SEJA PREDSEDSTVA ZS LJUBLJANA CENTER
Koordinacijski odbori morajo zaživeti
V obdobju od sprejetja nove ustave leta 1974 se je začela živahna dejavnost na področju povezovanja krajevnih skupnosti in or-ganizacij združenega deia.
Zveza sindikatov se v kra-jevni skupnosti zavzema za uresničevanje interesov de-lavcev v zvezi s tistimi vpra-šanji, ki jih kot občani rešu-jejo na območju krajevne skupnosti. Osnovne organi-zacije ZS in občinski svet ZS so odgovorni, da lahko delavci v KS uveljavljajo in uresničujejo svoje resnične interese, zato skupaj določi-jo najustreznejše organiza-cijske oblike in metode de-lovanja Zveze sindikatov. Kot tako so si izbrali Koordi-nacijske odbore sindikata.
Prve so v naši občini usta-novili že leta 1976. Takrat jih je bilo sedem, ustanovili pa so jih ob sodelovanju z ob-činsko organizacijo SZDL, aktivno pa so delovali v kra-jevnih    skupnostih    Kolo-
dvor,  Gradišče, Poljane in Stari Vodmat.
Po preoblikovanju krajev-nih skupnosti pa so se v ob-činskem sindikalnem svetu ponovno lotili organiziranja koordinacijskih odborov v vseh dvanajstih krajevnih skupnostih v naši občini. Seveda je vsaki krajevni skupnosti prepuščeno, da sama razmišlja o tem, ali ji je koordinacijski odbor potre-ben ali ne. Predsedstvo ob-činske organizacije Zveze sindikatov, pa je ocenilo, da so odbori potrebni prav v vseh krajevnih skupnostih.
Da pa bi tem krajevnim koordinacijskim odborom olajšali delo, so člani pred-sedstva sprejeli nekakšen vzorec poslovnika o delova-nju koordinacijskih odbo-rov v krajevni skupnosti. Vsaka krajevna skupnost naj bi pri tem upoštevala lastne posebnosti in tako oblikovala lastni poslovnik in program dela.
Jurij Popov