftnner 1894, Z. 699	
	v.	Slovnica wio in I. Skot, Slovensko berilo za V. inVI. razr., 3. Aufl., Prois K 8'60	25. August 1904, Z. 21.946	2. Aufl.
	VI.	Slovnica wio in I. Berilo wie in V. Kosovo, Srpsko narodne pjosmo o boju na Kosovu, Preis K — * 40		
d d) t> 0 H w	VII. VIII.	Slovnica wie in I. Sket, Slovenska slovstvena čitanka za VII. in VIII. razrod, 2. Aufl., mit Ausschluß der früheren, Preis K 8*— Sket, Staroslovenska čitanka, Preis K 3 — Ma/.uranič: Smrt Smail ago Čengijiča, Preis K — 40 Slovnica wio in I. Čitanka wio in VII. Staroslovenska čitanka wie in VII.	20. März 1905, Z. 8362 27. August 1894, Z. 20.089	
C) fl) a s	I.	Vrhovec Iv., Zemljopis za I. gimn. razred, Preis K 1* 20 Kozenn B., GoogTanh. Atlas für Mittelschulen, 39. Aufl., Prois K 8- —	13. November 1897, Z. 24.699 9. Jlinnor 1901, Z. 86.761 ex 1900	38.U.37.
0 J» H S	II.	Bo/ek V., Zemljepis za snodnjo in srednje razredo srednjih šol, 2. natis, Preis K 2 40 Kozonn B., Atlas wie in I. Mayer-Kasprut, Zgodovina starega voka za 11. gimn. razr., Preis K 2 • 80	16- September 1899, Z. 24.881 31. Oktober 1894, Z. 24.065	
Lohr-	Klasse.	Vollo Bezeichnung des Huches	Zugelasson mit Krlnß: K.-U.-M.	Gleich*
gegen- stand		(neueste Auf Ingo)		zuliiss. Aull.
	II.	Schubert F. W. und Schmidt W., Historisch-geographischer Schulatlas der		
		Alten Welt, dos Mittolaltors und der	G. März 180», Z. 5002	
		Neuzeit, Ausgabe für Gymnasien,		
		Preis K 3 • 20		
	III.	Zemljepis wie in II.		
0) ±i		Mayer - Kaspret, Zgodovina srednjega veka, Preis K 2* —	24. Mürz 1808, Z. «081	
A 0		Atlanten wio in 11.		
	IV.	Mayer - Kasprot, Zgodovina novega veka, Preis K 2’ —	7. Februar 1901, Z. 801	
•H		Jesenko, Avstro-ogerska monarhija.		
A		Domovinoznanstvo za IV. gimn.	laut M.-V.-Bl. 1885, pag. HO	
\ o 0)		razred, Preis K —*90		
		Atlanten wie in 11.		
d) Ö	V.	Gindely- Maver , Geschichte für die		
		oberen Klassen der Gymnasien, I. Teil, 11. Aufl., Prois K 8*20 Richter, I)r. Rduard , Lehrbuch der	27. Juni 1002, Z. 20. 570	10. Aull.
		Geographie für die 1., II. u. III. Kl. der Mittelschulen, 6. Aufl., Preis	15. November 1001, Z. 24.214	5. Aull
ti		K 2*85		
{J		Atlanten wio in II.		I.	Teil: to.u 11., II.	Tpil: 10. ü. 0., III.	Teil:
	VI.	Gindely - Mayor, Geschichte für die		
0		oberen Klassen der Gymnasien (1.,	II. Teil approbiert, wio 11. Auflage des 1. Teiles	
.H A		11. und III. Teil), II. Teil. 10. Aufl., Preis K 3*~		
		Geographie wio in V.		li.u. io. Aull
		Kozenn H., Geographischer Atlas für		
(j		Mittelschulen, 35.— 38. Aufl., Preis	3. März 1000, Z. 61	
H ho		K 8 —		
		Putzger, Historischer Schulatlas zur		
		alten, mittleren und neueren Ge-	20. Juli 1903, Z. 23.083	10. 24.
0		schichte, 25. Aufl., Preis K 8'60		
d)	VII.	Gindely - Mayer, Geschichte für die		
h		oberen Klassen der Gymnasien,	31. Dezember 1903, Z. 42.824	10. Aull.
u		III. Teil, 11. Aufl., Prois K 3 40		
		Geographie wie in V.		
		Atlanten wio in VI.		
	VIII.	Zeehe-Schmidt, Österreichische Vater-landskundc für dio VIII. Gymnasialklasse, Prois K 3*20 Atlanten wio in VI.	7. Mai 1901, Z. 0718	
	I.	Matek, Aritmetika za nižje gimnazijo, 1. del, Preis K 2* — Matek, Geometrija za nižje gimnazije, I. del, Prois K 2 —	16. Jilnnor 1897, Z. 1002 25. Februar 1896, Z. 3H08	
	II.	wie in I.		
	III.	Matek, Aritmetika za nižje gimnazije, II. dol, Prois K 2 * 20	5. November 1898, Z. 27.481	
M		Matok, Geometrija za nižjo gimnazije, II. del, Preis Iv 2 • 20	18. Oktober 1896, Z. 25.273	
.H	IV.	wio in III.		
(J	v.	Močnik - Neumann , Arithmetik und		
		Algebra für dio oberen Klassen der	22. Jiinnor 1904, Z. 1812	26. u. 27.
d		Mittelschulen , Ausgabe für Gym-		
fi		nasien, 28. Aufl., Prois K 3*70 Močnik-Spielmann, Lohrbuch dor Geo-		
, ® ! d				
		metrie fiir dio oberen Klassen der Gymnasien, 24. Aufl., Preis K 3*80	28. Mai 1004, Z. 18.894	23. Aufl.
+*	VI.	Močnik - Neumann , Arithmetik und		
(Ö M		Algebra für die oberen Klassen dor Mittelschulen, Ausgabe für Gym-	2H. Juni 1002, Z. 20.H05	20. Aull.
j 2		nasien, 27. Aufl., Prois K 3* 70 Močnik-Spielmann, Lehrbuch der Geo-		
ri |				
		metrie für dio oberen Klassen dor Gymnasien, 23. Aufl. mit Ausschluß der früheren, Prois K 8 • HO	11. März 1902, Z. 6876	
				
		Schlömilch, Dr. ()., Fünfstellige Loga-		
		rithmen u. trigonometrische Tafeln,		
		13. Aufl., Preis K 1*56		
	VII.	wio in VI.		
	VIII.	wie in VI.	•	
Lehr- gegen- ständ	Klasse	Volle Bezeichnung <los Buches (ncuesto Auflage)	Zugelassen mit Erlaß: K.-U.-M.	Gleich/. zuliiss. Aufl.
M •H	III.	Senekovič, Fizika, 2. Aull., mit Ausschluß der ersten, Preis k 4*—	29. September 1902, Z. 28.351	
Ul	IV	wio in III.		
h A Pi	VII. VIII.	Wallentin, Lohrbuch der Physik, 13. Aufl., Preis K 3* — wie in VII.	10. September 1902, Z. 29.211	12 Aull.
0) +* A 0	I. II.	Pokorny-Erjavoc, Živalstvo, 3. Aull., Prois K ‘2 -32 Paulin A., Prirodopis rastlinstva za nižjo razredo srodnjih šol, Prois K 8-20 wie in I.	laut M.-V.-Bl. 1881, pag. 102 20. September 1898, Z. 20.459	
iH A	III.	Ilinterlechner, Mineralogija, Preis K 1*90	28. Dezember 1903, Z. 42.912	
0 Ul o> b0 H i +* (Ö	V.	lloehstctter- Bisching , Leitfaden der Mineralogie und Geologie für die oberen Klassen der österreichischen Gymnasien, von Dr.Toula, 18. Aull., Preis K 2 • 30 Wretschko-Hoimcrl, Vorschule der Botanik für den Gebrauch an höheron Klassen der Mittelschulen, 7. Aull., Preis K 3'-	19. April 1904, Z. 12.813 26. Juni 1901, Z. 18.174	14.u. 12 (i. Aufl.
	VI.	Graber-Mik, Leitfaden der Zoologie für die oberen Klassen, !. Aull., mit Ausschluß der früheron, Preis K 3*80	1. .Juni 1904, Z. 20.594	
vi »d	VII.	Willmann, Logik, Preis K 2 20	15. Juli 1901, Z. 13.726	
P< t1 o	VIII.	Willmann, Empirische Psychologie, Preis K 3 • 20	1 Juli 1904, Z. 22.792	
Als Hilfshücher empfohlen		Rožek J. A., Latinsko - slovenski slovnik za 111. in IV. razred, Preis K 5 • 40 Stowasser, Latein.-deutsches Wörterbuch, 2. Aufl.. Preis K 13* — Schcnkl, Griechisch-deutsches Schulwörterbuch, Prois K 10 • — Golling, SchQlerkommentar zu Liviua, Preis K — • 72 Müller, Schülerkommentar zu Sallust (Jugurtha), Preis K 1’56 Krafft und Hanke, Präparationen Kummer - Stcjskal, Einführung in die deutsche Literaturgeschichte, 5. Aull., Preis K 8*60 Schweighofer, Dr. Ant., Tabellen zur Bestimmung einheimischer Samenpflanzen, Preis K 1*60 Wallentin, I)r. Kr., Maturitätsaufgabon aus der Mathematik, Preis K i ‘ —		
Steno- graphie		Scheller Kranz, Lehr- und Lesebuch der Gabolsbergerschen Stenographie für Schulen und zum Selbstunterrichte, 9. Aufl., Preis K 3'60		
Der Pflege der Jugcndspiele wurde auch im heurigen Jahre volle Aufmerksamkeit gewidmet.
Als Spielplatz diente der Schuljugend die große Ilutweido «Gehsteig», welcho der löbliche Gemeinderat der Stadt Krainburg auch im heurigen Jahre als Spielplatz unentgeltlich überließ, für welchen Akt der Schulfreundlichkcit ihm die Direktion den wärmsten Dank ausspricht.
Die Spiele leitete der k. k. supplierende Gymnasiallehrer Bogumil Remec mit großem Eifer und anerkennenswertem Erfolge. Dio Spiele weist nachstehende Tabelle aus:
Tabellarische Übersicht
der im Schuljahre 1904/1905 durchgeführten Jugendspiele.
Datum	Spielzeit	| Anwesende	Spiele
1904: 22. Sept.	1—4	150	Treibball; Kottonreißen; Croquet.
29. Sept.	2—4	120	Treibball; Stoinspiel; Ballwerfen; Croquet.
! 3. Okt.	1—4	160	Fuchsprellen; Blinde Jagd; Jagdball.
j 7. Okt.	1—3	170	Katze und Maus; Foppen und Fangen; Räuber und Gondarmon.
! 1 7. Okt.	1—4	140	Festungsspiel.
24. Okt.	1—3	100	Wettkampf mit dem Balle; Drittenabschlagen.
3. Nov.	1—5	160	Kriegsspiel.
7. Nov.	1—3	80	Ausflug auf den St. Margaretenberg,
8. Dez.	1—3	90	Ausflug längs der Save.
1905: | 8. Jänn.	1 — 3	100	Marschübungen.
22. März	1—4	160	Katze und Maus; Treibball; Der Fischer.
29. März 1	1—4 '	150	Räuber und Gondarmen; Wcttlauf.
Datum	Spielzeit	Anwe- sende	Spiele
15. April	1—4	60	Ausflug nach Strževo.
125). April	2—4	90	Geierspiel; Stoüball; Croquet. .
i (i. Mai	2—4	1 10	Kriegsspiel.
10. Mai	1—4	70	Schwarzer Mann; Festungsspiel.
20. Mai	1 — 4	120	Festungs- und Kriegsspiel.
24. Mai	2—4	80	Wurfball; Treibhall; Kettenreißen.
; 3. Juni	2—5	130	Räuber und Gendarmen.
1 10. Juni	2—6	100	Ausflug nach Predozlje.
14. Juni	2—4	90	Gemeinschaftliches Baden; Dauerlauf und Marschübungen.
24. Juni	2 — 5	70	Gemeinschaftliches Baden; Kriegsspiel.
! 28. Juni	2—5	50	Gemeinschaftliches Baden; Versteckspiel.
1. Juli	3—6	60	Räuber und Gendarmen; Marschübungen; Baden.
8. Juli	3—5	125	Kriegsspiel; Baden.
12. Juli	2—5	40	Unterricht im Schwimmen.
13. Juli	5 — 7	100	Gemeinschaftliches Baden.
Die Aufnahms- und Wiederholungsprüfungen wurden am 1(5. und 17. September abgehalten und sodann am 19. September das Schuljahr mit dem heiligen Geistamte eröffnet.
Die Maturitäts-Wiederholungsprüfung wurde unter dem Vorsitze des k. k. Landesschulinspektors Herrn Franz Tlubad am 26. September abgehalten.
Am 4. Oktober feierte das Gymnasium das Allerhöchste Namensfest Seiner Majestät unseres allergnädigsten Kaisers Franz Josef I. durch einen solennen Sehul-gottesdienst mit Absingung der Volkshymne am Schlüsse und in gleicher Weise am 19. November das Allerhöchste Namensfest weiland Ihrer Majestät der Kaiserin Elisabeth.
Das erste Semester wurde am 11. Februar geschlossen, das zweito am 15. Februar begonnen.
Am 7., 25., 26., 28., 29., 30. November 1904 und am 7. und 8. April 1905 inspizierte der k. k. Landesschulinspektor Herr Franz Ilubad die Anstalt.
Am 9. Mai, dem 100. Todestage Schillers, wurde in den einzelnen Klassen von den Fachlehrern der deutschen Sprache die Bedeutung desselben als Mensch und Dichter in entsprechender Weise gewürdigt.
Am 26. Mai wohnte der hoch würdige Herr Dechant und Stadtpfarrer Anton Koblar als fürstbischöflicher Kommissär dem Religionsunterrichte bei.
Am 27. Mai unternahmen die Schüler der I. bis VII. Klasse unter Führung von Professoren den Maiausflug. Die I.a. und I. b. Klasse gingen über St. Jodoci nach Bischoflack; die II.b. und III.b. Klasse nach Veldes-Vintgar, die VI. Klasse über Kadmannsdorf-Vigaun - Neumarkt] nach Podbrezje, die III.a. Klasse nach Moistrana - Peričnik -Vratatal, die H.a. und lV. Klasse gingen nach Jauerburg; hier besichtigten sie die Walzwerke der Krainischen Industriegesellschaft, wobei in liebenswürdigster Weise der Herr Ingenieur Ileisky die nötigen Erklärungen gab.
Die V. und VII. Klasso machten ihren Ausflug nach Raibl und dem Predi 1. Besonders lehrreich war die Besichtigung des k. k. Borgwerkes in Raibl, die die k. k. Vorstellung in freundlichster Weise bewilligte und ermöglichte. Für das freundliche Entgegenkommen und das gegenüber der Schuljugend gezeigte Wohlwollen spricht die Direktion namens der Schüler dem Herrn Ingenieur Reisky sowie der löblichen Vorstellung des k. k. Bergwerkes in Raibl ihren wärmsten Dank aus.
Vom 29. Mai bis 3. Juni fand die schriftliche Maturitätsprüfung im Sommertermine statt.
Am 7. Juni machte die VIII. Klasse einen Maiausflug nach Moistrana -Peričnik Vratatal.
Am 22. Juni	beteiligte sich das	Gymnasium an	dor Fronleichnamsprozession.
Am 27. Juni	beehrte Seine Durchlaucht Fürst	Ernst zu Windischgrätz die
Anstalt mit seinem Besuche und verweilte fast anderthalb Stundon in der Anstalt.
Die	zweckmäßigen	und sinngemäßen	Einrichtungen	in der ganzen Anstalt sowie
die	wohlgeordneten Kabinette, die er	unter Führung	des Direktors in Augenschein
nahm, erregten hoho Anteilnahme des Fürsten, wofür er auch dem Direktor ungeteiltes Lob spendete.
Dem vorgeschriebenen Gottesdienste an Sonn- und Feiertagen und in dor warmen Jahreszeit auch an Dienstagen und FreitagerJ^yohnten die Gymnasialschüler unter entsprechender Aufsicht in der Gymnasialkapelj^J^Ä.	^	^	^
-vr-	v>.	^
Zur heiligen Beichte und Kommunion wurden sie di'eimal geführt und wohnten im Sinne des Ministerialerlasses vom 12. Juni 1899, ad Z. 861 ex 1891, vom
8.	bis 10. April den geistlichen Exerzitien bei.
Der Gesundheitszustand der Schüler war im abgelaufenen Schuljahre im allgemeinen ein normaler. Am 11. November 1904 starb in Bischoflack nach langer Krankheit der gewesene Schüler Lorenz Trdina; am 20. Dezember 1904 starb in Krainburg der Maturant Anton Slamberger; am 1. Jänner 1905 starb in seinem Geburtsorte Suhadol bei Komenda nach kurzer Krankheit der Schüler der V. Klasse Anton Benda	und am 13. Mai 1905 starb	in Stražišče der Schüler der VII. Klasse
Franz Hacin.	Alle waren sehr	strebsame	und wohlgesittete	Schüler, die zu	den
schönsten Hoffnungen berechtigten. Am Leichenbegängnisse des in Krainburg verstorbenen Slamberger beteiligte sich die gesamte Schuljugend samt dem Lehrkörper, an dem Leichenbegängnisse der außerhalb Krainburg gestorbenen drei Schüler nahmen teil die Mitschüler unter Führung ihrer Ordinarien und des Direktors.
Das Schuljahr wurde am 15. Juli mit einem feierlichen Dankgottesdienste, dem «To Deum laudamus» und der Absingung der Volkshymne mit der darauf folgenden Zeugnisverteilung geschlossen.
VIII.	Verfügungen der Vorgesetzten Behörden, soweit sie allgemeines Interesse beanspruchen.
1.) Erl.	Sr. Exzellenz des	Herrn Ministers für Kultus	und Unterricht	vom
7.	Juli 1904,	Z. 805 (intim, mit	Erl. des k.	k. L.-Sch.-R. ddto.	Laibach am 21.	Juli
1904, Z. 2038), betreffend die nachträgliche Quittierung der an die k. k. Hof- und Staatsdruckerei im Anweisungs (Scheck- und Clearing) verkehre des Postsparkassenamtes geleisteten Zahlungen.
2.) Erl. Sr. Exzellenz des Herrn Ministers für Kultus und Unterricht vom
11.	Oktober 1901, Z. 20.089 (intim, mit Erl. des k. k. L.-Sch.-R. ddto. Laibach am 18. Oktober 1904, Z. 4699), gestattet, daß in der III. Gymnasialklasse zum Zwecke der leichteren und besseren Verarbeitung des dem geographischen, beziehungsweise geschichtlichen Unterrichte zugewiesenen Lehrstoffes der Unterricht in Geographie und Geschichte in je zwei wöchentlichen Stunden erteilt werde, jedoch nur unter der Voraussetzung, daß die normale Gesamtzahl der wöchentlichen obligaten Unterrichtsstunden in dieser Klasse 25 (ohne Turnen) nicht überschreite.
3.) Erl. des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 16. August 1904, Z. 4572 (intim, mit Erl. des k. k. L.-Sch.-R. ddto. Laibach am 12. September 1904, Z. 3686), betreffend die Entlohnung der Aushilfsdiener.
4.) Erl. dos k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 21. November 1904, Z. 40.508 (intim, mit Erl. dos k. k. L.-Sch.-R. ddto. Laibach am 4. Dezember
1904, Z. 5314), betreffend don Verkehr zwischen Schule und Haus.
5.) Erl. des k. k- Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 18. Jänner
1905, Z. 510 ex 1904 (intim, mit Erl. des k. k. L.-Sch.-R. ddto. Laibach am 4. April 1905, Z. 346), regelt den Verkehr mit anatomischen, aus Menschenleichen her-gestellten Präparaten.
6.) Erl. des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 31. Jänner 1905, Z. 2186 (intim, mit Erl. dos k. k. L.-Sch.-R. ddto. Laibach am 4. April 1905, Z. 890),
e ^ regelt den Bezug von Gnadengaben für Waisen nach Staatsbediensteten.
7.)	Erl. Sr.	Exzellenz des Herrn Ministers	für Kultus und Unterricht	vom
6.	März	1905, Z. 6301 (intim, mit Erl. des k.	k. L.-Sch.-11. ddto. Laibach	am
27.	April 1905, Z. 1603), weist die Direktion an, den Bedarf von Gipsabgüssen ausschließlich von der Gipsgießorei des k. k. österreichischen Museums für Kunst und Industrie, Inhaber Moritz Schrott in Wien, XII., Dunklcrgasse, zu beziehen.
8.)	Erl. Sr.	Exzellenz des Herrn Ministers	für Kultus und Unterricht	vom
12.	April 1905,	Z. 534 (intim, mit Erl. des k.	k. L.-Sch.-K. ddto. Laibach	am
15. Mai 1905, Z. 1958), erteilt Weisungen in betreff der Behandlung anonymer Anzeigen gegen Lehrpersonen.
9.) Erl. Sr. Exzellenz des Herrn Ministers für Kultus und Unterricht vom
9.	Mai 1905, Z. 16.187 (intim, mit Erl. des k. k. L.-Sch.-11. ddto. Laibach am
5.	Juni 1905, Z. 2341), ordnet an, daß Abiturienten, welchen eine Semestral-Wiederholungsprüfung bewilligt wurde, auf Grund von vier und mehr nicht genügenden oder ganz ungenügenden schriftlichen Arbeiten bei der Maturitätsprüfung im Sommertermine nicht als reprobiert zu betrachten sind.
IX.	Kundmachung für das Schuljahr 1905/1906.
Das Schuljahr 1905/1906 wird am 19. September mit einem feierlichen Gottesdienste und dem «veni sancte» eröffnet.
Die Aufnahmsprüfungen in die I. Klasse werden am 15. Juli, ferner am 16. September abgehalten werden.
SchQler, welche die Aufnahme in die I. Klasse anstreben, haben sieh in Begleitung ihrer Eltern oder deren verantwortlicher Stellvertreter entweder am 14. Juli oder am 15. September bei der Gymnasialdirektion zu melden und hiebei den Taufschein und das Frequentationszeugnis der zuletzt besuchten Volksschule, welches unter ausdrücklicher Bezeichnung seines Zweckes die Noten aus der Beligionslehre, der Unterrichtssprache und dem Rechnen zu enthalten hat, beizubringen.
Die wirkliche Aufnahme erfolgt auf Grund einer gut bestandenen Aufnaluns-prüfung, bei welcher folgeude Anforderungen gestellt werden:
In der Religion jenes Maß von Wissen, welches in den ersten vier Jahreskursen der Volksschule erworben werden kann; in der Unterrichtssprache Fertigkeit im Lesen und Schreiben, Kenntnis der Elemente aus der Formenlehre, Fertigkeit im Analysieren einfach bekleideter Sittze, Bekanntschaft mit den Kegeln der Orthographie ; im Rechnen Übung in den vier Grundrechnungsarten mit ganzen Zahlen.
Eine Wiederholung der AufnalimsprUfung, sei es an derselben oder an einer anderen Anstalt, ist unzulässig.
Die Schüleraufnahme in die II. bis VIII. Klasse findet am 16. September statt.
Schüler, welche im letzten Semester dieser Anstalt angohört haben, müssen das letzte Semestralzeugnis, Schüler aber, welche von anderen Lehranstalten an diese überzutreten wünschen, ihren Taufschein, das letzte Semestralzeugnis, versehen mit der vorgeschriebenen Abgangs klausol, und etwaige Schul-geldbefreiungs- und Stipendiendekrete mitbringen.
Jeder neu eintretende Schüler zahlt nach wirklich erfolgtem Eintritte, d. i. am 15. September, eine Aufnahmstaxe von 4 K 20 h und einen Lehr- und Spielmittcl-beitrag von 2 K 60 h; den Lehrmittelbeitrag zahlen auch die der Anstalt bereits angehörendeu Schüler.
Schüler», welche die Aufnahmeprüfung in die I. Klasse nicht bestehen, werden die erlegten Taxen zurückerstattet.
Die Wiederholungs- und Nachtragsprüfungen müssen am 16. und 18. September abgelegt werden.
Das Schulgeld beträgt per Semester 30 K und muß von den öffentlichen und außerordentlichen Schülern, wofern sie von der Zahlung desselben nicht befreit sind, im Laufe der ersten sechs Wochen eines jeden Semesters gezahlt worden.
Kine Ausnahme besteht im ersten Semester für die Schüler der I. Klasse, die das Schulgeld spätestens im Laufe der ersten drei Monate nach Beginn des Schuljahres zu entrichten haben, und denen, wenn sie, beziehungsweise die zur Erhaltung Verpflichteten, wahrhaftig dürftig sind, die Zahlung des Schulgeldes bis zum Schlüsse des ersten Semesters gestundet werden kann.
Schülern, welche innerhalb der angegebenen Frist ihrer Schuldigkeit nicht nach-gckommen sind, ist der Besuch der Sehule nicht gestattet.
Öffentlichen Schülern kann die Befreiung vom Schulgelde gewährt werden:
a) wenn sie im letzten Semester in den Sitten die Note «lobenswert» oder «befriedigend», im Fleiße «ausdauernd» oder «befriedigend» und im Fortgange die erste allgemeine Fortgangsklasse erhalten haben;
b) wenn sie wahrhaftig dürftig, das ist in den Vermügensverhältnissen so beschränkt sind, daß ihnen die Bestreitung des Schulgeldes nicht ohne empfindliche Entbehrung möglich sein würde.
Solche Schüler, welche die Befreiung von der Entrichtung des Schulgeldes erlangen wollen, haben ihre diesbezüglichen, an den hochlöblichen k. k. Landesschulrat gerichteten, mit dem Zeugnisse über das letzte Semester und dem Vermögensausweise belegten Gesuche in den ersten acht Tagen eines jeden Semesters bei der Direktion zu überreichen.
Die Gesuche der Schüler der I. Klasse um die Stundung des Schulgeldes sind gleichfalls an den hochlöblichen k. k. Landesschulrat zu richten, mit dem Vermögensausweise zu belegen und binnen acht Tagen nach erfolgter Aufnahme bei der Direktion zu überreichen.
Der Vermögensnachweis ist von dem Gemeindevorsteher und dom Seelsorger auszustellen und darf bei der Überreichung nicht über ein Jahr alt sein; er hat die Vermögensverhältnisse so genau, als zu sicherer Beurteilung derselben erforderlich ist, anzugeben.
Zufolge Erlasses des hohen k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 30. Juli 1894, Z. 17.615, werden fortan jene Schüler, welche ihrer Geburt nach und nach ihren Familienverhältnissen als Angehörige des Krainburger Gymnasiums anzusehen sind, d. i. die Schüler aus dem Bereiche der k. k. BezirkshauptmannschaftenKrainburg und Badmannsdorf und aus jenem des k. k. Bezirksgerichtes Stein, in die Laibaoher Gymnasien nioht oder nur in besonders berücksichtigungswürdigen Fällen mit Bewilligung des k. k. Landesschulrates aufgenommen werden.
Im Naehhange zu diesen Bestimmungen wurden mit dem Erlasse des k. k. Landesschulrates von Krain vom 20. Jänner 1903, Z. 300, folgende Verfügungen getroffen:
1.) Die an den Landesschulrat gerichteten wohlmotivierteu Gesuche um ausnahmsweise Gestattung der Aufnahme in eines der beiden Staatsgymnasien in Laibach sind bis 1. August jedes Jahres, und zwar, wenn es sieh um den Eintritt in die I. Klasse handelt, bei der zuständigen k. k. Bezirkshauptmannschaft, in allen übrigen Fällen aber bei der k. k. Direktion des zuletzt besuchten Gymnasiums ein-zubringeu.
2.) Die betreffenden k. k. Bezirkshauptmannschafton und Gymnasialdirektionen haben die Aufnahmsgesuche — eventuell auf Grund weiterer Erhebungen — in Hinsicht auf die besondere Kiicksiehts Würdigkeit zu begutachten und bis 2 0. August dem k. k. Landesschulrate vorzulegen.
3.) Solche Gesuche werden keiner meri torischen Behandlung unterzogen, wenn sie verspätet oder nicht im vorgezeichneten Wege eiiilangen oder wenn sie nicht von den Eltern, beziehungsweise von deren gesetzlichen Vertretern, unterzeichnet sind.
Dies wird hierait zur allgemeinen Kenntnis und Darnachaehtung kundgemacht.
Die Gymnasialdirektion.
Naznanilo o začetku šolskega leta 190511906.
Šolsko leto 1905/1906 se začne dne 19. septembra s slovesno službo božjo na čast sv. Duhu.
Vzprejemne skušnje se bodo vršile dne 15. julija in dne 16. septembra.
Učenci, kateri žele biti vzprejeti v I. razred, se morajo v spremstvu svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov ali 14. julija ali 15. septembra oglasiti pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in Šolsko liaznanilo, v katerem mora biti izrecno povedano, čemu je bilo izdano, in v katerem morajo biti redi iz veroznanstva, učnega jezika in računstva.
Da se res sprejmejo, morajo z dobrim uspehom narediti vzprejemni izpit, pri katerem se zahteva sledeče: V veroznanstvu toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudske šole; v učnem jczikll spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov in oblikoslovja, spretnost v analizovanju prosto razširjenih stavkov, znanje pravopisnih pravil; v računstvu vaje v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili.
Vzprejemne skušnje ponavljati, bodisi na istem ali na kakem drugem zavodu, ni dovoljeno.
V II. do	VIII. razredu se bodo	učenci	sprejemali dn<5 16. septembra.
Učenci, ki so zadnje polletje obiskovali	tukajšnji zavod, morajo s seboj	prinesti
zadnje spričevalo; učenci pa, ki žele iz drugih zavodov prestopiti na tukajšnji, krstni list, spričevalo o zadnjem polletju, katero pa mora imeti pri pom njo o pravilno naznanjenem odhodu in, ako so bili oproščeni šolnine ali dobivali štipendije, tudi dotično dekrete.
Vsak na	novo vstopivši učenec	plača	15. septembra 4 K 20 h vzprejemninc
in 2 K 60 h	prispevka za učila in	igralna	sredstva; zadnji znesek morajo	plačati
tudi učenci, ki so bili že doslej na tukajšnjem zavodu.
Učencem, ki vzprejemnega izpita v I. razredu ne izvrši'! z dobrim uspehom, vrnejo se vplačano takse.
Ponavljalni in dodatni izpiti morajo biti izvršeni 16. ali pa 18. septembra.
Šolnina znaša za vsako polletje 30 K, ter jo morajo plačanja neoproščeni javni in izredni učenci plačati v prvih šestih tednih.
Izjema je za učence prvega razreda v prvem polletju, lcoji morajo šolnino plačati najkasneje v prvih treh mesecih po začetku šolskega leta in koji morejo, če so sami, oziroma oni, ki so dolžni zanje skrbeti, v resnici revni, pogojno pridobiti si dovoljenje, da smejo šolnino plačati še-le koncem prvega tečaja.
Učencem, ki tej svoji dolžnosti v določenem obroku niso zadostili, ni dovoljeno daljše šolsko obiskovanje.
Javni učenci se morejo šolnine oprostiti:
a) ako so v preteklem polletju dobili v nravnosti red «hvalno» (lobenswert) ali «povoljno» (befriedigend), v pridnosti «vztrajno» (ausdauernd) ali «povoljno» (befriedigend), v učnem* napredku pa splošni prvi red in
b) ako so v resnici tako revni, da bi jim plačevanje šolnine ne bilo možno brez posebnega pritrgovanja.
Učencem, ki hočejo prositi oproščenja šolnine, vložiti je dotično, na preslavni c. kr. deželni šolski svet naslovljeno prošnjo gimnazijskemu ravnateljstvu v prvih osmih dneh vsakega polletja. Prošnji je pridejati šolsko spričevalo zadnjega polletja in zakonito izdelani imovinski izkaz.
Imovinski izkaz, ki ga morala podpisati župan in domači župnik, ne sme biti starejši od jednega leta, ko sc izroči prošnja. V njem morajo biti imovinski podatki, točno zaznamenovani, kolikor je to treba, da se dajo natančno presoditi.
Vsled razpisa visokega c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk z dne 30. julija 1894.1., št. 17.615, se odslej tisti učenci, katere je po njih rojstvu ali po njih rodbinskih razmerah šteti za pripadnike kranjske gimnazije, to je učenci iz ozemlja c. kr. okrajnih glavarstev Kranj in Radovljica in iz ozemlja c. kr. okrajnega sodišča Kamnik, ne vzprejmo v ljubljanski dve gimnaziji, ali pa samo v posebnega ozira vrednih slučajih z dovolitvijo c. kr. deželnega šolskega sveta.
Dodatno k tem določilom je ukrenil c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko po odloku z dne 20. januarja 1903, št. 300, naslednje odredbe:
1.) Na deželni šolski svet naslovljene z razlogi dobro podprte prošnje za izjemni sprejem v eno izmed oholi državnih gimnazij v Ljubljani je vložiti do 1. avgusta vsakega	leta, in sicer,	kadar gre	za	vstop v I	razred, pri pristojnem c. kr. okrajnem
glavarstvu,	v vseh drugih	primerih	pa	pri c. kr. ravnateljstvu nazadnje obiskovane
gimnazije.
2 ) Dotična c. kr. okrajna glavarstva in gimnazijska ravnateljstva oddado o sprejemnih	prošnjah — eventualno	na	podstavi	daljnih poizvedeb — svoje mnenje,
oziraje se	na posebnega	ozira vredne	okolnosti,	ter jih do 20 avgusta predlože
e. kr. deželnemu šolskemu svetu.
3.) Take prošnje se ne vzamejo v meritorični pretres, ako dospejo prepozno ali pa ne po predpisanem poti, ali ako niso podpisane od roditeljev, oziroma od njih zakonitih namestnikov.
To se razglaša na občno znanje in ravnanje.
Gimnazijsko ravnateljstvo.
'