PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Localis Uradno glasilo slovenskih ob čin Št. 15 Maribor, petek 31.3.2017 OBČINA BENEDIKT 200. Zaključni račun proračuna Občine Benedikt za leto 2016 Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011, 14/2013-popr. 101/13, 55/2015-ZFisP in 96/2015-ZIPRS1617) in 96. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na 18. redni seji, dne 29.3.2017 sprejel ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE BENEDIKT ZA LETO 2016 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Benedikt za leto 2016, ki zajema bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. 2. člen Proračun občine Benedikt za leto 2016 je bil realiziran v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV KONTO NAZIV ZNESEK V EUR (brez centov) I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.003.869 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 1.486.844 700 Davki na dohodek in dobiček 1.355.916 703 Davki na premoženje 87.498 704 Domači davki na blago in storitve 40.256 706 Drugi davki 3.174 71 NEDAVČNI PRIHODKI 191.000 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 105.285 711 Takse in pristojbine 2.627 712 Denarne kazni 1.276 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 45.973 714 Drugi nedavčni prihodki 35.839 72 KAPITALSKI PRIHODKI 27.869 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 27.869 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 298.156 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 298.156 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.586.281 40 TEKOČI ODHODKI 689.229 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 152.262 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 24.465 402 Izdatki za blago in storitve 484.907 Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 403 Plačila domačih obresti 27.595 409 Rezerve 0 41 TEKOČI TRANSFERI 679.725 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 452.021 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 55.304 413 Drugi tekoči domači transferi 172.400 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 200.661 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 200.661 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 16.666 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 16.666 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ, PRESEŽEK (I.-II.) 417.588 (PRORAČUNSKI PRESEŽEK) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 41.996 50 ZADOLŽEVANJE 41.996 500 Domače zadolževanje 41.996 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 461.604 55 ODPLAČILO DOLGA 461.604 550 Odplačilo domačega dolga 461.604 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII) -2.020 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -419.608 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X-IX) -417.588 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 31.12.2015 18.828 Po zaključnem računu proračuna Občine Benedikt se stanje sredstev na računu konec leta 2016 prenese v proračun občine za leto 2017. 3. člen Ta zaključni račun začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 41009-001/2017-12 Datum: 30. 3. 2017 Občina Benedikt Milan Gumzar, župan 201. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Benedikt Na podlagi 3. odstavka 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZV0-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010-popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012-ZPNačrt-B, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 Skl.US:U-I-43/2013-8, 76/2014-odl.US in 14/2015-ZUUJF0), Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/2007), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na 18. redni seji, dne 29.3.2017 sprejel: ODLOK O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN MERILIH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBMOČJE OBČINE BENEDIKT I. Splošni določbi 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme program opremljanja in podlage za odmero komunalnega prispevka, ki so določene v programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Benedikt (v nadaljevanju: program opremljanja) in je na vpogled na sedežu občine. (2) Program opremljanja vsebuje naslednje podlage za odmero komunalnega prispevka: • obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme, Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 328 • skupne in obračunske stroške po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, • preračun obračunskih stroškov na enoto mere parcele in na enoto mere neto tlorisne površine objekta po posameznih vrstah opreme in obračunskih območjih, • podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, kot so: razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine, faktor dejavnosti, • olajšave in oprostitve za določene kategorije objektov in • način plačila komunalnega prispevka. 2. člen (predmet komunalnega prispevka) Predmet obračuna komunalnega prispevka so predvideni in obstoječi objekti na območju Občine Benedikt, ki: • se na novo priključujejo oz. jim je omogočena uporaba komunalne opreme, ki je predmet obračuna komunalnega prispevka, • se jim povečuje neto tlorisna površina, • se jim spreminja namembnost. II. Merila in podlage za odmero komunalnega prispevka 3. člen (pomen pojmov) Program opremljanja je dokument, na podlagi katerega se izvaja opremljanje stavbnih zemljišč s komunalno opremo in je osnova za obračun komunalnega prispevka. V tem odloku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: a) Komunalna oprema je po tem odloku: • objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja • objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. b) Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini in je namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme. V komunalni prispevek niso vključeni stroški vzdrževanje komunalne opreme. c) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. d) Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe. e) Obračunski stroški komunalne opreme so tisti del skupnih stroškov komunalne opreme, ki se financirajo iz sredstev zbranih s plačili komunalnih prispevkov in bodo bremenili določljive zavezance. f) Za parcelo po tem odloku se šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt oziroma je objekt že zgrajen, in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek. Za parcelo po tem odloku se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov. g) Neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po SIST ISO 9836. Kot vsota neto tlorisnih površin na obračunskem območju se štejejo neto tlorisne površine vseh obstoječih objektov ter dopustne neto tlorisne površine na še nezazidanih parcelah. Te se za predvidene objekte izračunajo na podlagi prostorskega akta občine. h) Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, ki je z občinskim prostorskim načrtom namenjena za graditev objektov. 4. člen (obračunska območja in izračun) (1) Program opremljanja obravnava naslednjo komunalno opremo na območju Občine Benedikt: • vodovodno omrežje (oznaka obračunskega območja VOD - vodovodno omrežje), • kanalizacijsko omrežje (oznaka obračunskega območja KAN - kanalizacijsko omrežje), • cestno omrežje (oznaki CE1 - cestno omrežje in in CE2 - cestno omrežje) in • urejene javne površine (oznaka UJP - urejene javne površine). (2) Obračunska območja posamezne komunalne opreme so prikazana v kartografskem delu programa opremljanja: • Karta 1 - Vodovod - Pregledna karta obračunskega območja za vodovodno omrežje; • Karta 2 - Kanalizacija - Pregledna karta obračunskega območja za kanalizacijsko omrežje; • Karta 3 - Ceste - Pregledna karta obračunskih območij za prvo in drugo cestno omrežje; • Karta 4 - Urejene javne površine - Pregledna karta obračunskega območja; (3) Komunalni prispevek se izračuna tako, da se na podlagi obračunskih območij ugotovi, na katero vrsto komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt oz. mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. Za vsako posamezno vrsto komunalne opreme posebej se izračuna komunalni prispevek, pri čemer se uporabi naslednja formula za izračun: KPjj — Aparcela y' Cpy x Dp + Kdejavnosi x Aflorisna x Ctjj * Dt Uporabljene kratice imajo naslednji pomen: • KPij - znesek komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju • Aparcela - ovršina parcele • Atlorisna - neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836 • Dp - delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka • Dt - delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka • Kdejavnost - faktor dejavnosti • Cpij - obračunski stroški, preračunani na m2 parcele na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme • Ctij - obračunski stroški, preračunani na m2 neto tlorisne površine objekta na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme • i - posamezna vrsta komunalne opreme • j - posamezno obračunsko območje (4) Skupni komunalni prispevek se izračuna kot vsota vseh komunalnih prispevkov za posamezne vrste komunalne opreme na naslednji način: KP = Z KPij Pri čemer je: Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 329 • Z KPij - vsota posamičnih izračunov komunalnega prispevka za posamezno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju • KP - skupni komunalni prispevek, ki se ga odmeri zavezancu (5) Seštevek zneskov je komunalni prispevek, ki se ga odmeri zavezancu. 5. člen (dejanska opremljenost) (1) Če je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno, da objekt, ki je predmet odmere, nima možnosti priključka na posamezno komunalno opremo, ki je s programom opremljanja določena za območje, na katerem objekt leži, ali le-te ni mogoče uporabljati, se komunalni prispevek odmeri glede na dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo. (2) Če je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno, da objekt, ki je predmet odmere, ima možnost priključevanja na posamezno komunalno opremo, ki pa s programom zanj ni določena, se komunalni prispevek odmeri glede na dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo. (3) Za vse objekte v Občini Benedikt velja, da jim je omogočena uporaba javnih površin. 6. člen (merila za odmero komunalnega prispevka) Komunalni prispevek se odmeri z upoštevanjem naslednjih meril: • površina stavbnega zemljišča, • neto tlorisna površina objekta, • opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo, • namembnost objekta in • izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. 7. člen (površina parcele) (1) Pri površini stavbnega zemljišča se upošteva površina parcele. (2) Površina parcele se za objekte, za katere se pridobiva gradbeno dovoljenje, povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, za ostale objekte pa iz veljavnih prostorskih aktov Občine Benedikt. (3) Na območjih, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi akti se parcela za odmero komunalnega prispevka določi skladno z grafičnim delom prostorskega akta. (4) V primerih, ko parcela objekta ni določena, se parcela za odmero komunalnega prispevka določi kot stavbišče objekta, ki se pomnoži s faktorjem 1,5. 8. člen (neto tlorisna površina objekta) (1) Neto tlorisna površina objekta je vsota vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836. Podatek se povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. (2) Če podatka o neto tlorisni površini objekta ni mogoče pridobiti na način iz prejšnjega odstavka, se le-tega pridobi iz uradnih evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije oz. razpoložljive dokumentacije. (3) Za objekte, za katere se ne more izračunati oziroma določiti neto tlorisne površine objekta, se komunalni prispevek odmeri le od površine parcele. Tako dobljeno vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2,0. 9. člen (razmerje med deležem parcele in neto tlorisne površine objekta) Razmerje med deležem parcele (Dp) in deležem neto tlorisne površine objekta (Dt) je na celotnem območju opremljanja enako in znaša Dp = 0,3 ter Dt = 0,7. 10. člen (delna opremljenost območja s komunalno opremo) (1) Če investitor namerava graditi na območju, ki še ni v celoti komunalno opremljeno in kjer mora za priklop objektov na obstoječo komunalno opremo skleniti z občino Pogodbo o opremljanju in na podlagi te zgraditi dodatno novo komunalno opremo, se tako območje šteje kot delno opremljeno. (2) Delna opremljenost območja se ugotavlja za vsako vrsto komunalne opreme posebej. (3) V primeru delne opremljenosti območja s komunalno opremo se pri izračunu komunalnega prispevka uporabljajo stroški opremljanja na enoto mere, ki veljajo za delno opremljena zemljišča. 11. člen (faktor dejavnosti) (1) Namembnost objekta se upošteva tako, da se za posamezne vrste objektov uporabi različne vrednosti faktorja dejavnosti. Objekti se razvrščajo glede na dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in določitev objektov državnega pomena. (2) Faktor dejavnosti (Kdejavnosti) se skladno s Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka določi za vso komunalno opremo, ki jo določa ta odlok in se določi po naslednjih kriterijih: Preglednica 1: Določitev faktorjev dejavnosti glede na vrsto objekta Vrsta objekta Kdejavnosti Oznaka v klasifikaciji objektov CC-SI Enostanovanjske stavbe 111 - enostanovanjske stavbe 1,00 11100 Večstanovanjske stavbe 112 - dvostanovanjske stavbe 1,15 11210 - tri- in večstanovanjske stavbe 1,30 11221 - stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji 1,00 11222 Stanovanjske stavbe za posebne namene 113 - stanovanjske stavbe za posebne namene 0,70 11300 Gostinske stavbe 121 - hotelske in podobne gostinske stavbe 1,30 12111 - gostilne, restavracije in točilnice 1,30 12112 Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 330 - druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 1,30 12120 Upravne in pisarniške stavbe 122 - stavbe javne uprave 1,30 12201 - stavbe bank, pošt, zavarovalnic 1,30 12202 - druge upravne in pisarniške stavbe 1,30 12203 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 123 - trgovske stavbe 1,30 12301 - sejemske dvorane, razstavišča 1,30 12302 - bencinski servisi 1,30 12303 - stavbe za druge storitvene dejavnosti 1,00 12304 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 124 - postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe 1,00 12410 - garažne stavbe 0,70 12420 Industrijske stavbe in skladišča 125 - industrijske stavbe 0,70 12510 - rezervoarji, silosi in skladišča 0,70 12520 Stavbe splošnega družbenega pomena 126 - stavbe za kulturo in razvedrilo 0,70 12610 - muzeji in knjižnice 0,70 12620 - stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 0,70 12630 - stavbe za zdravstvo - športne dvorane 0,70 12640 0,70 12650 Druge nestanovanjske stavbe 127 - stavbe za rastlinsko pridelavo 0,70 12711 - stavbe za rejo živali 0,70 12712 - stavbe za spravilo pridelka 0,70 12713 - druge nestanovanjske kmetijske stavbe 0,70 12714 - stavbe za opravljanje verskih obredov 0,70 12721 - pokopališke stavbe in spremljajoči objekti 0,70 12722 - kulturni spomeniki 0,70 12730 - druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje 0,70 12740 (3) Za vse objekte, ki po klasifikaciji ne sodijo v nobeno od v tabeli navedenih postavk velja, da je faktor dejavnosti 1,00. 12. člen (skupni in obračunski stroški) Prikaz skupnih stroškov (Ss) in obračunskih stroškov (Os) obstoječe komunalne opreme je razviden iz preglednice 2. Preglednica 2: Prikaz skupnih in obračunskih stroškov obstoječe komunalne opreme Vrsta komunalne opreme Oznaka obračunskega območja Vrednost skupnih stroškov (v EUR) Vrednost obračunskih stroškov (v EUR) Vodovod VOD - vodovodno omrežje 2.080.748 2.075.500 Kanalizacija KAN - kanalizacijsko omrežje 929.606 631.889 Ceste CE1 - cestno omrežje 3.015.760 2.015.699 Ceste CE2 - cestno omrežje 3.891.520 1.332.757 Urejene javne površine UJP - urejene javne površine 89.380 89.380 13. člen (stroški opremljanja na enoto parcele in enoto neto tlorisne površine objekta) (1) Stroški opremljanja m2 parcele in neto tlorisne površine objektov se obračunajo z upoštevanjem preglednice 3 in 4. Preglednica 3: Obračunski stroški, preračunani na m2 parcele na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme (Cpij) Vrsta komunalne Oznaka obračunskega območja Površina Obračunski Strošek na opreme parcel (m2) stroški enoto - Cpij (v EUR) (v EUR/m2) Vodovod VOD - vodovodno omrežje 1.794.711 2.075.500 1,16 Kanalizacija KAN - kanalizacijsko omrežje 576.750 631.889 1,10 Ceste CE1 - cestno omrežje 873.279 2.015.699 2,31 Ceste CE2 - cestno omrežje 976.047 1.332.757 1,37 Urejene javne površine UJP - urejene javne površine 1.849.326 89.380 0,05 Preglednica 4: Obračunski stroški, preračunani na m2 neto tlorisne površine objektov na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme (Ctij) Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 331 Vrsta komunalne Oznaka obračunskega območja Neto tlorisne Obračunski Strošek na opreme površine stroški enoto - Ctij objektov (m2) (v EUR) (v EUR/m2) Vodovod VOD - vodovodno omrežje 405.999 2.075.500 5,11 Kanalizacija KAN - kanalizacijsko omrežje 157.420 631.889 4,01 Ceste CE1 - cestno omrežje 190.293 2.015.699 10,59 Ceste CE2 - cestno omrežje 170.204 1.332.757 7,83 Urejene javne površine UJP - urejene javne površine 416.826 89.380 0,21 (2) V primeru gradnje na delno opremljenem zemljišču se stroški opremljanja m2 parcele in neto tlorisne površine objektov obračunajo z upoštevanjem preglednice 5. Preglednica 5: Obračunski stroški, preračunani na m2 parcele in m2 neto tlorisne površine objektov na delno opremljenih zemljiščih na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme Vrsta komunalne opreme Oznaka obračunskega območja Strošek na enoto -Cpij (v EUR/m2) Strošek na enoto - Ctij (v EUR/m2) Vodovod VOD - vodovodno omrežje 0,38 1,69 Kanalizacija KAN - kanalizacijsko omrežje 0,36 1,32 Ceste CE1 - cestno omrežje 0,76 3,49 Ceste CE2 - cestno omrežje 0,45 2,58 14. člen (indeksiranje stroškov opremljanja) (1) Stroški opremljanja m2 parcele (Cpij) in stroški opremljanja m2 neto tlorisne površine objekta (Ctij) s posamezno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela - ostala nizka gradnja«, glede na izhodiščne cene iz tega odloka. (2) Indeksiranje se opravi enkrat letno na prvi dan v letu. (3) Indeksiranje stroškov opremljanja na enoto mere se izvede na naslednji način: Cpij = Cpij iz 13. člena odloka x indeks cene oz. Ctij = Ctij iz 13. člena odloka x indeks cene 15. člen (Posebni primeri obračuna komunalnega prispevka) (1) V primeru spremembe namembnosti oziroma vrste obstoječega objekta, gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega obstoječega objekta ali spremembe obstoječega objekta (nadzidave, dozidave, rekonstrukcije ipd.) se za izračun komunalnega prispevka upošteva razliko med novim in starim stanjem objekta. V kolikor je vrednost pozitivna, se za objekt obračuna komunalni prispevek, v nasprotnem primeru pa se izda odločba z navedbo, da je komunalni prispevek že poravnan. Odmera komunalnega prispevka se izvrši po naslednji formuli: KPi = KPnovo stanje objekta - KPstaro stanje objekta (2) V primeru legalizacije obstoječega objekta se komunalni prispevek zanj obračuna enako kot za novogradnjo. (3) Če o plačilu komunalnega prispevka dokumentacija ne obstaja, se šteje, da so lastniki vseh zgradb, zgrajenih pred letom 1967 in vseh zgradb, ki jim je bilo gradbeno dovoljenje izdano do uveljavitve tega odloka, plačali komunalni prispevek za vso infrastrukturo, zgrajeno na lokaciji, na katero je objekt že bil priključen ob uveljavitvi tega odloka. Za vso javno infrastrukturo, na katero se objekt priključuje na novo, zavezanec plača komunalni prispevek po veljavnem odloku. (4) V primeru gradnje novega objekta na parceli že obstoječega objekta, se že poravnane obveznosti iz naslova obračuna komunalnega prispevka za parcelo obstoječega objekta ali njen del pri izračunu novega komunalnega prispevka upoštevajo. Breme dokazovanja že plačanih obveznosti iz naslova komunalnega prispevka je na strani investitorja. (5) V primeru gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega obstoječega objekta je breme dokazovanja že plačanih obveznosti iz naslova komunalnega prispevka na strani investitorja. Investitor mora ob tem tudi predložiti projekt za odstranitev starega objekta. Ta je lahko sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) novega objekta, v nasprotnem primeru (da ga investitor predloži kot samostojen dokument) pa mora investitor projektu za odstranitev objekta predložiti tudi gradbeno dovoljenje za odstranitev objekta. (6) Komunalni prispevek za novozgrajeno komunalno opremo se lahko na območju, kjer je bila taka investicija izvedena oz. se izvaja, odmeri na podlagi posebnega programa opremljanja, ki je bil sprejet samo za to komunalno opremo in samo za to območje in na njem temelječega odloka, ki opredeljuje skupne in obračunske stroške ter ostale parametre, potrebne za odmero. III. Odmera komunalnega prispevka 16. člen (odmera komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek odmeri pristojni organ občine z odločbo na zahtevo zavezanca ali po uradni dolžnosti. (2) Če se postopek odmere komunalnega prispevka začne na zahtevo zavezanca iz prejšnjega odstavka, mora biti zahtevi priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potreben za odmero komunalnega prispevka. Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča se lahko za vhodne podatke uporabi tudi uradne evidence. (3) Če se postopek odmere komunalnega prispevka začne po uradni dolžnosti, potem ko občina od upravne enote prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, mora biti obvestilu upravne enote priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potreben za odmero komunalnega prispevka. Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 332 17. člen (izdaja odločbe o odmeri) (1) Rok za izdajo odločbe je 15 dni po prejemu popolne vloge. (2) Zoper odločbo o odmeri komunalnega prispevka je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan. Rok za odločitev o pritožbi je 30 dni. 18. člen (pogodbena razmerja med investitorjem in občino) (1) Če se občina in investitor dogovorita, da bo investitor sam, na lastne stroške, delno ali v celoti zgradil komunalno opremo na neopremljenem ali delno opremljenem zemljišču, se ta dogovor sklene s pogodbo o opremljanju, v kateri se natančno opredelijo pogodbene obveznosti obeh pogodbenih strank. Pogodba se sklene skladno z določili zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje. Pogodbo sklene župan po predhodnem soglasju občinskega sveta. (2) Vlaganja v komunalno opremo investitor dokazuje z računi ali drugimi ustreznimi listinami, ki jih mora predložiti občini. Šteje se, da je investitor na ta način v naravi plačal del komunalnega prispevka Občini Benedikt za izvedbo komunalne opreme, ki jo je zgradil. Investitor je dolžan plačati še preostali del komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo skladno z določili tega odloka. (3) Če računov ali listin investitor ne predloži, se ne šteje, da je investitor vlagal v novo komunalno opremo in na ta način poravnal komunalnega prispevka v naravi. (4) Ob plačilu komunalnega prispevka ima zavezanec pravico od občine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo. S pogodbo se določi tudi rok za priključitev objekta na komunalno opremo. 19. člen (plačilo komunalnega prispevka) (1) Zbrana sredstva komunalnega prispevka so sredstva proračuna Občine Benedikt. Občina lahko ta sredstva porablja samo za namen opremljanja stavbnih zemljišč in v skladu z načrtom razvojnih programov občine. (2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka mora plačati komunalni prispevek v enkratnem znesku v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe, razen če ni med občino in zavezancem sklenjena pogodba o obročnem odplačevanju. (3) V primeru sklenjene pogodbe o obročnem odplačevanju lahko občina izda potrdilo o plačilu komunalnega prispevka ob plačilu prvega obroka. Občina v pogodbi s pravnimi osebami opredeli tudi ustrezno zavarovanje plačila ostalih obrokov (garancija, menica, izvršnica, ipd.). (4) Če je zavezanec plačal komunalni prispevek, pri pristojnem organu upravne enote pa ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ali mu gradbeno dovoljenje ni izdano oziroma je prenehalo veljati, je upravičen do vračila komunalnega prispevka v nerevaloriziranem znesku. Vračilo plačanega komunalnega prispevka se na vlogo zavezanca izvede v roku 30 dni. Zavezanec mora k vlogi priložiti ustrezno dokazilo, iz katerega je razvidno, da ni vložil vloge za izdajo gradbenega dovoljenja ali da mu gradbeno dovoljenje ni bilo izdano ali da mu je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, vendar le v primeru, če si pristojni organ občine tega dokazila ne more pridobiti sam po uradni dolžnosti. 20. člen (stroški priključevanja) Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. Stroški izvedbe priključkov niso predmet odmere komunalnega prispevka in v celoti bremenijo investitorja. IV. Oprostitve in olajšave plačila komunalnega prispevka 21. člen (oprostitve in olajšave plačila komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. (2) Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo neprofitnih stanovanj in posameznih vrst stavb za izobraževanje (oznaka 1263 v CC-SI), znanstvenoraziskovalno delo (CC-SI: 1263) in zdravstvo (oznaka 1264) po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov. (3) Plačilo komunalnega prispevka se lahko delno ali v celoti oprosti za gradnjo posameznih vrst ne-stanovanjskih stavb po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov, če gre za objekt v splošnem javnem interesu in če tako na predlog župana odloči občinski svet. V tem primeru mora občina oproščena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna. V. Prehodne in končne določbe 22. člen (obravnava že prejetih vlog za odmero komunalnega prispevka) Postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred veljavnostjo tega odloka, se končajo po do tedaj veljavnih predpisih. 23. člen (prenehanje dejavnosti) Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati: • Odlok o komunalnem prispevku v Občini Benedikt (Uradni list RS, št. 93/99), • Program opremljanja stavbnih zemljišč v Občini Benedikt v letih 2001 in 2002 (Uradni list RS, št. 28/01), • Odlok o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti nezazidanega stavbnega zemljišča v Občini Benedikt za leto 2004 (Uradni list RS, št. 108/2004), • Sklep o določitvi izhodiščne cene za izračun komunalnega prispevka za opremljanje stavbnega zemljišča s posameznimi vrstami komunalnih ter drugih objektov in naprav izven območja kompleksnega urejanja stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 99/99). 24. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 35401-004/2016-67 Datum: 30. 3. 2017 Občina Benedikt Milan Gumzar, župan Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 333 202. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Benedikt Na podlagi 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 -Odl. US in 40/12 - ZUJF), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 -ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 42/13 in 102/15), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) in 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 18. redni seji dne 29. 3. 2017 sprejel ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE V OBČINI BENEDIKT 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju občine Benedikt (v nadaljevanju: občina). (2) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: • organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po vrstah in številu izvajalcev, • vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, • pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, • pravice in obveznosti uporabnikov, • vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, • vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • kazenske določbe. 2. člen (javna služba) (1) Naloge javne službe, ki so obvezna storitev: 1. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, 2. redno vzdrževanje javne kanalizacije, 3. prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah in obstoječih pretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje, 4. prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, 5. obdelava blata, 6. pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, 7. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin, 8. odvajanje in čiščenje padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, 9. obveščanje uporabnikov javne službe, 10. izdelava programa izvajanja javne službe, 11. vodenje evidence o izvajanju javne službe, 12. poročanje o izvajanju javne službe in 13. priključevanje novih uporabnikov javne službe. (2) Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so: • odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, • odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. 3. člen (uporabniki) (1) Uporabnik javne službe je lastnik objekta ali dela objekta in upravljavec javnih površin iz 7. točke prvega odstavka 2. člena tega odloka. (2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko obveznosti uporabnika javne službe izvaja: • eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem dosežen pisni odgovor, • eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, in • upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom. (3) Porazdelitev stroškov med lastnike objekta ali delov objekta se zagotavlja: • v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom, in • v skladu s pisnim dogovorom iz prve oz. druge alinee prejšnjega odstavka, če gre za objekt, ki ni stavba iz prejšnje alinee. 4. člen (uporaba izrazov) (1) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. (2) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določeno v zakonu s področja varstva okolja, uredbi o odvajanju in čiščenju odpadne vode in v drugih podzakonskih predpisih, ki so izdani na podlagi zakona o varstvu okolja. 5. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz 2. člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se smiselno uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja. 2 Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe 6. člen (oblika zagotavljanja javne službe) (1) Javna služba se opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba. (2) Koncesijo podeljuje občina. Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 334 7. člen (območje zagotavljanja javne službe) Opravljanje javne službe se izvaja na območju celotne občine na podlagi tega odloka v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. 3 Vrsta in obseg storitev javne službe 8. člen (obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo so: • odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje, • čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje alinee, • odvajanje padavinske odpadne vode, za katero se v skladu s 7. in 8. točko prvega odstavka 2. člena tega odloka zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe, • čiščenje padavinske odpadne vode iz prejšnje alinee v komunalni čistilni napravi, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode, če gre za javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode in je čiščenje padavinske odpadne vode predpisano, in • obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. 9. člen (obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo) (1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo so: • prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic, • prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, in • pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (v nadaljevanju: pregled) (2) Prevzem blata iz druge alinee prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta. (3) Ne glede na prvo alineo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, izvajanje storitve praznjenja nepretočne greznice ter prevzema in odvoza komunalne odpadne vode s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le čiščenje te komunalne odpadne vode in je potrebna še njena dodatna obdelava v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. Praznjenje nepretočne greznice in odvoz komunalne odpadne vode iz te nepretočne greznice ter njeno predajo izvajalcu javne službe na območju, kjer se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, mora zgotoviti lastnik objekta, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode. (4) Ne glede na drugo alineo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi iz petega odstavka 21. čelna uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, izvajanje storitve prevzema in odvoza blata s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem blata in obdelavo blata. Prevzem in odvoz blata iz te komunalne čistilne naprave ter njegovo predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti upravljavec te male komunalne čistilne naprave, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega blata. (5) Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt kmetijskega gospodarstva le storitev iz tretje alinee prvega odstavka, če: • gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, • lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alinee prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alinee. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko. (6) Izvajalec javne službe vsako malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na svojem območju pregleda enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, o pregledu izda poročilo v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. (7) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistil ne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če mu upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane mejne vrednosti. 10. člen (obdelava blata) (1) Izvajalec javne službe, ki je upravljavec komunalne čistilne naprave, opremljene za obdelavo blata, mora za blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo, s katero se doseže: • izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če se obdelano blato uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, ali • izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanje blata v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke. (2) Izvajalec javne službe mora za blato, prevzeto iz komunalne čistilne naprave, ki ni opremljena za obdelavo blata, prevzeto delno obdelano blato iz komunalne čistilne naprave (na primer po dehidraciji ali sušenju neobdelanega blata in podobno) in blato, prevzeto iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 335 od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo v skladu s prejšnjim odstavkom na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata. (3) Če izvajalec javne službe ne upravlja komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora zagotoviti obdelavo blata na območju druge komunalne čistilne naprave, ki je opremljena z zadostnimi zmogljivostmi za obdelavo blata. (4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvajalec javne službe v soglasju z občino zagotovi obdelavo blata v premični napravi za obdelavo blata, če se taka obdelava blata izvaja na območju komunalne čistilne naprave, kjer nastaja blato. (5) Za neobdelano blato, ki se ne uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, mora izvajalec javne službe zagotoviti ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke. (6) Če je izvajalec javne službe upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora kot povzročitelj odpadkov v načrt gospodarjenja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključiti tudi ravnanje z blatom iz drugega odstavka tega člena. 11. člen (program izvajanja javne službe) (1) Javna služba se mora izvajati v skladu s programom izvajanja javne službe (v nadaljnjem besedilu: program). (2) Program mora biti pripravljen na podlagi evidence iz 27. čelna Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in mora vsebovati naslednje vsebinske sklope: 1. osnovni podatki, ki so podatki o: • izvajalcu javne službe, • občinah, kjer se izvaja javna služba, • predpisih in drugih pravnih aktih občin o določitvi izvajalca javne službe in izvajanju javne službe, • naseljih, kjer se izvaja javna služba, in • aglomeracijah, kjer se izvaja javna služba; 2. podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe, ki so podatki o: • javnem kanalizacijskem omrežju, skupaj s podatki o hidravlično samostojnih sistemih kanalizacijskega omrežja z enim iztokom, ki je lahko iztok v vode ali drug javni kanalizacijski sistem v upravljanju posameznega izvajalca javne službe (v nadaljnjem besedilu: javni kanalizacijski sistem), • komunalnih čistilnih napravah, • cestnih motornih vozilih in opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, • številu delovnih mest, namenjenih izvajanju nalog, povezanih z izvajanjem javne službe, in • drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe; 3. opredelitev načina izvajanja javne službe, ki mora vsebovati: • način izvajanja javne službe v posameznih objektih in predvidene spremembe v času veljavnosti programa, • načrt vzdrževanja in čiščenja javne kanalizacije, ki mora vsebovati opis za to predvidenih tehnologij, • opis sistema za zaznavanje izrednih dogodkov in napak v delovanju javne kanalizacije (puščanje kanalizacijskega omrežja, okvare tehnoloških sklopov, prekinitve delovanja komunalnih čistilnih naprav, delovanje razbremenilnikov in podobno) in njihovo dokumentiranje, • opis sistema za odpravljanje napak v delovanju javne kanalizacije in dokumentiranja odpravljanja napak, • načrt ukrepov za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, • načrt izvajanja javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, • načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v nepretočne greznice, • načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, • načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, • način zagotavljanja obdelave blata, • način obveščanja uporabnikov javne službe, • načrt izvajanja posebnih storitev, ki niso predmet izvajanja obveznih storitev javne službe; 4. pogoji in časovni načrt izvajanja posameznih obveznih storitev javne službe. (3) V načrtih iz sedme, osme in devete alinee 3. točke prejšnjega odstavka morajo biti posebej opredeljeni objekti iz tretjega in četrtega odstavka 9. člena tega odloka, obveznosti lastnikov teh objektov in način izvajanja javne službe v teh primerih. (4) Sestavni del programa iz prvega odstavka tega člena je tudi načrt gospodarjenja z blatom iz šestega odstavka 10. člena tega odloka. (5) Program pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da je v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev najpozneje 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti. (6) V primeru sprememb v času veljavnosti programa v času veljavnosti programa izvajalec javne službe pripravi spremembo programa in spremen program po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da so spremembe v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev. (7) Občina program iz petega oz. šestega odstavka tega lena potrdi, če je v skladu s predpisi. (8) Program, ki sta ga potrdili odgovorna oseba izvajalca in občina, mora izvajalec javne službe predložiti ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani ministrstva, najpozneje: • do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti oziroma • v roku 30 dni po njegovem sprejemu, če gre za spremembo programa v skladu s šestim odstavkom tega člena. (9) Program, razen podatkov iz 31. člena uredbe, mora izvajalec javne službe javno objaviti na svoji spletni strani in uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v tiskani izvod na sedežu izvajalca javne službe. 4 Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 336 4.1 Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode 12. člen (opremljenost z javno kanalizacijo) (1) Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta. (2) Aglomeracije se določijo po pravilih, ki jih določa uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. (3) Območje aglomeracije mora biti zaradi izvajanja javne službe opremljeno v skladu s predpisom, ki določa odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. 13. člen (opremljenost območji izven meja aglomeracij) (1) Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti • odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje, • čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena te uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, ali • čiščenje komunalne odpadne vode v tipski mali komunalni čistilni napravi, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 % glede na parameter KPK. (2) Obveznosti, določene v prvem odstavku tega člena ni potrebno upoštevati, če gre za izjeme, določene z uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. 14. člen (prilagoditev obstoječih objektov) (1) Ne glede na določila prejšnjega člena mora lastnik obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bil v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alinee prvega odstavka 13. člena tega odloka niso izpolnjeni, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta od uveljavitve te uredbe. (2) Ne glede na prejšnji odstavek mora lastnik obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bil v uporabi pred tem dnem, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alinee prvega odstavka 13. člena tega odloka niso izpolnjeni, komunalna odpadna voda pa se odvaja neposredno ali posredno v vode brez predhodnega čiščenja oziroma obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje do 31. decembra 2021. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora lastnik obstoječe industrijske stavbe na območju naprave, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bila v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa ureditev odvajanja in čiščenj komunalne odpadne vode skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alinee prvega odstavka 13. člena tega odloka niso izpolnjeni, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tej stavbi, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje do: • roka, določenega v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprav, in • 31. decembra 2021, če gre za napravo, za katero okoljevarstveno dovoljenje še ni izdano, pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ni predpisana ali v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave rok ni predpisan. (4) Lastnik obstoječega objekta iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena mora o prilagoditvi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode obvestiti izvajalca javne službe, najpozneje 15 dni po začetku obratovanja male komunalne čistilne naprave oziroma v primeru uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe ali v 15 dneh po prejemu poziva izvajalca javne službe, če je prejel njegov poziv (5) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v malo čistilno napravo, mora zagotoviti priklop na malo komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje šest mesecev po njeni vgradnji. (6) Lastnik obstoječega objekta iz prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega odstavka tega člena lahko do rokov iz teh odstavkov komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu: a) čisti v obstoječi mali komunalni čistilni napravi, če je za blato zagotovljena obdelava na območju čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, b) zbira v obstoječi nepretočni greznici, če je za to komunalno odpadno vodo zagotovljeno čiščenje v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic ali c) čisti v obstoječi pretočni greznici, ki je skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, če je za blato zagotovljena obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. 15. člen (obvezne storitve za obstoječe objekte) Ne glede na 9. člen tega odloka so obvezne storitve za obstoječe objekte do njihove prilagoditve zahtevam tega odloka tudi: • prevzem blata iz obstoječe pretočne greznice pri uporabniku javne službe, ki je lastnik ali upravljavec obstoječe pretočne greznice najmanj enkrat na tri leta, če je obstoječi objekt opremljen z obstoječo pretočno greznico, Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 337 • obdelava blata iz prejšnje alinee na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. 4.2 Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na območjih, ki so opremljena z javno kanalizacijo 4.2.1 Priključitev na javno kanalizacijo 16. člen (priključitev na javno kanalizacijo) (1) Lastnik objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, in lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije morata zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve na javno kanalizacijo opremljen s kanalizacijskim priključkom. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju. (2) Priključitev na javno kanalizacijo mora biti omogočena za vsako stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, na območju aglomeracije, ki je opremljena z javno kanalizacijo . (3) Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode v javno kanalizacijo. (4) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, kjer je opremljenost z javno kanalizacijo predpisana, ali v aglomeraciji, kjer opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena z javno kanalizacijo, ali lastnik obstoječega objekta izven meja aglomeracije, pa je omogočeno odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje, mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti priklop na javno kanalizacijsko omrežje najpozneje šest mesecev po začetku obratovanja komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to javno kanalizacijsko omrežje, ali najpozneje šest mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijsko omrežje, če je to javno kanalizacijsko omrežje priključeno na komunalno čistilno napravo. (5) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti priklop na malo komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje šest mesecev po njeni vgradnji. (6) Lastnik novega objekta, ki je na območju aglomeracije, določene v četrtem dostavku tega člena, se mora priključiti na kanalizacijsko omrežje v šestih mesecih po izgradnji objekta oziroma pred vselitvijo v objekt oziroma pred začetkom uporabe objekta. 17. člen (kanalizacijski priključek) (1) Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje preko revizijskega jaška do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe. (2) Kanalizacijski priključek ni objekt javne kanalizacije in pripada stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda. (3) Stroški izgradnje in vzdrževanje kanalizacijskega priključka bremenijo uporabnika javne službe. (4) Izgradnjo kanalizacijskega priključka lahko uporabnik javne službe naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo lahko zaračuna dejanske stroške v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne službe. 0 izgradnji kanalizacijskega priključka skleneta uporabnik in izvajalec javne službe posebno pogodbo. (5) Uporabnik lahko zgradi kanalizacijski priključek po predhodnem soglasju izvajalca javne službe v lastni režiji. (6) Če uporabnik ne poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, mora njegovo gradnjo nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi veljavnega cenika javne službe. (7) Uporabnik je dolžan zgraditi kanalizacijski priključek v skladu z določbami tehničnega pravilnika. (8) Izvajalec javne službe izda na podlagi prijave uporabnika, po končani montaži in preizkusu vodotesnosti kanalizacije, uporabniku izjavo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika v roku 30 dni po prejemu prijave uporabnika. (9) Izvajalec javne službe zavrne izdajo izjave iz prejšnjega odstavka tega člena z odločbo, če kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika in naloži uporabniku odpravo pomanjkljivosti. 18. člen (prijava gradnje kanalizacijskega priključka) (1) Uporabnik mora pred začetkom gradnje kanalizacijskega priključka prijaviti izvajalcu javne službe začetek gradnje kanalizacijskega priključka ter si na podlagi pisne vloge pridobiti tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega priključka na podlagi določb tehničnega pravilnika. Izvajalec mora tehnične smernice izdati v 15-ih dneh. (2) K pisni vlogi iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik priložiti: 1. pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, ali dokazilo, da je objekt zgrajen pred letom 1967, 2. potrjen izris iz katastrskega načrta za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, 3. načrt za izvedbo hišnega priključka, grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo, 4. dokazilo o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri gradnjo priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe. 19. člen (priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo) (1) Neposredno priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo izvede na stroške uporabnika izvajalec javne službe, na podlagi izdane izjave iz osmega odstavka 17. člena tega odloka. (2) Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo ni dovoljena, če: • je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod, • odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi, • izvajalec javne službe ni izdal izjave iz osmega odstavka 17. člena tega odloka. Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 338 4.2.2 Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije 20. člen (odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije) (1) Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije je dovoljen na predlog lastnika objekta v primeru rušenja priključenega objekta. (2) Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške lastnika objekta tako, da se zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo. (3) Vlogo za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora podati lastnik objekta, ki objekt ruši, v pisni obliki najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka. K vlogi mora priložiti ustrezno gradbeno dovoljenje. O vlogi za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora izvajalec javne službe odločiti z upravno odločbo. (4) Izvajalec javne službe ima pravico odklopiti priključek z javne kanalizacije, če uporabnik ne spoštuje določil republiških predpisov, tega odloka in na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja. Pred odklopom kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora dati izvajalec javne službe uporabniku primeren rok za odpravo pomanjkljivosti, ki pa ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni. 4.3 Prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč 21. člen (prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč) (1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč. (2) Stroške prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne službe lastniku premičnega suhega stranišča oziroma uporabniku, ki preda goščo v obdelavo na podlagi cenika izvajalca javne službe. 4.4 Prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode 22. člen (trajna prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode) (1) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda, če: • z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod, • stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov, • odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije, • kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje, • če niso izpolnjeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo, določeni s tem odlokom, • če uporabnik ne izpolnjuje pogojev določenih s tem odlokom, • če uporabnik ne poravna računov za izvajanje storitev javne službe tudi po prejemu opomina, vendar s tem ne sem biti prizadet drug uporabnik, • če uporabnik pisno zahteva odklop kanalizacijskega priključka zaradi rušenja objekta. (2) Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz prvega odstavka tega člena prekiniti črpanje vode iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije. (3) Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz prvega odstavka tega člena se prekine za določen čas do odprave vzroka za prekinitev. (4) Stroške prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroške ponovne priključitve na javno kanalizacijo ter vse morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve, mora pred ponovno priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Uporabnik je dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi njegovega ravnanja. (5) Stroški prekinitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode in stroški ponovne priključitve na javno kanalizacijo se določijo s cenikom storitve izvajalca javne službe. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi izvajalec javne službe. 23. člen (začasna prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode) (1) Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije. (2) O prekinitvi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način vsaj 8 dni pred prekinitvijo in zagotoviti druge ukrepe za odvajanje vode v tem obdobju. (3) V primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure, obveščanje iz prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno. 24. člen (prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v primeru višje sile) (1) V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in podobno, ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje komunalne in padavinske vode. (2) Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere. (3) Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz prvega odstavka tega člena uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način. 4.5 Aglomeracije, ki niso opremljene z javno kanalizacijo 25. člen (obveznosti upravljavca male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE) (1) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in upravljavec male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode morata izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz blata. (2) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 339 službe omogočiti pregled te naprave, razen če mu predloži analizne izvide v skladu s sedmim odstavkom 18. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. (3) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora hraniti: 1. izjavo o lastnostih male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, če gre za tipsko malo komunalno čistilno napravo, 2. navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave, 3. vodno soglasje v skladu s prepisi, ki urejajo vode, in pregledno situacijo, iz katere je razvidno mesto iztoka iz male komunalne čistilne naprave v vode, opredeljeno s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000, in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok, 4. poročilo o opravljenih prvih meritvah v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda, 5. dokumentacijo o opravljenih delih na mali komunalni čistilni napravi, 6. podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdil proizvajalca javne službe o prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata, oziroma kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če gre za kmetijsko gospodarstvo, in 7. podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem male komunalne čistilne naprave zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja male komunalne čistilne naprave in podobnih razlogov, ter v času njihovega trajanja. (4) Upravljavec male komunalne čistilne naprave iz prejšnjega odstavka mora dokumente iz 1., 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka hraniti v celotnem obdobju njenega obratovanja, podatke iz 5., 6., in 7. točke pa najmanj pet let. (5) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti: • podatke za izvedbo pregleda n pripravo poročila o pregledu v skladu s šestim odstavkom 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ali analizne izvide iz osmega odstavka 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ali • dokumentacijo in podatke iz tretjega odstavka tega člena. 26. člen (obveznosti lastnika objekta) (1) Lastnik objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora izvajalca javne službe pisno obvestiti o začetku: • obratovanja male komunalne čistilne naprave najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja, • uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe. (2) Iz obvestila iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni podatki o lastniku objekta (firma in sedež lastnika objekta, če je lastnik pravna oseba, oziroma ime in priimek ter naslov lastnika objekta, če je lastnik posameznik) ter izjava lastnika objekta o: • skladnosti male komunalne čistilne naprave z okoljevarstvenim dovoljenjem, če gre za malo komunalno čistilno napravo iz 1. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ali dokazilom iz 2. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode oziroma • skladnosti nepretočne greznice z dokazilom iz 2. točke drugega odstavka 23. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. (3) Lastnik objekta, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici, mora izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice. (4) Lastnik objekta na kmetijskem gospodarstvu, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici in jo uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, mora kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabljene komunalne odpadne vode iz druge alinee petega odstavka 17. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode hraniti najmanj pet let. (5) Lastnik objekta iz prejšnjega odstavka mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti izjavo iz prejšnjega odstavka. 4.6 Evidence 27. člen (evidence) Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe. 4.7 Obveščanje uporabnikov javne službe 28. člen (obveščanje uporabnikov javne službe) (1) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati: • na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, in • o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo. (2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode pisno obveščati: • na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice, • na kateri komunalni čistilni napravi se obdeluje blato, • o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali blata pri uporabnikih storitev in • o rokih in času izvedbe pregledov. (3) Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in drugega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejemu programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena. (4) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve. (5) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora izvajalec javne službe obvezno storitev izvesti najkasneje v 30 dneh po prejemu te zahteve. Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 340 5 Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe ter prepovedi 29. člen (pravice uporabnikov storitev javne službe) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. 30. člen (obveznosti uporabnikov storitev javne službe) (1) Uporabniki storitev javne službe imajo naslednje obveznosti: • zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe, • omogočiti izvajalcu javne službe pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa, • redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in voditi dnevnih obratovanja posamezne interne čistilne naprave, • redno kontrolirati sestavo odpadne vode in rezultate na zahtevo posredovati izvajalcu javne službe, • pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji, • obveščati izvajalca javne službe o vseh spremembah pogojev za priključitev, • redno plačevati odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode na podlagi izdani računov, • odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s predpisi, • dolžnost prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode takoj, ko ugotovijo spremembo, • dolžnost spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, • uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, morajo najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh spremembah, predložiti izvajalcu javne službe analizo odpadne vode, izdelano v skladu s predpisi, • če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pismeno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja, • pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in obračun stroškov, • dovoliti oziroma omogočiti izvajalcu javne službe dostop do obračunskega vodomera oziroma do merilnega mesta, • dovoliti opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode, • upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode. (2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti. 31. člen (prepovedi) (1) Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti komunalno odpadno vodo, ki bi lahko: • povzročila požar ali nevarnost eksplozije, • povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi, • povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi, • stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javen kanalizacije, • povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini, • povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature, • zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi, • povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi, • vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi. (2) V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode. 32. člen (obveznosti izvajalcev del) (1) Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. (2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje. (3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane. 6 Viri financiranja javne službe 33. člen (viri financiranja infrastrukture) Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna občine, • iz dolgoročnega kreditiranja, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine. 7 Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe 34. člen (infrastruktura lokalnega pomena) (1) Javna kanalizacija je javna infrastruktura lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina. (2) Javna kanalizacija iz prvega odstavka tega člena so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. (3) Infrastrukturne objekte in naprave kanalizacije iz drugega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo. Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 341 (4) Uporaba infrastrukturni objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer je vzpostavljen javni kanalizacijski sistem. (5) Infrastruktura lokalnega pomena iz prvega odstavka tega člena je javno dobro in izven pravnega prometa. Na njej ni mogoče dobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. 35. člen (objekti in naprave v lasti uporabnika) (1) Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice, male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in male komunalne čistilne naprave, z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, v katere se odvaja odpadna voda iz nestanovanjskih stavb, niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda. (2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje objektov iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti lastnik stavbe ali inženirskega objekta, ki mu objekti iz prejšnjega odstavka pripadajo, in so v njegovi lasti in upravljanju. 8 Cene storitev javne službe 36. člen (oblikovanje cen) (1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (2) Izvajalec javne službe mora sprejeti cenik drugih storitev, navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu. (3) Cenik drugih storitev in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine. 9 Javna pooblastila izvajalca javne službe 37. člen (javna pooblastila) (1) Izvajalec javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. (2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora izmeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. (3) Občina poveri izvajalcu javne službe vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti javne službe. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe sočasno s podelitvijo koncesije. (4) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava. (5) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe, so: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. 10 Nadzor nad izvajanjem javne službe 38. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Pristojni organ občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 11 Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka 39. člen (tehnični pravilnik) (1) Izvajalec javne službe mora občinskemu svetu predložiti v sprejem tehnični pravilnik. (2) Tehnični pravilnik in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. 12 Kazenske določbe 40. člen (kazenske določbe) Z globo 1.200 € se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če: • se ne priključi na javno kanalizacijo oz. kjer to ni možno, ravna v nasprotju z 9. členom tega odloka, • uporabnik zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe, • pred gradnjo kanalizacijskega priključka ne prijavi gradnje izvajalcu javne službe, • priključi spojni kanal na javno kanalizacijo, kadar to ni dovoljeno, • ne odklopi priključka v skladu z določili tega odloka, • prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode drugemu uporabniku, • v javno kanalizacijo odvaja komunalno odpadno vodo v nasprotju s predpisi, • ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del, s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda. Z globo 600 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Z globo 400 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba. 13 Prehodna in končna določba 41. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Benedikt (Uradni list RS, št. 51/2002). 42. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 342 Številka: 35405-4/2016-5 Datum: 29. 3. 2017 Občina Benedikt Milan Gumzar, župan OBČINA DORNAVA 203. Javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem Občina Dornava, Dornava 135A, 2252 Dornava, objavlja na podlagi 20. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13-ZDU-1G, 50/14, 90/14 -ZDU-1I, 14/15 - ZUUJFO in 76/15), 35. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14 in 58/16) ter v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/08) in sklepom župana JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM I. Naziv in sedež organizatorja: Občina Dornava, Dornava 135 A, 2252 Dornava, tel.: +386 (0)2 754 01 10. Postopek javnega zbiranja ponudb vodi Komisija za oddajo poslovnega prostora v najem (pristojna komisija). II. Predmet oddaje v najem in višina izhodiščne najemnine Poslovni prostori: Oddajamo naslednje poslovne prostore za opravljanje poslovne dejavnosti, ki se nahajajo v nadstropju zgradbe Kmetijske zadruge na Polenšaku 16 a, 2257 Polenšak. Izhodiščna najemnina znaša 4,30 EUR/m2 mesečno. Na izračunano najemnino se obračuna predpisani DDV in druge zakonske obveznosti. Poslovni prostori za oddajo v najem so: 1. Pisarna 1 Površina poslovnega prostora je 34,70 m2. 2. Pisarna 2 Površina poslovnega prostora je 18,90 m2. 3. Pisarna 3 Površina poslovnega prostora je 12,50 m2. V prostoru, ki se daje v najem je možno opravljati naslednje dejavnosti: • dejavnost vzgoje in izobraževanja • društvene dejavnosti • dejavnosti zavarovalništva, pravnega svetovanja, ipd. III. Pogoji za udeležbo v postopku javnega zbirana ponudb: Pisna ponudba mora vsebovati: • podatke o ponudniku: ime in priimek fizične osebe oz. naziv pravne osebe, naslov oz. sedež, EMŠO oz. matično številko, davčno številko oz. ID za DDV, številko transakcijskega računa, naziv in naslov banke, telefonsko številko, • navedbo nepremičnine, na katero se ponudba nanaša, • kopijo osebnega dokumenta (fizične osebe), • izpisek iz sodnega registra (pravne osebe) oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti, oz. izpisek iz registra društev pri upravni enoti (društvo) • pooblastilo, če se ponudba oddaja po pooblaščeni osebi, • program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo opravljala v najetem prostoru • potrdilo o plačani varščini, ki znaša tri mesečne najemnine - za resnost ponudbe na TRR Občine Dornava, št. 01224-0100016768; • pisno izjavo o ponujeni višini mesečne najemnine, ki ne sme biti nižja od izhodiščne najemnine, • pisno izjavo, da se s pogoji javnega razpisa strinjajo, • pisno izjavo o vezanosti na dano ponudbo 90 dni od dneva, ko poteče rok za oddajo ponudbe. IV. Pogoji najema • Poslovni prostori se oddajo v najem za določen čas od enega do pet let, z možnostjo podaljšanja, • poslovni prostori se oddajajo po načelu videno -najeto, • najemnik je dolžan plačevati obratovalne stroške za uporabo poslovnega prostora -elektriko, • najemnik ni upravičen do povrnitve kakršnihkoli vlaganj v poslovni prostor niti ne pridobi nikakršnih pravic na poslovnem prostoru na podlagi vlaganj, • najemnik je dolžan plačevati najemnino na podlagi izstavljenega računa najkasneje do dneva, navedenega na računu, • najemodajalec lahko kadarkoli odpove najemno razmerje zaradi občinskih interesov, z odpovednim rokom 6 mesecev. Ponudniki morajo imeti poravnane vse obveznosti iz naslova morebitnega najemnega razmerja poslovnega prostora v lasti Občine Dornava in poravnano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V. Rok za oddajo ponudbe in način oddaje ponudbe: Rok za oddajo ponudb je do vključno 25.04.2017 do vključno 12.00 ure. Ponudbe z dokazili prinesejo ponudniki OSEBNO v zapečateni pisemski ovojnici na naslov Občina Dornava, Dornava 135A, 2252 Dornava ali jih pošljejo PRIPOROČENO pri čemer se šteje, da je ponudba prispela pravočasno, če prispe v sprejemno pisarno naročnika do datuma in ure določenega za oddajo ponudb. Ponudbe morajo imeti obvezno oznako na ovojnici »Javna ponudba za najem poslovnega prostora Pisarna št._- ne odpiraj«. Na zadnji strani ovojnice mora biti obvezno naveden naziv in naslov ponudnika. Ponudbe, ki bodo prispele po razpisanem roku, nepopolne vloge ali nepravilno opremljene in označene ponudbe, se ne bodo upoštevale - o tem bodo ponudniki obveščeni. Komisija bo o izboru obvestila vse ponudnike najkasneje v roku 8 dneh po zaključenem zbiranju ponudb. VI. Posebne določbe o postopku javnega zbiranja ponudb Če je med prejetimi ponudniki, ki so pravočasno oddali popolno vlogo, več najugodnejših ponudb, lahko komisija: Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 343 • pozove vse najugodnejše ponudnike k oddaji nove ponudbe ali • opravi z najugodnejšimi ponudniki dodatna pogajanja ali • opravi med najugodnejšimi ponudniki javno dražbo, pri čemer za izklicno ceno določi ceno, ki so jo v svojih ponudbah ponudili najugodnejši ponudniki. Občina Dornava lahko kadarkoli, brez obrazložitve in odškodninske odgovornosti, ustavi začeti postopek do sklenitve pravnega posla, pri čemer se ponudnikom varščina vrne. VII. Postopek izbire najugodnejšega ponudnika Javno odpiranje ponudb bo 26.04.2017, ob 15. uri v prostorih občinske uprave Občine Dornava, Dornava 135A, 2252 Dornava. Predstavniki ponudnika se morajo v primeru prisotnosti pri odpiranju ponudb izkazati z osebnim dokumentom oziroma pisnim pooblastilom ponudnika. Najemodajalec bo izbral le med ponudniki, ki bodo v objavljenem roku oddali popolno ponudbo z vsemi zahtevanimi listinami in dokazili. Ponudbe, ki bodo prispele po roku (nepravočasne ponudbe) ali pravočasne, vendar nepopolne ponudbe, se izločijo in o tem se obvesti ponudnike. Ponudnik, ki je oddal ponudbo, ki vsebuje vse sestavine ponudbe, ima pa pomanjkljivo dokumentacijo, tako ponudbo dopolni do odpiranja ponudb. Ponudba se lahko sprejme od dneva objave do poteka roka za oddajo ponudb. Vloge ponudnikov, ki nimajo do Občine Dornava poravnanih vseh morebitnih zapadlih obveznosti ne bodo obravnavane. Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je najvišja ponujena najemnina. Vsak ponudnik, ki se je udeležil javnega natečaja, ima pravico vložiti ugovor županu Občine Dornava v roku 8 dni od prejema obvestila o izbiri, če meni, da je z odločitvijo o izbiri kršena njegova pravica. Župan Občine Dornava mora odločiti o ugovoru v roku 30 dni od dneva, ko je bil ugovor vložen. Odločitev Župana Občine Dornava je dokončna. Neuspelim ponudnikom se varščina brez obresti vrne v 15 dneh po sprejemu odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika za oddajo poslovnega prostora v najem na transakcijski račun, naveden v prijavi. Izbranemu ponudniku se vplačana varščina všteje v najemnino. Javno zbiranje ponudb je uspešno tudi v primeru, da ponudbo odda le en ponudnik. VIII. Sklenitev najemnega razmerja Izbrani ponudnik je dolžan skleniti najemno pogodbo v roku 30 dni po opravljenem izboru najugodnejšega ponudnika. Če najugodnejši ponudnik ne podpiše pogodbe, se bo štelo, da je od nakupa odstopil in ima Občina Dornava pravico zadržati vplačano varščino. IX. Dodatna pojasnila Vse dodatne informacije dobijo interesenti na Občini Dornava, Občinska uprava Občine Dornava, Dornava 135A, na telefon +386 (0)2 754 01 10 - kontaktna oseba: Viljem Mar, direktor občinske uprave Občine Dornava vsak dan od 8. do 12 ure. Številka: 430-3/2017 Datum: 29. 3. 2017 Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan 204. Sklep o soglasju k ceni letnega vzdrževanja, uporabi mrliške vežice, plačila govornika in zastavonoša Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) in četrtega odstavka 34. člena Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč v Občini Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2012), je Občinski svet Občine Dornava na svoji 17. redni seji, dne 23.03.2017 sprejel SKLEP O SOGLASJU K CENI LETNEGA VZDRŽEVANJA, UPORABI MRLIŠKE VEŽICE, PLAČILA GOVORNIKA IN ZASTAVONOŠA 1. Občinski svet Občine Dornava daje soglasje k ceni; Zap. št. Vrsta storitve Cena brez DDV 1. Vzdrževanje - grobnina za leto 2017 za najemnike grobov na pokopališču Dornava in Polenšak 40 evrov 2, Za najemnike grobov, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Dornava subvencionira Občina Dornava 10 evrov 3 Najemnina za uporabo mrliške vežice - občani Občine Dornava 30 evrov -1 dan 4. Najemnina za uporabo mrliške vežice - ostali 40 evrov -1 dan 5. Plačilo govornika ob pogrebni svečanosti 50 evrov 6. Plačilo zastavonoša ob pogrebni svečanosti 20 evrov 2. Z dnem sprejetja tega sklepa preneha veljati Sklep o višini letnega vzdrževanja, uporabi mrliške vežice, plačilih govornikov in zastavonoša (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/2016). 3. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 354-16/2017 Datum: 23. 3. 2017 Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan 205. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14) in v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB, 111/05-0dl. US, 93/05-ZVMS, 120/06-0dl. US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 76/10-ZRud-1A, 20/11-Odl. US, 57/12, 101/13-ZDavNepr, 110/13 in 19/15) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 17. redni seji, dne 23.03.2017, na predlog župana, sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 344 I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobita nepremičnini parc. št. 65/69 in 65/70, obe k.o. 384 DORNAVA. II. Pri nepremičninah iz I. točke tega sklepa, ki sta v lasti Občine Dornava do celote - 1/1, se zaznamuje grajeno javno dobro lokalnega pomena. III. Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Dornava po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra, ki se pošlje Okrajnemu sodišču na Ptuju. IV. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-16/2016 Datum: 23. 3. 2017 Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan OBČINA GORJE 206. Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Gorje za leto 2017 Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01-ZSDP in 15/03-ZOPA) in 6. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/14) ter v skladu z Letnim programom športa Občine Gorje za leto 2017 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 63/16) objavljam JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI GORJE ZA LETO 2017 1. Naziv in sedež neposrednega uporabnika: Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje. 2. Prijavitelj: Na javni razpis se lahko prijavijo pravne ali fizične osebe, ki so kot izvajalci letnega programa določeni v 8. členu Zakona o športu in izpolnjujejo pogoje določene s Pravilnikom o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Gorje. 3. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa so vsebine ter strokovne in razvojne naloge v športu določene z Letnim programom športa Občine Gorje za leto 2017, in sicer: a. interesna športna vzgoja otrok in mladine, b. športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, c. športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju), d. športna rekreacija, e. šport invalidov. 4. Pogoji in merila, po katerih se izberejo izvajalci letnega programa športa v Občini Gorje za leto 2017: Pogoji in merila, po katerih se izberejo izvajalci letnega programa športa v Občini Gorje v letu 2017 so za razpisane vsebine ter razvojne in strokovne naloge določeni v Pravilniku o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Gorje. 5. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago: Okvirna višina sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje navedenih vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog v športu v Občini Gorje v letu 2017 je 24.000 EUR, in sicer: PP 20080103 Šport otrok in mladine 6.000 EUR; PP 20080104 Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 9.000 EUR; PP 20080106 Športna rekreacija in šport invalidov 2.000 EUR; PP 20080107 Sofinanciranje profesionalnih trenerjev v športnih društvih 5.000 EUR; PP 20080204 Nabava opreme za športna društva 2.000 EUR. 6. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2017. 7. Rok, do katerega morajo biti predložene vloge: Vloge morajo biti poslane ali dostavljene na naslov Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje, najkasneje do 05. maja 2017. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila (najkasneje) zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti priporočeno ali do 12. ure oddana v sprejemni pisarni Občine Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje. Vloga mora biti predložena v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti na sprednji strani označen z napisom »Ne odpiraj - razpis za šport 2017«. Na hrbtni strani ovitka mora biti označen polni naslov pošiljatelja. Vloga mora biti dostavljena skupaj z zahtevano dokumentacijo in prilogami v ovojnici, označeni na zgoraj predpisani način. Vloge, ki ne bodo oddane na predpisanih obrazcih, ki so del razpisne dokumentacije, bodo izločene iz nadaljnjega postopka. 8. Datum odpiranja vlog: Strokovna komisija bo vloge odprla 11. maja 2017 v sejni sobi Občine Gorje ob 9.00. uri. Odpiranje vlog je javno. 9. Rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa: Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 30 dni od datuma odpiranja vlog. 10. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani pridobijo informacije v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo: Vse informacije, razpisna dokumentacija in navodilo, kako izpolniti in oddati obrazce, so na voljo na spletnem naslovu www.gorje.si v katalogu informacij javnega značaja in v zavihku »Razpisi in natečaji«. Podrobnejše informacije in razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani prijavitelji dobijo na sedežu Občine Gorje pri Moniki Breznik (tel.: 04 575 18 04, e-pošta: monika.breznik@gorje.si). Številka: 41010-0011/2017-3 Datum: 21.03.2017 Občina Gorje Peter Torkar, župan Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 345 OBČINA LJUTOMER 207. Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Ljutomer Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Ur. glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16), je Občinski svet Občine Ljutomer na 14. redni seji dne 22. 3. 2017 sprejel ODLOK O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU ZA IZVEDBO PROJEKTA POGODBENEGA ZAGOTAVLJANJA PRIHRANKOV RABE ENERGIJE Z NAMENOM ENERGETSKE SANACIJE JAVNIH OBJEKTOV V LASTI OBČINE LJUTOMER I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije v javnih objektih Občine Ljutomer v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z veljavnim zakonom o javno-zasebnem partnerstvu. S tem odlokom Občina Ljutomer kot koncedent določa tudi predmet, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, postopek izbire koncesionarja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva. Ta odlok skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZJZP predstavlja koncesijski akt. 2. člen (opredelitev ključnih pojmov) V okviru odloka so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen: a) »javni partner« oziroma »koncedent« je Občina Ljutomer; b) »zasebni partner« oziroma »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva; c) »uporabniki« oziroma »upravljavci« objektov so javni zavodi in druge osebe javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina Ljutomer in ki za izvajanje svoje javne dejavnosti uporabljajo objekte v lasti Občine Ljutomer; d) »pripravljalne storitve« so vsi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki jih koncesionar izvede pred začetkom izvajanja glavne storitve; e) »glavna storitev« je storitev zagotavljanja in jamčenja prihrankov energije in energetsko upravljanje objektov; f) »druge storitve« so vsi drugi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki ne spadajo med pripravljalne storitve ali glavno storitev; g) »pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije« pomeni pogodbeni dogovor med koncedentom in koncesionarjem za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja ali spremlja v celotnem obdobju trajanja pogodbe in v okviru katerega se naložbe v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo, ali drugim dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost, kot so finančni prihranki. Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo zakon in predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost. V tem odloku uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. II. Ugotovitev javnega interesa 3. člen (javni interes) Občina Ljutomer skladno z določili 2., 8. in 10. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) v povezavi z določili Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (Uradni list Evropske unije št. L 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1), prvo alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 11. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in Lokalnim energetskim konceptom Občine Ljutomer, ki ga je Občinski svet Občine Ljutomer sprejel na seji dne 25. 4. 2012, s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije objektov v lasti Občine Ljutomer, s čimer se zagotavlja večjo energetsko učinkovitost javnih objektov v lasti Občine Ljutomer, ki bodo predmet sanacije. III. Vrsta, predmet, območje izvajanja in čas trajanja javno-zasebnega partnerstva 4. člen (vrsta javno-zasebnega partnerstva) Javno-zasebno partnerstvo se, upoštevaje razdelitev tveganj med koncedentom in koncesionarjem, izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev. 5. člen (predmet koncesije) Za potrebe izvajanja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in energetskega upravljanja objektov, bo koncedent koncesionarju omogočil izvedbo gradbenih in tehnoloških, investicijskih in drugih ukrepov, potrebnih za doseganje prihranka pri rabi in stroških energentov v obsegu in za obdobje, kot bo to dogovorjeno v postopku izbire koncesionarja. Po zaključeni izvedbi in uspešno izvedenem prevzemu izvedenih investicijskih ukrepov bo koncesionar v pogodbeno dogovorjeni dobi v objektih koncedenta izvajal storitve pogodbenega zagotavljanja prihrankov, storitve vzdrževanja izvedenih ukrepov za doseganje prihranka ter storitve energetskega upravljanja objektov koncedenta, kot so opredeljeni v 6. členu tega odloka. 6. člen (območje izvajanja) Območje izvajanja koncesije obsega objekte, kot je razvidno iz priloženega seznama objektov koncedenta (Priloga 1). Območje izvajanja iz predhodnega odstavka se lahko razširi na dodatne objekte, ki konceptualno ustrezajo programski zasnovi projekta javno-zasebnega partnerstva. Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 346 Sprememba iz predhodnega odstavka je pogojena s pridobitvijo soglasja koncedenta. Soglasje iz predhodnega odstavka izda župan Občine Ljutomer. V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor objektov in ukrepov iz Priloge 1 tega odloka, ki bodo vključeni v projekt, zmanjša, v kolikor se za posamezni objekt izkaže, da je njegova vključitev v projekt negospodarna ali v kolikor bi pridobljene smernice soglasodajalcev ali pogoji upravljavcev izvedbo energetske sanacije posameznega objekta ali ukrepa toliko podražili, ali bi usklajevanje s pogoji v tolikšni meri oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo celotnega projekta. Ne glede na prvi odstavek tega člena, se koncedent lahko odloči za pripravo več posameznih razpisov za podelitev koncesije ali pa za vse objekte iz Priloge 1 pripravi enoten razpis. 7. člen (čas trajanja) Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi. Koncesija se podeli za največ 15 let. Rok trajanja koncesije se v primeru, da: • koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti, koncesije ni mogel izvajati, • je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu, lahko podaljša s sklenitvijo aneksa k koncesijski pogodbi, vendar največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Dolžina podaljšanja se določi ob upoštevanju določbe drugega odstavka 71. člena ZJZP. IV. Financiranje 8. člen (financiranje) Koncesionirana dejavnost se primarno financira iz: • sredstev iz naslova doseženih energetskih prihrankov; • drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi opravljanja koncesionirane dejavnosti; • lastnih sredstev koncesionarja. Koncesionirana dejavnost se v primeru pridobitve sredstev iz evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja, financira tudi iz zadevnega vira. Viri in način financiranja se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi. V. Obveznosti koncesionarja, koncedenta ter uporabnikov 9. člen (obveznosti koncesionarja) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesije zagotoviti: • izvajanje pripravljalnih storitev, glavne storitve in drugih storitev za zagotavljanje prihrankov energije in energetskega upravljanja na objektih, opredeljenih v 6. členu tega odloka; • izvajanje vseh nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz predhodne alineje (na primer vodenje evidenc, obveščanje, itd.), v obsegu, kot ga predpisuje veljavna zakonodaja in ponudba izbranega ponudnika; • izvajanje drugih obveznosti, opredeljenih v koncesijski pogodbi. Koncesionar je dolžan zagotoviti dejanske prihranke energije oziroma zmanjšane stroške porabe energije, ki bodo podlaga za plačila s strani koncedenta in v celoti prevzema tveganje za uspeh izvedenih ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja porabe energije. Koncesionar prevzema vsa tehnična, finančna in druga tveganja iz naslova obveznosti iz prvega odstavka tega člena. Koncesionar je dolžan po preteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta vse izvedene ukrepe, infrastrukturo, naprave in opremo v delujočem stanju, ki omogoča normalno uporabo in koncedentu zagotoviti najmanj enoletno garancijo za odpravo napak na predani infrastrukturi, napravah in opremi. Storitev, ki je predmet te koncesije, mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje storitve le na način in iz razlogov, ki jih določajo zakon, ta odlok, koncesijska pogodba ali drug predpis. 10. člen (obveznosti koncedenta) Obveznosti koncedenta so zlasti: • obveznost rednega plačevanja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in energetskega upravljanja objektov, vendar le do obsega sredstev, ki bodo zaradi izvedbe ukrepov prihranjena - plačila koncedenta so vezana na dejansko dosežene dogovorjene prihranke energije oziroma zmanjšane stroške porabe energije; • koncesionarju zagotoviti pogoje za nemoteno opravljanje dejavnosti koncesije vključno s pravico dostopa do objektov; • koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta. 11. člen (dolžnosti uporabnikov oziroma upravljavcev objektov) Uporabniki oziroma upravljavci objektov imajo do koncesionarja zlasti dolžnost: • upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe; • omogočiti dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz tega odloka in koncesijske pogodbe; • prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog; • obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja. 12. člen (druge pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi. S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 347 javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe. VI. Postopek izbire koncesionarja 13. člen (javni razpis in merila za izbor) Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki se izvede ob upoštevanju določb III. dela Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Objava javnega razpisa mora vsebovati: • navedbo pravne podlage, vključno s tem odlokom; • predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo; • ime in sedež koncedenta; • predmet, naravo ter obseg in območje koncesije; • začetek in predvideni čas trajanja koncesije; • postopek izbire koncesionarja; • pogoje za dostop do razpisne dokumentacije; • kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev; • zahteve glede vsebine vlog; • pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju; • pogoje za predložitev skupne vloge; • merila za izbiro najugodnejšega kandidata; • naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog; • rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa; • druge podatke, zahtevane skladno z veljavno zakonodajo. Koncedent mora v postopku izbire preveriti ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev, pri čemer morajo le-ti izkazati, da imajo zadostne reference s področja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov ter zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva. Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes, tako da bodo merila za izbor koncesionarja oblikovana na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili višje zagotovljene prihranke, ponudili višjo udeležbo koncedenta pri doseženih prihrankih in nižjo vrednost investicije v izvedbo obveznih ukrepov energetske sanacije. Dodatna merila in pogoje ter podrobnejšo vsebino meril in pogojev za izbor koncesionarja koncedent določi v okviru javnega razpisa. 14. člen (strokovna komisija) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan Občine Ljutomer. Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo ponudb. Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire koncesionarja tako, da pregleda in oceni ponudbe ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo in navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom, ter posreduje poročilo občinskemu svetu in županu Občine Ljutomer. Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva. Akt izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od prejema pisnega poziva koncedenta k podpisu koncesijske pogodbe. 15. člen (koncesijska pogodba) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu koncedenta sklene župan Občine Ljutomer. Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka. V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije, ki niso urejena v tem odloku. V primeru neskladja med določbami odloka in določbami koncesijske pogodbe, veljajo določbe odloka. 16. člen (prilagoditev razmerij) V primeru obstoja upravičenih objektivnih okoliščin se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem, urejenih in določenih s koncesijsko pogodbo. Način in razlogi za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi. VII. Nadzor in poročanje 17. člen (dolžnost poročanja) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo in predpisi redno voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve. Koncesionar je dolžan pripraviti letno poročilo po posameznih objektih, ki zajema: opis stanja, opravljena dela oziroma ukrepe, morebitne potrebne dodatne investicije in ukrepe, organizacijske ukrepe ter doseganje dogovorjenega nivoja kakovosti izvajanja koncesije, predvsem glede doseganja dogovorjenih prihrankov energije. Koncesionar je dolžan predložiti letno poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena do 31. januarja za preteklo koledarsko leto. V kolikor je tako dogovorjeno v koncesijski pogodbi, je dolžan koncesionar koncedentu predložiti tudi polletno poročilo. Ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe je dolžan koncesionar skupaj s prenosom vse infrastrukture, vgrajene opreme in naprav, v celoti v last in posest koncedentu, brezplačno izročiti tudi vse evidence in vso dokumentacijo (gradbena dovoljenja, soglasja, investicijsko dokumentacijo, projektno dokumentacijo, dokazila o ustreznosti, dnevnike vzdrževanja, vse podatke iz energetskega upravljanja, itd.). 18. člen (nadzor nad izvajanjem pogodbe) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja koncendent skladno z določbami zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in določili koncesijske pogodbe. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo občinske uprave ali zunanjega izvajalca. Koncedent lahko nad izvajanjem s Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 348 pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik. VIII. Prenehanje koncesijskega razmerja in koncesijske pogodbe 19. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odkupom koncesije, • z odvzemom koncesije ali • s prevzemom koncesije, na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo. 20. člen (izločitvena pravica) V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekte in naprave koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico. IX. Prehodne in končne določbe 21. člen (uporaba drugih določb) Za okoliščine, ki jih ta odlok ne ureja, veljajo določbe vsakokrat veljavnega Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. 22. člen (uveljavitev) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032/2017-10-202 Datum: 22. 3. 2017 Občina Ljutomer Olga Karba, županja Priloga: • Seznam objektov koncedenta St. Objekt Naslov 1. Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer Prešernova ulica 8, 9240 Ljutomer 2. Vrtec Ljutomer Fulneška ulica 5, 9240 Ljutomer 3. OS Janka Ribiča Cezanjevci Cezanjevci 39, 9240 Ljutomer 4. Oš Ivana Cankarja Ljutomer (športna dvorana) Cankarjeva cesta 10, 9240 Ljutomer 208. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih taksah v Občini Ljutomer Na podlagi 9. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11 in 14/15 - ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 18. člena statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 -uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US in 32/16) je Občinski svet Občine Ljutomer na 14. redni seji dne 22. 3. 2017 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKIH TAKSAH V OBČINI LJUTOMER 1. člen S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o občinskih taksah v občini Ljutomer (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2016 in 37/2016). 2. člen V posebnem delu - tarife občinskih taks, se prva alinea pri Tar. št. 5 spremeni tako, da se po novem glasi: - gostinski vrtovi, za vsak m2 letno 450 točk. V drugem odstavku posebnega dela - tarife občinskih taks pri Tar. št. 5 se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »V letnih taksah pod Tar. št. 5 ni zajeta občinska taksa za koriščenje javne površine v času Prleškega sejma. Za ta namen mora zavezanec vložiti novo vlogo.« 3. člen Spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032/2017-10-204 Datum: 22. 3. 2017 Občina Ljutomer Olga Karba, županja 209. Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve Občine Ljutomer v letu 2017 Na podlagi četrtega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/2011 - UPB, 14/2013, 101/2013 in 55/15 - ZFisP), ter 35. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011 in 1/2013), je Občinski svet Občine Ljutomer na 14. redni seji, 22. 3. 2017, sprejel ODLOK O UPORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE OBČINE LJUTOMER V LETU 2017 1. člen Za odpravo posledic globoke zmrzali v zimi 2016 - 2017, se iz sredstev proračunske rezerve Občine Ljutomer, zagotovijo sredstva v višini 31.463,43 EUR z DDV. 2. člen Sredstva proračunske rezerve iz 1. člena tega odloka, se namenjajo za sanacijo dela javne poti št. JP 724912. 3. člen Sredstva se črpajo v skladu z roki zapadlosti obveznosti do izvajalcev sanacijskih in intervencijskih del, po računih oz. gradbenih situacijah. Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 349 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032/2017-205 Datum: 22. 3. 2017 Občina Ljutomer Olga Karba, županja 210. Sklep št. 207 o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Ljutomer Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/2010, 40/2012-ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) ter 4. odstavka 23. člena Sporazuma o lastništvu in upravljanju sistema C z 8. 6. 2016, je Občinski svet Občine Ljutomer na 14. redni seji, dne 22. 3. 2017 sprejel naslednji SKLEP št. 207 1. Občinski Svet Občine Ljutomer se je seznanil z Elaboratom o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Ljutomer, ki ga je pripravilo Javno podjetje Prlekija d.o.o. v februarju 2017. 2. Občinski svet Občine Ljutomer potrjuje predračunske cene obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja odvajanja odpadne vode in sicer: • Predračunsko ceno omrežnine, ki za osnovni priključek DN < 20 znaša 7,8484 EUR mesečno • Predračunsko ceno storitev odvajanja odpadne, ki znaša 0,3369 EUR za m3 prodane pitne vode. 3. Občinski svet Občine Ljutomer potrjuje predračunske cene obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja čiščenja odpadne vode in sicer: • Predračunsko ceno omrežnine, ki za osnovni priključek DN < 20 znaša 2,1021 EUR mesečno • Predračunsko ceno čiščenja odpadne vode, ki znaša 0,5684 EUR za m3 prodane pitne vode. 4. Z uveljavitvijo tega sklepa prenehata veljati 5. in 7. točka Sklepa Občinskega sveta Občine Ljutomer, št. 86 z 10. 7. 2015. 5. Ta Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati s 1. 4. 2017. Številka: 354/2017-10-207 Datum: 22. 3. 2017 Občina Ljutomer Olga Karba, županja 211. Sklep št. 210 o določitvi subvencije k ceni oskrbe s pitno vodo Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10), 3. in 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012 in 109/2012) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) je Občinski svet Občine Ljutomer na 14. redni seji, dne 22. 3. 2017 sprejel naslednji SKLEP ŠT. 210 O DOLOČITVI SUBVENCIJE K CENI OSKRBE S PITNO VODO 1. Občinski svet Občine Ljutomer s tem sklepom določa subvencijo k veljavni enotni ceni sistema C za storitve obvezne občinske gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo za nepridobitne uporabnike, ki jo izvaja javno podjetje Prlekija d.o.o.. 2. Subvencija se dodeli v delu, ki se nanaša na ceno uporabe javne infrastrukture (omrežnine) do vključno z letom 2019 kot sledi: • 21% v letu 2017; • 14% v letu 2018; • 7% v letu 2019. 3. Finančna sredstva za financiranje subvencije se zagotovijo v proračunu Občine Ljutomer. 4. Ta sklep prične veljati z dnem veljavnosti enotnih cen oskrbe s pitno vodo za sitem C, ki jih v skladu s pristojnostmi sprejme skupni organ občin, Svet ustanoviteljic, ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o. (Uradni list RS, št. 81/2016). 5. Ta Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 354/2017-10-210 Datum: 22. 3. 2017 Občina Ljutomer Olga Karba, županja 212. Sklep št. 206 o prenehanju delovanja Sklada Viktorja in Julijane Kukovec Na podlagi 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016), je Občinski svet Občine Ljutomer na 14. redni seji 22. 3. 2017 sprejel naslednji SKLEP ŠT. 206 O PRENEHANJU DELOVANJA SKLADA VIKTORJA IN JULIJANE KUKOVEC 1. člen Sklad Viktorja in Julijane Kukovec, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, matična številka 5915503000, davčna številka 28117409, (v nadaljevanju: sklad), ki je bil ustanovljen s Sklepom o ustanovitvi Sklada Viktorja in Julijane Kukovec (Uradni list SRS, št. 10/1989 in Uradni list RS, št. 76/1994), preneha delovati in poslovati, ker zaradi spremenjenih okoliščin ni več možno izpolnjevati namena sklada. Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 350 2. člen Občine Križevci, Veržej in Razkrižje pooblastijo županjo Občine Ljutomer, da na podlagi tega sklepa izbriše Sklad Viktorja in Julijane Kukovec iz evidence pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve ter zapre poslovni račun pri NLB d. d.. 3. člen Sredstva na poslovnem računu pri NLB d. d. se nakažejo na račun Proračuna Občine Ljutomer. Del sredstev se nameni za ureditev spomenika družine Kukovec na pokopališču v Ljutomeru. Preostanek premoženja sklada nakaže Občina Ljutomer v skladu s Sporazumom o premoženjsko delitveni bilanci občinam naslednicam na sledeč način: Občini Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, matična številka 5874092000, v deležu 66,05 %, Občini Križevci, Križevci pri Ljutomeru 11, 9242 Križevci pri Ljutomeru, matična številka 1332147000, v deležu 19,25 %, Občini Razkrižje, Šafarsko 42, 9245 Razkrižje, matična številka 1332163000, v deležu 7,21 % in Občini Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8 , 9241 Veržej, matična številka 1332171000 v deležu 7,49 %. Premoženje (finančna sredstva) Občine Ljutomer se namenijo za štipendiranje in nagrade študentov, prednostno s področja medicine. 4. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o ustanovitvi Sklada Viktorja in Julijane Kukovec (Uradni list SRS, št. 10/1989 in Uradni list RS, št. 76/1994). 5. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati naslednji dan po objavi. Številka: 031/2017-206 Datum: 22. 3. 2017 Občina Ljutomer Olga Karba, županja OBČINA MAJŠPERK 213. Zaključni račun proračuna Občine Majšperk za leto 2016 Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in spremembe) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15) je Občinski svet Občine Majšperk na svoji 24. redni seji, dne 28. 3. 2017 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE MAJŠPERK ZA LETO 2016 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Majšperk za leto 2016. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Majšperk za leto 2016 izkazuje: A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.349.307 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.914.764 70 DAVČNI PRIHODKI 2.614.882 700 Davki na dohodek in dobiček 2.448.091 703 Davki na premoženje 110.118 704 Domači davki na blago in storitve 55.483 706 Drugi davki 1.191 71 NEDAVČNI PRIHODKI 299.882 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 192.332 711 Takse in pristojbine 5.681 712 Globe in druge denarne kazni 4.171 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 20.285 714 Drugi nedavčni prihodki 77.413 72 KAPITALSKI PRIHODKI 11.570 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 11.570 73 PREJETE DOTACIJE 0 730 Prejete dotacije iz domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 422.974 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 422.974 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske Unije 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 3.046.818 40 TEKOČI ODHODKI 1.023.252 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 191.385 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 27.772 402 Izdatki za blago in storitve 746.870 403 Plačila domačih obresti 13.225 409 Rezerve 44.000 41 TEKOČI TRANSFERI 1.327.931 410 Subvencije 66.912 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 907.043 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 155.229 Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 351 413 Drugi tekoči domači transferi 198.747 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 582.738 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 582.738 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 112.897 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 55.166 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 57.731 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) 302.489 B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v EUR Skupina/Podskupina IV. PREJETA VPLAČILA DANIH POSOJIH IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELELŽEV 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C.) RAČUN FINANCIRANJA v EUR Skupina/Podskupina 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 72.944 55 ODPLAČILA DOLGA 72.944 550 Odplačila domačega dolga 72.944 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 229.545 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -72.944 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII-VIII-IX) -302.489 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31.12.2014 179.355 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Majšperk za leto 2016 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Majšperk za leto 2016. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2016 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Majšperk za leto 2016 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4103-1/2017-2 Datum: 28. 3. 2017 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja 214. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Majšperk Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN in 57/2011), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 70/2008, 108/2009, 48/12, 57/12, 42/13, 56/15 in 102/15), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/2013 in 111/2013), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015) ter 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15), je Občinski svet na svoji 24. redni seji, dne 28. 3. 2017, sprejel ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE V OBČINI MAJŠPERK 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Majšperk (v nadaljevanju: občina). (2) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: 1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po vrstah in številu izvajalcev, 2. vrsto in obseg storitev in naloge javne službe ter njihovo prostorska razporeditev, 3. pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, 4. pravice in obveznosti uporabnikov, 5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, 6. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, 7. nadzor nad izvajanjem javne službe, 8. kazenske določbe. 2. člen (javna služba) (1) Naloge javne službe, ki so obvezna storitev: Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 352 • odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo • redno vzdrževanje javne kanalizacije, • prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje, • prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, • obdelava blata, • pregledovanje in monitoring malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, • obveščanje uporabnikov javne službe, • izdelava programa izvajanja javne službe, • vodenje evidence o izvajanju javne službe, • poročanje o izvajanju javne službe in • priključevanje novih uporabnikov javne službe. (2) Naloga javne službe, ki je posebna storitev je odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. 3. člen (uporabniki) (1) Uporabnik javne službe je lastnik objekta ali dela objekta in upravljavec javnih površin iz 7. alineje prvega odstavka 2. člena tega odloka. (2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko obveznosti uporabnika javne službe izvaja: • eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, • eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, in • upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom. • (3) Porazdelitev stroškov med lastnike objekta ali delov objekta se zagotavlja: • v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom, in • v skladu s pisnim dogovorom iz prve oziroma druge alineje prejšnjega odstavka, če gre za objekt, ki ni stavba iz prejšnje alineje. 4. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v predpisih s področja varstva okolja, Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list Rs, št. 98/15; v nadaljevanju: uredba) in v drugih podzakonskih predpisih, ki so izdani na podlagi Zakona o varstvu okolja. 5. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja. 2 Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe 6. člen (oblika zagotavljanja javne službe) (1) Javna služba se opravlja v režiji ali kot koncesionirana gospodarska javna služba. (2) Koncesijo podeljuje občina. 3 Vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev 7. člen (zagotavljanje javne službe) Občina zagotavlja javno službo na območju celotne občine na podlagi tega odloka v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. 8. člen (obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, so: • odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, • čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje alineje in • obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. 9. člen (obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo) (1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so: • prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic, • prevzem blata iz pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, in • pregled in monitoring malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (v nadaljnjem besedilu: pregled). (2) Prevzem blata iz druge alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave ali greznice, vendar najmanj enkrat na tri leta. (3) Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, izvajanje storitve praznjenja nepretočne greznice ter prevzema in odvoza komunalne odpadne vode s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le čiščenje te komunalne odpadne vode in je potrebna še njena dodatna obdelava v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. Praznjenje nepretočne greznice in odvoz komunalne odpadne vode iz te nepretočne greznice ter njeno predajo izvajalcu javne službe na območju, kjer se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, mora zagotoviti lastnik objekta, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode. (4) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi iz petega odstavka 21. člena uredbe, izvajanje storitve prevzema in odvoza blata s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. Prevzem in odvoz blata iz te male komunalne čistilne naprave ter njegovo predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej mali komunalni Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 353 čistilni napravi, mora zagotoviti upravljavec te male komunalne čistilne naprave, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega blata. (5) Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt kmetijskega gospodarstva le storitev iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, če: • gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, • lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko. (6) Izvajalec javne službe vsako malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na svojem območju izvede pregled in monitoring enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, o pregledu pa izda poročilo v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. (7) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če mu upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane mejne vrednosti. 10. člen (obdelava blata) (1) Izvajalec javne službe, ki je upravljavec komunalne čistilne naprave, opremljene za obdelavo blata, mora za blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo, s katero se doseže: • izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če se obdelano blato uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, ali • izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke. (2) Izvajalec javne službe mora za blato, prevzeto iz komunalne čistilne naprave, ki ni opremljena za obdelavo blata, prevzeto delno obdelano blato iz komunalne čistilne naprave (na primer po dehidraciji ali sušenju neobdelanega blata in podobno) in blato, prevzeto iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena uredbe, zagotoviti obdelavo v skladu s prejšnjim odstavkom na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata. (3) Če izvajalec javne službe ne upravlja komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora zagotoviti obdelavo blata na območju druge komunalne čistilne naprave, ki je opremljena z zadostnimi zmogljivostmi za obdelavo blata. (4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvajalec javne službe v soglasju z občino zagotovi obdelavo blata v premični napravi za obdelavo blata, če se taka obdelava blata izvaja na območju komunalne čistine naprave, kjer nastaja blato. (5) Za obdelano blato, ki se ne uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, mora izvajalec javne službe zagotoviti ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke. (6) Če je izvajalec javne službe upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora kot povzročitelj odpadkov v načrt gospodarjenja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključiti tudi ravnanje z blatom iz drugega odstavka tega člena. 11. člen (program izvajanja javne službe) (1) Javna služba se mora izvajati v skladu s programom izvajanja javne službe (v nadaljnjem besedilu: program). (2) Program mora biti pripravljen na podlagi evidence iz 27. člena uredbe in mora vsebovati naslednje vsebinske sklope: 1. osnovni podatki, ki so podatki o: • izvajalcu javne službe, • občinah, kjer se izvaja javna služba, • predpisih in drugi pravnih aktih občin o določitvi izvajalca javne službe in izvajanju javne službe, • naseljih, kjer se izvaja javna služba, in • aglomeracijah, kjer se izvaja javna služba; 2. podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe, ki so podatki o: • javnem kanalizacijskem omrežju, skupaj s podatki o hidravlično samostojnih sistemih kanalizacijskega omrežja z enim iztokom, ki je lahko iztok v vode ali drug javni kanalizacijski sistem, v upravljanju posameznega izvajalca javne službe (v nadaljnjem besedilu: javni kanalizacijski sistem), • komunalnih čistilnih napravah, nepretočnih in pretočnih greznicah, • cestnih motornih vozilih in opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena uredbe, • številu delovnih mest, namenjenih izvajanju nalog, povezanih z izvajanjem javne službe, in • drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe; 3. opredelitev načina izvajanja javne službe, ki mora vsebovati: • način izvajanja javne službe v posameznih objektih in predvidene spremembe v času veljavnosti programa, • načrt vzdrževanja in čiščenja javne kanalizacije, ki mora vsebovati opis za to predvidenih tehnologij, • opis sistema za zaznavanje izrednih dogodkov in napak v delovanju javne kanalizacije (puščanje kanalizacijskega omrežja, okvare tehnoloških sklopov, prekinitve delovanja komunalnih čistilnih naprav, delovanje razbremenilnikov in podobno) in njihovo dokumentiranje, • opis sistema za odpravljanje napak v delovanju javne kanalizacije in dokumentiranje odpravljanja napak, • načrt izvajanja javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, • načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v nepretočne greznice, Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 354 • načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, • načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena uredbe, • način zagotavljanja obdelave blata, • način obveščanja uporabnikov javne službe in • načrt izvajanja posebnih storitev, ki niso predmet izvajanja obveznih storitev javne službe; 4. pogoji in časovni načrt izvajanja posameznih obveznih storitev javne službe. (3) V načrtih iz šeste, sedme in osme alineje 3. točke prejšnjega odstavka morajo biti posebej opredeljeni objekti iz tretjega in četrtega odstavka 10. člena tega odloka, obveznosti lastnikov teh objektov in način izvajanja javne službe v teh primerih. (4) Sestavni del programa iz prvega odstavka tega člena je tudi načrt gospodarjenja z blatom iz šestega odstavka 10. člena tega odloka. (5) Program pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da je v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti. (6) V primeru sprememb v času veljavnosti programa izvajalec javne službe pripravi spremembo programa in spremenjeni program po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da so spremembe v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev. (7) Občinski svet program iz petega oziroma šestega odstavka tega člena potrdi, če je v skladu s predpisi. (8) Program, ki sta ga potrdili odgovorna oseba izvajalca javne službe in občina, mora izvajalec javne službe predložiti ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani ministrstva, najpozneje: • do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti oziroma • v roku 30 dni po njegovem sprejemu, če gre za spremembo programa v skladu s šestim odstavkom tega člena. (9) Program, razen podatkov iz 31. člena uredbe, mora izvajalec javne službe javno objaviti na svoji spletni strani in uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v tiskani izvod na sedežu izvajalca javne službe. 4 Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 4.1 Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode 12. člen (opremljenost z javno kanalizacijo) (1) Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta. (2) Aglomeracije se določijo po pravilih, ki jih določa uredba. (3) Območje aglomeracije mora biti zaradi izvajanja javne službe opremljeno v skladu s predpisom, ki določa odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. 13. člen (opremljenost območij izven meja aglomeracij) (1) Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti: • odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje, • čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena uredbe, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, ali • čiščenje v tipski mali komunalni čistilni napravi, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 % glede na parameter KPK. (2) Obveznosti, določene v prvem odstavku tega člena ni potrebno upoštevati, če gre za izjeme, ko ni potrebno upoštevati obveznosti iz prvega odstavka tega člena in so določene z uredbo. 14. člen (prilagoditev obstoječih objektov) Lastniki obstoječih objektov morajo zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v skladu z veljavno uredbo. 15. člen (obvezne storitve za obstoječe objekte) Ne glede na 9. člen tega odloka so obvezne storitve za obstoječe objekte do njihove prilagoditve zahtevam tega odloka tudi: • prevzem blata iz obstoječe pretočne greznice pri uporabniku javne službe, ki je lastnik ali upravljavec obstoječe pretočne greznice najmanj enkrat na tri leta, če je obstoječi objekt opremljen z obstoječo pretočno greznico, • obdelava blata iz prejšnje alineje na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. 4.2 Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na območjih, ki so opremljena z javno kanalizacijo 4.2.1 Priključitev na javno kanalizacijo 16. člen (priključitev na javno kanalizacijo) (1)Lastnik objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve na javno kanalizacijo opremljen s kanalizacijskim priključkom. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju. (2) Priključitev na javno kanalizacijo mora biti omogočena za vsako stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, na območju aglomeracije, ki je opremljeno z javno kanalizacijo. (3) Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo. (4) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, kjer je opremljenost z javno kanalizacijo predpisana, ali v aglomeraciji, kjer opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena z javno Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 355 kanalizacijo, ali lastnik obstoječega objekta izven meja aglomeracije, pa je omogočeno odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje, mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti priklop na javno kanalizacijsko omrežje najpozneje šest mesecev po začetku obratovanja komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to javno kanalizacijsko omrežje, ali najpozneje šest mesecev po pridobiti uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijsko omrežje, če je to javno kanalizacijsko omrežje priključeno na komunalno čistilno napravo. (5) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti priklop na malo komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje šest mesecev po njeni vgradnji. (6) Lastnik novega objekta, ki je na območju aglomeracije določene v 4. odstavku tega člena se mora priključiti na kanalizacijsko omrežje v 6. mesecih po izgradnji objekta oziroma pred vselitvijo v objekt oziroma pred pričetkom uporabe objekta. 17. člen (kanalizacijski priključek) (1) Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od revizijskega jaška javne kanalizacije, ki leži na javni površini do stavbe, ki je priključena na javno kanalizacijo. (2) Kanalizacijski priključek ni objekt javne kanalizacije in pripada stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna odpadna voda. (3) Stroški izgradnje in vzdrževanja kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika objekta. (4) Izgradnjo kanalizacijskega priključka lahko uporabnik javne službe naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo lahko zaračuna dejanske stroške v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne službe. O izgradnji kanalizacijskega priključka skleneta uporabnik in izvajalec javne službe posebno pogodbo. (5) Uporabnik lahko zgradi kanalizacijski priključek po predhodnem soglasju izvajalca javne službe v lastni režiji. (6) Če uporabnik ne poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, mora njegovo gradnjo nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe. (7) Uporabnik je dolžan zgraditi kanalizacijski priključek v skladu z določbami tehničnega pravilnika. (8) Izvajalec javne službe izda na podlagi prijave uporabnika, po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabniku potrdilo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika v roku 30 dni po prejemu prijave uporabnika. (9) Izvajalec javne službe zavrne izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka tega člena z odločbo, če kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z določbami tehničnega pravilnika in naloži uporabniku odpravo pomanjkljivosti. 18. člen (prijava gradnje kanalizacijskega priključka) (1) Uporabnik mora najmanj 30 dni pred začetkom gradnje kanalizacijskega priključka prijaviti izvajalcu javne službe začetek gradnje kanalizacijskega priključka ter si na podlagi pisne vloge pridobiti tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega priključka na podlagi določb tehničnega pravilnika. (2) K pisni vlogi iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik priložiti: • pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967, • potrjen izris iz katasterskega načrta za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, • grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo, • dokazilo o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri gradnjo priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe. 19. člen (priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo) (1) Neposredno priključitev spojnega kanala kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo izvede na stroške uporabnika izvajalec javne službe, na podlagi izdanega potrdila iz osmega odstavka 17. člena tega odloka. (2) Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo ni dovoljena, če: • je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod, • odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi, • izvajalec javne službe ni izdal potrdila iz osmega odstavka 17. člena tega odloka. 4.2.2 Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije 20. člen (odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije) (1) Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacijo je dovoljen na predlog lastnika objekta v primeru rušenja priključenega objekta. (2) Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške lastnika objekta tako, da se zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo. (3) Vlogo za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora podati lastnik objekta, ki objekt ruši v pisni obliki, najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka. O vlogi za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora izvajalec javne službe odločiti z upravno odločbo. (4) Izvajalec javne službe odklopi priključek z javne kanalizacije, če uporabnik ne spoštuje določil republiških predpisov, tega odloka in tehničnega pravilnika na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja. Pred odklopom kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora dati izvajalec javne službe uporabniku primeren rok za odpravo pomanjkljivosti, ki pa ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni. Izvajalec javne službe mora uporabnika o tem pisno obvestiti s priporočeno pošiljko. 4.3 Prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 356 21. člen (prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč) (1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč. (2) Stroške prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne službe lastniku premičnega suhega stranišča oz. uporabniku, ki preda goščo v obdelavo na podlagi cenika izvajalca javne službe. 4.4 Prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode 22. člen (trajna prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode) (1) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda, če: • z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod, • stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov, • odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije, • kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje, • če niso izpolnjeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo določeni s tem odlokom in tehničnim pravilnikom, • če uporabnik ne izpolnjuje pogojev določenih s tem odlokom in tehničnim pravilnikom, • če uporabnik ne poravna računov za izvajanje storitev javne službe tudi po prejemu opomina, vendar s tem ne sme biti prizadet drug uporabnik, • če uporabnik pisno zahteva odklop kanalizacijskega priključka zaradi rušenja objekta. (2) Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode iz prvega odstavka tega člena prekiniti črpanje vode iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije. (3) Odvajanje komunalne odpadne vode iz prvega odstavka tega člena se prekine za določen čas do odprave vzroka za prekinitev. (4) Stroške prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode in stroške ponovne priključitve na javno kanalizacijo ter vse morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve mora pred ponovno priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Uporabnik je dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi njegovega ravnanja. (5) Stroški prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode in stroški ponovne priključitve na javno kanalizacijo se določijo s cenikom storitve izvajalca javne službe. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi izvajalec javne službe. 23. člen (začasna prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode) (1) Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje komunalne odpadne vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije. (2) 0 prekinitvi odvajanja komunalne odpadne vode iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način vsaj 8 dni pred prekinitvijo. (3) V primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure obveščanje iz prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno. 24. člen (prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode v primeru višje sile) (1) V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in podobno ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje komunalne odpadne vode. (2) Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere. (3) Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja komunalne odpadne vode iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način. 4.5 Aglomeracije, ki niso opremljene z javno kanalizacijo 25. člen (obveznosti upravljavca male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE) (1) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in upravljavec male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena uredbe, morata izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz blata. (2) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe omogočiti pregled te naprave, razen če mu predloži analizne izvide v skladu s sedmim odstavkom 17. člena uredbe. (3) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora hraniti: • izjavo o lastnostih male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, če gre za tipsko malo komunalno čistilno napravo, • navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave, • vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in pregledno situacijo, iz katere je razvidno mesto iztoka iz male komunalne čistilne naprave v vode, opredeljeno s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 :5.000, in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok, • poročilo o opravljenih prvih meritvah v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda, • dokumentacijo o opravljenih delih na mali komunalni čistilni napravi, • podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo izvajalca javne službe o prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata, oziroma kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če gre za kmetijsko gospodarstvo, in • podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem male komunalne čistilne naprave zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja male komunalne čistilne naprave in podobnih razlogov, ter času njihovega trajanja. Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 357 (4) Upravljavec male komunalne čistilne naprave iz prejšnjega odstavka mora dokumente iz prve, druge, tretje in četrte točke prejšnjega odstavka hraniti v celotnem obdobju njenega obratovanja, podatke iz pete, šeste in sedme točke pa najmanj pet let. (5) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti: • podatke za izvedbo pregleda in pripravo poročila o pregledu v skladu s šestim odstavkom 17. člena uredbe ali analizne izvide iz sedmega odstavka 17. člena uredbe ali • dokumentacijo in podatke iz tretjega odstavka tega člena. 26. člen (obveznosti lastnika objekta) (1) Lastnik objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora izvajalca javne službe pisno obvestiti o začetku: • obratovanja male komunalne čistilne naprave najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja, • uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe. (2) Iz obvestila iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni podatki o lastniku objekta (firma in sedež lastnika objekta, če je lastnik pravna oseba, oziroma ime in priimek ter naslov lastnika objekta, če je lastnik posameznik) ter izjava lastnika objekta o: • skladnosti male komunalne čistilne naprave z okoljevarstvenim dovoljenjem, če gre za malo komunalno čistilno napravo iz 1. točke drugega odstavka 23. člena uredbe, ali dokazilom iz 2. točke drugega odstavka 23. člena uredbe oziroma • skladnosti nepretočne greznice z dokazilom iz 2. točke drugega odstavka 23. člena uredbe. (3) Lastnik objekta, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici, mora izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice. (4) Lastnik objekta na kmetijskem gospodarstvu, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici in jo uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, mora kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabljene komunalne odpadne vode iz druge alineje petega odstavka 17. člena uredbe hraniti najmanj pet let. (5) Lastnik objekta iz prejšnjega odstavka mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti izjavo iz prejšnjega odstavka. 4.6 Evidence 27. člen (evidence) Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe. 4.7 Obveščanje uporabnikov javne službe 28. člen (obveščanje uporabnikov javne službe) (1) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati: • na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo in • o pogojih odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo. (2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena uredbe pisno obveščati: • na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice, • na kateri komunalni čistilni napravi se obdeluje blato, • o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali blata pri uporabnikih storitev in • o rokih in času izvedbe pregledov. (3) Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in drugega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena. (4) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve. (5) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora izvajalec javne službe obvezno storitev izvesti najpozneje v 30 dneh po prejemu te zahteve. 5 Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe ter prepovedi 29. člen (pravice uporabnikov storitev javne službe) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. 30. člen (obveznosti uporabnikov storitev javne službe) (1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti: • zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe, • omogočiti izvajalcu javne službe pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa, • redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami ter priključkom interne čistilne naprave, • obveščati izvajalca javne službe o vseh spremembah pogojev za priključitev, • redno plačevati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na podlagi izdanih računov, • odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s predpisi, • dolžnost prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode takoj, ko ugotovijo spremembo, • dolžnost spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne odpadne vode, • uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, morajo najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh spremembah, predložiti izvajalcu javne službe analizo odpadne vode, izdelano v skladu s predpisi, • če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pismeno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 358 o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja, • pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in obračun stroškov, • dovoliti oziroma omogočiti izvajalcu javne službe dostop do obračunskega vodomera oziroma do merilnega mesta, • dovoliti opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode, • upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode. (2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvajanja komunalne odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti. 31. člen (prepovedi) (1) Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti komunalno odpadno vodo, ki bi lahko: • povzročila požar ali nevarnost eksplozije, • povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi, • povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi, • stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije, • povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini, • povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature, • zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi, • povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi, • vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi. (2) V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode. 32. člen (obveznosti izvajalcev del) (1) Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. (2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje. (3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane. 6 Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja 33. člen (viri financiranja infrastrukture) Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna občine, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 7 Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe 34. člen (infrastruktura lokalnega pomena) (1) Javna kanalizacija je javna infrastruktura lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina. (2) Javna kanalizacija iz prvega odstavka tega člena so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. (3) Infrastrukturne objekte in naprave kanalizacije iz drugega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi predpisanimi pogoji uporablja vsakdo. (4) Uporaba infrastrukturnih objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer je vzpostavljen javni kanalizacijski sistem. (5) Infrastruktura lokalnega pomena iz prvega odstavka tega člena je javno dobro in izven pravnega prometa. Na njej ni mogoče dobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. 35. člen (objekti in naprave v lasti uporabnika) (1) Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice, male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, v katere se odvaja odpadna voda iz nestanovanjskih stavb, niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna odpadna voda. (2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje objektov iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti lastnik stavbe ali inženirskega objekta, ki mu objekti iz prejšnjega odstavka pripadajo, in so v njegovi lasti in upravljanju. 8 Cene storitev javne službe 36. člen (oblikovanje cen) (1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (2) Izvajalec javne službe mora sprejeti cenik drugh storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu. (3) Cenik drugih storitev in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine. 9 Javna pooblastila izvajalca javne službe 37. člen (javna pooblastila) (1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. (2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. (3) Občina poveri izvajalcu javne službe vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti javne službe. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav se uredijo s Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 359 posebno pogodbo, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe. (4) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava. (5) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. 10 Nadzor nad izvajanjem javne službe 38. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Pristojni organ občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 11 Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka 39. člen (tehnični pravilnik) (1) Izvajalec javne službe mora občinskemu svetu predložiti v sprejem tehnični pravilnik v roku šestih mesecev po sklenitvi koncesijske pogodbe. (2) Tehnični pravilnik in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. 12 Kazenske določbe 40. člen (prekrški) (1) Z globo 500,00 € se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če: • se klub predhodnem pisnem obvestilu ne priključi na javno kanalizacijo na območjih kjer je priključitev obvezna, • uporabnik zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe, • pred gradnjo kanalizacijskega priključka ne prijavi gradnje izvajalcu javne službe, • priključi spojni kanal na javno kanalizacijo kadar to ni dovoljeno, • ne odklopi priključka v skladu z določili tega odloka, • prekine odvajanja komunalne odpadne vode drugemu uporabniku, • v javno kanalizacijo odvaja komunalno odpadno vodo v nasprotju s predpisi, pa kljub predhodnemu pisnemu obvestilu ne opusti svojega ravnanja, • ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda, • ne upošteva obveznosti, ki izhajao iz 14. in 15. člena tega odloka in je bil na to predhodno pisno opozorjen, • ne upošteva obveznosti, ki izhajajo iz 25. člen tega odloka, čeprav je bil o tem predhodno pisno obveščen in • ne upošteva obveznosti, ki izhajajo iz prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka 26. člena tega odloka, čeprav ga je izvajalec javne službe pisno pozval na izpolnitev obveznosti. (2) Z globo 300,00 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 200,00 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba. 13 Prehodna in končna določba 41. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 40/14). 42. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0142-2/2016-6 Datum: 28. 3. 2017 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja 215. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Majšperk Na podlagi določila 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 332/1993, 30/1998-ZZLPP0, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ (Uradni list RS, št. 127/2006) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15) je Občinski svet Občine Majšperk na svoji 24. redni seji dne 28. 3. 2017 sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE V OBČINI MAJŠPERK 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) v Občini Majšperk. (2) S tem odlokom se določijo: • dejavnosti, ki so predmet javne službe, Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 360 • območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • javna pooblastila koncesionarju, • splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, • vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja, • začetek in čas trajanja koncesije, • viri financiranja javne službe, • način plačila koncesionarja, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. 2 Predmet javne službe 2. člen (storitve, ki so predmet javne službe) (1) Javna služba obsega naslednje naloge: • odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo; • prevzem komunalne odpadne vode in blata iz nepretočnih greznic, prevzem blata iz pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, in malih čistilnih naprav z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne kanalizacije, na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, v katere se lahko odvaja komunalna odpadna voda iz stanovanjskih in nestanovanjskih stavb; • čiščenje in obdelava komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje alineje na komunalni ali skupni čistilni napravi; • zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne kanalizacije, na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, v katere se lahko odvaja komunalna odpadna voda iz stanovanjskih in nestanovanjskih stavb; • pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, najmanj enkrat na tri leta. (2) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode se ne šteje za javno službo, tudi če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. 3 Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 3. člen (območje izvajanja javne službe) Dejavnost javne službe se izvaja na celotnem območju Občine Majšperk (v nadaljevanju: občina). 4. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) (1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katere se zagotavlja izvajanje javne službe. (2) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. 4 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 5. člen (pogoji) (1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. (2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so: • da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne službe, • da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe, • da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe, • da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana. • (3) Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu predložiti: • program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki ga pripravi v skladu z določili uredbe, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, z oceno stroškov, • program vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja katastra komunalnih naprav, z oceno stroškov. 5 Javna pooblastila koncesionarju 6. člen (javno pooblastilo) (1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. (2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. (3) Občina poveri izvajalcu javne službe vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti javne službe. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe. 6 Splošni pogoji za izvajanje javne službe 7. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja ter podzakonskimi akti sprejetimi na njegovi podlagi in predpisi občine. 7 Obseg monopola 8. člen (obseg monopola) (1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka se podeli enemu koncesionarju. (2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe. 8 Začetek in čas trajanja koncesije Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 361 9. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. 10. člen (trajanje koncesije) Koncesija se podeli za obdobje 10 (desetih) let. 9 Viri financiranja javne službe in sredstva za razvoj infrastrukture 11. člen (viri financiranja javne službe) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna občine, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 12. člen (sredstva za razvoj infrastrukture) Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna občine, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 10 Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 13. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvajajo pristojne službe občinske uprave občine. (2) Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojna inšpekcijska služba. 11 Prenehanje koncesijskega razmerja 14. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odkupom koncesije, • z odvzemom koncesije, • s prevzemom javne službe v režijo, • v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo. 15. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, • z odpovedjo, • z razdrtjem. (2) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 16. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 17. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe: • če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku, • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, • če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti, • če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta, • zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe, • če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. 12 Prevzem javne službe v režijo 18. člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. 13 Način podelitve koncesije 19. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občine. 20. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in zakona, ki ureja področje javno-zasebnega partnerstva ter zakona, ki ureja področje javnega naročanja. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj eden ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. (3) Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi. 21. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Vsebino javnega razpisa določa zakon, ki ureja področje javno-zasebnega partnerstva. (2) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 5. členu tega odloka in pogoje določene v razpisni dokumentaciji. (3) Merila za izbor koncesionarja se določijo v razpisni dokumentaciji. Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 362 22. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga v skladu z določili zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. (2) Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in trije člani. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. (3) Izbira koncesionarja se izvede po postopku določenem z zakonom, ki ureja področje javno-zasebnega partnerstva in zakonom, ki ureja področje javnih gospodarskih služb. 14 Organ, ki opravi izbor koncesionarja 23. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi poročila strokovne komisije iz drugega odstavka 22. člena tega odloka. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke. 15 Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 24. člen (organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan občine. 16 Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe 25. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. (2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. 26. člen (dolžnosti in pravica koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem. 27. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 28. člen (začasen prevzem) V kolikor koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 29. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost. 30. člen (zavarovanje odgovornosti za škodo) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, jo pri izvajanju javne službe povzroči uporabnikom ali drugim osebam. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. 17 Končni določbi 31. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 40/14). 32. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 0142-2/2016-5 Datum: 28. 3. 2017 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja 216. Odlok o spremembah odloka o oddajanju poslovnih prostorov Občine Majšperk v najem Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 34/88 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91-ZUDE, 13/93-ZP-G, 66/93-ZP-H, 32/00, 102/02-odl.US, 87/11-ZMVN-A), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 76/15), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15) je Občinski svet Občine Majšperk na 24. redni seji, dne 28. 3. 2017 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O ODDAJANJU POSLOVNIH PROSTOROV OBČINE MAJŠPERK V NAJEM Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 363 1. člen V 24. členu Odloka o oddajanju poslovnih prostorov Občine Majšperk v najem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/16, 24/16) se spremeni prva alineja, ki glasi: »- postavitev stojnice ali kioska ob večjih praznikih (2.7., 15.8., 8.9.) za tekoči meter najete površine 10,00 EUR na dan, za ostale postavitve, se cena zniža za 20 % na 8,00 EUR na dan, razen za najemnike s stalnim bivališčem ali prijavljeno dejavnostjo v Občini Majšperk, za katere je izven večjih praznikov najem brezplačen.« 2. člen Spremembe odloka se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin in začnejo veljati naslednji dan po objavi. Številka: 030-6/2017-2 Datum: 28. 3. 2017 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja 217. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Majšperk Na podlagi določil Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 40/14) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15) je Občinski svet Občine Majšperk na 24. redni seji, dne 28. 3. 2017 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV NA OBMOČJU OBČINE MAJŠPERK 1. člen V Pravilniku o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/14, 51/16) se v prvi alineji 9. člena, črta besedilo: »ter da ima lastnik prijavljeno stalno prebivališče v občini;. 2. člen V 9. členu se črta osma alineja. 3. člen V drugem odstavku 11. člena se črta besedna zveza »6 mesecev« in nadomesti z besedno zvezo »enega leta«. 4. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-4/2014-8 Datum: 28. 3. 2017 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10), v skladu s 212. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popravek, 92/05-ZJC-B, 126/07) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/55, 55/15) je občinski svet Občine Majšperk na 24. redni seji, dne 28. 3. 2017 sprejel SKLEP O UKINITVI ZAZNAMBE JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se nepremičninam: • parc. št. 1233/7 k.o. 437 - Podlože • parc. št. 272/11 in 272/13 obe k.o. 439 - Ptujska Gora • parc. št. 977/3 k.o. 443 - Janški Vrh • parc. št. 337/5, 337/6, 337/7 vse k.o. 441 - Stogovci • parc. št. 702/11, 702/12 obe k.o. 438 - Lešje ukine zaznamba javnega dobra. 2. člen Nepremičnina, ki je navedena v 1. členu tega sklepa, postane last pravne osebe: Občina Majšperk, Majšperk 39, 2322 Majšperk, matična številka: 5883644, do celote, s čimer odpade zakonska prepoved pravnega prometa. 3. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 7113/3/2011-136 Datum: 28. 3. 2017 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja 219. Sklep o preklicu sklepa o ukinitvi statusa zemljišč javno dobro Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO) je Občinski svet Občine Majšperk, na svoji 24. redni seji, dne 28. 3. 2017 sprejel SKLEP O PREKLICU SKLEPA O UKINITVI STATUSA ZEMLJIŠČ JAVNO DOBRO Občinski svet Občine Majšperk sprejme, da preneha veljati Sklep o ukinitvi statusa zemljišč javno dobro, št. 7113-3/2011-114 z dne 6. 10. 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 51/16). Prenehanje veljavnosti sklepa začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 7113-3/2011-137 Datum: 28. 3. 2017 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja 218. Sklep o ukinitvi zaznambe javnega dobra Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 364 OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH 220. Zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2016 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 110/11 - ZDIU12, 46/13 -ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 -ZIPRS1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 80/16 - ZIPRS1718) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10 in 12/14) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 16. redni seji, dne 30.3.2017, sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH ZA LETO 2016 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2016. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2016 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2016. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2016 izkazuje: A BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Konto Naziv Realizacija v EUR I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+74) 1.730.256,43 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.540.657,23 70 DAVČNI PRIHODKI 1.297.248,86 700 Davki na dohodek in dobiček 1.170.480,00 703 Davki na premoženje 79.565,26 704 Domači davki na blago in storitve 44.847,44 706 Drugi davki 2.356,16 71 NEDAVČNI PRIHODKI 243.408,37 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 46.637,52 711 Takse in pristojbine 4.406,32 712 Globe in druge denarne kazni 1.279,22 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 54.008,31 714 Drugi nedavčni prihodki 137.077,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 5.149,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetnih sredstev 5.149,00 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 184.450,20 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 184.450,20 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.531.518,91 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 613.227,63 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 154.736,06 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 23.340,74 402 Izdatki za blago in storitve 396.531,06 403 Plačila domačih obresti 28.619,77 409 Rezerve 10.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 563.805,38 410 Subvencije 6.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 361.959,48 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 69.632,15 413 Drugi tekoči domači transferi 126.213,75 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 256.849,90 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 256.849,90 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 97.636,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 78.020,38 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 19.615,62 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I-II) 198.737,52 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 365 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50.427,00 50 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 50.427,00 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 123.049,92 55 ODPLAČILO DOLGA 123.049,92 IX. SPREMEBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU 126.114,60 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -72.622,92 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -198.737,52 Stanje sredstev na računih 31.12.2016 179.972,48 4. člen Ostanek sredstev na računih konec leta 2016, v višini 179.972,48 EUR, se vključi v proračun Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2017. 5. člen Zaključni račun proračuna Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2016 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 450-3/2016 Datum: 30.3.2017 Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, župan ter 61. člena Statuta Občine Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2016) je Občinski svet Občine Veržej na seji dne 28. marca 2017 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE VERŽEJ ZA LETO 2017 I. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Veržej za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna OBČINA VERŽEJ 221. Odlok o proračunu Občine Veržej za leto 2017 Na podlagi 29. i n 57. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 100/08, 79/09 in 51/10), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 -ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDP0, 109/08 in 49/09) 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih Skupina/Podskupina kontov/ Konto proračun leta 2017 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 1.249.661 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.087.053 70 DAVČNI PRIHODKI 873.263 700 Davki na dohodek in dobiček 688.083 703 Davki na premoženje 85.280 704 Domači davki na blago in storitve 99.900 71 NEDAVČNI PRIHODKI 213.790 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 148.115 711 Takse in pristojbine 1.300 712 Globe in druge denarne kazni 20.400 714 Drugi nedavčni prihodki 43.975 72 KAPITALSKI PRIHODKI 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 162.608 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 162.608 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.242.138 40 TEKOČI ODHODKI 360.369 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 104.253 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 15.731 402 Izdatki za blago in storitve 219.823 403 Plačila domačih obresti 5.300 409 Rezerve 15.262 41 TEKOČI TRANSFERI 583.629 410 Subvencije 34.287 Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 366 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 337.852 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 53.873 413 Drugi tekoči domači transferi 157.617 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 237.637 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 237.637 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 60.503 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 46.585 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 13.918 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 7.523 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto Proračun leta 2017 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto Proračun leta 2017 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50.000 50 ZADOLŽEVANJE 50.000 500 Domače zadolževanje 50.000 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 66.865 55 ODPLAČILO DOLGA (550) 66.865 550 Odplačila domačega dolga 66.865 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -9.342 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -16.865 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -7.523 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEK. LETA 42.393 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim planom. Posebni del proračuna na ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Veržej. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. III. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanja proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-podkonta. 4. člen (namenski prihodki proračuna) Namenski prihodki proračuna Občine Veržej so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah tudi naslednji prihodki: • prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, • prihodki iz naslova požarne takse, • prihodki iz naslova namenskih sredstev iz državnega proračuna in drugih javnih skladov, • prihodki iz EU za investicije, Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun. Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 5. člen (sredstva za delovanje proračunskih uporabnikov) Za delovanje neposrednih proračunskih uporabnikov se v proračunu zagotavljajo sredstva za plače in prispevke, za druge osebne prejemke, za plačila blaga in storitev in za investicijske izdatke. Sredstva za financiranje in sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja. Poraba sredstev za sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se dogovori s pogodbo. Sredstva za posamezno nalogo se izplačajo na podlagi obračuna za izvršeno nalogo oziroma računa. Zadnji rok za sklenitev pogodb z izvajalci za plačilo obveznosti iz naslova investicij in investicijskega vzdrževanja v tekočem proračunskem letu je 31. oktober. 6. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 367 O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe v okviru proračunskega uporabnika odloča na predlog neposrednega uporabnika župan. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna ob polletju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji. 7. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračuna prihodnjih let) Župan lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih pri tekočih odhodkih (konti-40) in tekočih transferih (konti- 41) ne sme presegati 50 % pravic porabe proračuna za leto 2016. Omejitve iz prvega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 8. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 9. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: • Podračun proračunske rezerve, oblikovanje po ZJF, Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 1.300,00 EUR. O uporabi proračunske rezerve občine za namene iz drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah odloča župan in o uporabi sredstev obvešča občinski svet v polletnem poročilu in v zaključnem računu proračuna. 10. člen (proračunska rezervacija) V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov v naprej ne razporedi, ampak se zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 0,5 % bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. 11. člen (likvidnostno zadolževanje) V primeru neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ do višine 5 % vseh prihodkov sprejetega proračuna za tekoče obračunsko obdobje, ki mora biti odplačano do zaključka proračunskega leta. O najetju posojila iz tega člena in uporabi sredstev rezerve odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. 12. člen (rebalans proračuna) Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračunska sredstva. O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna. 13. člen (odredbodajalec) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan in jih lahko nalaga v Banko Slovenije, ostale banke in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. O obliki naložbe odloča župan skladno s predpisi Ministrstva za finance Republike Slovenije. 14. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan v letu 2016 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 500 evrov. IV. Obseg zadolževanja in poroštev občine ter javnega sektorja 15. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Občina Veržej se v letu 2016 ne bo dodatno dolgoročno zadolževala. Občina Veržej za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v letu 2016 ne bo dajala poroštev. 16. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina) Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se v letu 2017 se smejo zadolževati le s soglasjem občinskega sveta. Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) v letu 2017 smejo izdajati poroštva le s soglasjem občinskega sveta. Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 368 V. Nadzor 17. člen (nadzor nad porabo proračunskih sredstev) Nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev ter smotrnost in namembnost porabe teh sredstev opravlja Nadzorni odbor Občine Veržej v skladu z zakonom in statutom. Občinski organi, javna podjetja in javni zavodi ter druge osebe javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina ter drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna, so dolžni omogočiti članom nadzornega odbora vpogled v finančno dokumentacijo in jim nuditi vse potrebne podatke v zvezi s porabo sredstev občinskega proračuna. Nadzorni odbor mora postopke nadzora opravljati v skladu s predpisi. Pristojni občinski upravni organ lahko opravlja nadzor nad materialnim, finančnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe. Uporabniki proračuna so dolžni poročila o porabi proračunskih sredstev za preteklo leto dostaviti do konca februarja tekočega leta. VI. Prehodne in končne določbe 18. člen (začasno financiranje v letu 2018) V obdobju začasnega financiranja Občine Veržej v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 19. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-4/2017-10 Datum: 28. 3. 2017 Občina Veržej Slavko Petovar, župan OBČINA VIDEM 222. Odlok o dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališča v Občini Videm Na podlagi 21., 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 3. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, 62/16) in 16. člena Statuta Občine Videm - UPB2, (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/16), je Občinski svet Občine Videm na 20. redni seji dne 07.03.2017 sprejel ODLOK O DOPOLNITVAH ODLOKA O POKOPALIŠKI IN POGREBNI DEJAVNOSTI TER UREJANJU POKOPALIŠČA V OBČINI VIDEM 1. člen V drugem poglavju Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališča v Občini Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/2011) se za 5. členom doda 5.a člen ki se glasi: 5.a člen » Vrste pokopov so: • pokop s krsto, kjer se pokojnik položi v krsto in pokoplje v grob; • pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob; • raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču ali zunaj njega. Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno.« 2. člen Za 5.a členom se doda 5.b člen, ki se glasi: 5. b člen Če to omogoča pokopališki red, se lahko na podlagi izdanega soglasja pristojnega občinskega organa pepel iz žare raztrosi na določenem prostoru zunaj pokopališča ali na morju. Zunaj pokopališča se lahko s soglasjem občinskega organa opravi tudi pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. Občinski organ o raztrosu pepela oziroma pokopu zunaj pokopališča odloči v sedmih dneh. Zoper sklep občinskega organa ni pritožbe, dovoljen je upravni spor. 3. člen Za 5.b členom se doda 5.c člen, ki se glasi: 5.c člen Anonimni pokop se opravi po volji pokojnika. Anonimni pokop brez označbe imena in priimka se lahko opravi s pokopom krste ali žare v grobni prostor ali z raztrosom pepela na posebej za to določenem prostoru pokopališča. 4. člen V 7. členu se za predzadnji in zadnji stavek črtata in se doda novi stavek, ki glasi: » Oseba lahko za časa življenja organu občine Videm, ki je pristojen za zadeve socialnega skrbstva predloži izjavo o načinu pokopa in pogrebni svečanosti. Izjava mora biti lastnoročno podpisana, podpis na tej izjavi pa overjen na upravni enoti v Republiki Sloveniji ali pri notarju.« 5. člen V 33. členu se v drugem odstavku dodata peta in šesta alineja, ki se glasita: • prostor za raztros pepela • prostor za anonimne pokope. 6. člen Za 36. členom se doda 36.a člen, ki glasi: 36.a člen Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu, so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku. Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč.« 7. člen Za 36. a členom se doda 36.b člen, ki glasi: Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 369 36.b člen Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imena pokojnika, namenjen pokopu krst ali žar. Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča. Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. 8. člen Ta Odlok začne veljati 15-ti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-1/2017 Datum: 7.3.2017 Občina Videm Friderik Bračič, župan 223. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Videm Na podlagi določil Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 36/14 - odl. US) in 19. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/07, 24/09, 12/10, 16/10, 38/12, 57/14) je Občinski svet Občine Videm na 20. seji dne 7.3.2017 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST V OBČINI VIDEM 1. člen V Odloku o kategorizaciji občinskih cest v občini Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/10, 18/10, 2/12, 27/12, 35/16) se v 3. členu v zabeli »Lokalne ceste »LC) so:« spremeni tako, da se: • spremenijo naslednjii zapisi 6 456210 456211 690 Videm - Markovci (jez) 328210 3.146 v 419 - Markovci SKUPAJ LC: 73.473 m 36.797 V 4. členu v tabeli »Javne poti (JP) so:« se spremeni tako, da se: doda naslednji zapis 57.2 956130 956134 956132 Vareja: do HS 55B HS 55B 411 spremeni naslednji zapis SKUPAJ JP: 158.212 m 10.852 2. člen H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09 in 109/10 - ZCes-1) pridobljeno soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 37162-3/2017-11(507) z dne 13. 1. 2017. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-5/2017 Datum: 7.3.2017 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 -ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10 - ZUKN, 107/10, 110/11 -ZDIU12, 104/12 - ZIPRS1314, 14/13, 46/13 -ZIPRS1314-A, 82/13 - ZIPRS1314-C, 101/13, 101/13 -ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 95/14 - ZIPRS1415-C, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617) in 16. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2012) je občinski svet Občine Vitanje na 15. redni seji, dne 23. 3. 2017 sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE VITANJE ZA LETO 2016 Občina Videm Friderik Bračič, župan OBČINA VITANJE 224. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Vitanje za leto 2016 1. člen S tem odlokom se potrdi zaključni račun proračuna Občine Vitanje za leto 2016. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Vitanje za leto 2016 izkazuje: v A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.848.803,01 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.592.286,49 70 DAVČNI PRIHODKI 1.537.437,16 700 Davki na dohodek in dobiček 1.410.533,00 703 Davki na premoženje 58.960,74 704 Domači davki na blago in storitve 61.993,94 706 Drugi davki 5.949,48 71 NEDAVČNI PRIHODKI 54.849,33 Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 370 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 45.587,19 711 Takse in pristojbine 1.237,88 712 Globe in denarne kazni 580,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 148,74 714 Drugi nedavčni prihodki 7.295,52 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.006,83 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 260,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sred. 746,83 74 TRANSFERNI PRIHODKI 255.509,69 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 255.509,69 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske Unije 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.908.536,32 40 TEKOČI ODHODKI 722.188,93 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 121.248,36 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 18.155,77 402 Izdatki za blago in storitve 547.441,03 403 Plačila domačih obresti 11.937,07 409 Rezerve 23.406,70 41 TEKOČI TRANSFERI 709.363,06 410 Subvencije 18.382,92 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 450.634,97 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 58.387,62 413 Drugi tekoči domači transferi 181.957,55 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 460.611,37 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 460.611,37 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 16.372,96 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 6.223,23 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 10.149,73 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -59.733,31 III/1. PRIMARNI PRESEŽEK -47.901,18 III/2 TEKOČI PRESEŽEK 160.734,50 RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v EUR Skupina/Podskupina IV. PREJETA VPLAČILA DANIH POSOJIH IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C) RAČUN FINANCIRANJA v EUR Skupina/Podskupina VII. ZADOLŽEVANJE (500) 81.790,00 50 ZADOLŽEVANJE 81.790,00 500 Domače zadolževanje 81.790,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 102.178,68 55 ODPLAČILA DOLGA 102.178,68 550 Odplačila domačega dolga 102.178,68 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -80.121,99 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -20.388,68 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII-VIII-IX) 59.733,31 Stanje sredstev na računu 31.12.2015 246.474,03 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Vitanje za leto 2016 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Vitanje za leto 2016. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Vitanje za leto 2016 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-003/2017-005 Datum: 23. 3. 2017 Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan 225. Akt o ustanovitvi javnega zavoda Kulturno-gospodarsko središče evropskih vesoljskih tehnologij Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 371 127/06 - ZJZP) in Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/12) sta Vlada Republike Slovenije na 127. redni seji dne 23. 3. 2017 in Občinski svet Občine Vitanje na 10. korespondenčni seji dne 10. 2. 2017 sprejela AKT O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA KULTURNO-GOSPODARSKO SREDIŠČE EVROPSKIH VESOLJSKIH TEHNOLOGIJ I. Splošne določbe 1. člen (1) S tem aktom se ustanovi javni zavod Kulturno-gospodarsko središče evropskih vesoljskih tehnologij (v nadaljnjem besedilu: zavod). (2) Ime zavoda je: Kulturno-gospodarsko središče evropskih vesoljskih tehnologij. (3) Angleško ime zavoda je: Cultural and economic Centre of European Space Technologies. (4) Skrajšano ime zavoda je: KSEVT. (5) Sedež zavoda je: Na vasi 18, Vitanje. (6) Ustanovitelja zavoda sta Republika Slovenija, Gregorčičeva ulica 20, Ljubljana in Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje, v razmerju Republika Slovenija 5/6 in Občina Vitanje 1/6. (7) Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvajata za Republiko Slovenijo Vlada Republike Slovenije, za 0bčino Vitanje pa občinski svet, razen v primerih, ko je glede izvrševanja določenih ustanoviteljskih pravic z zakonom doloceno drugace. (8) Zavod pri svojem poslovanju uporablja pecat okrogle oblike, premera 30 mm, ki ima na svoji površini izpisano KSEVT. 2. člen Poslanstvo Poslanstvo zavoda je promocija aktivnosti, povezanih z vesoljem, promocija vesoljskih tehnologij, promocija skupne evropske vesoljske politike, promocija tehnoloških dosežkov drugih vesoljskih politik držav, ki imajo visoko razvito vesoljsko tehnologijo, povezovanje podjetij in drugih institucij, ki delujejo na področju razvoja vesoljskih tehnologij, ter promocija in razvoj turizma, z navezavo na aktivnosti ohranjanja in razvoja naravne in kulturne dediščine, umetnosti in razvoja družbeno kulturnih vsebin z namenom kulturalizacije vesolja in združevanja umetnosti, znanosti in gospodarstva. Zavzemanje za večjo prisotnost gospodarstva v aktivnostih vesoljske industrije. V okviru svojega poslanstva zavod upošteva tudi vprašanja etičnosti ter razvoja in uveljavljanja etičnih načel v kulturalizaciji in eksploataciji vesolja. II. Dejavnosti zavoda 3. člen (1) Zavod pod pogoji in na nacin, ki velja za javno službo, opravlja naslednje dejavnosti: • promocija aktivnosti, povezanih z vesoljem, promocija vesoljskih tehnologij, promocija skupne evropske vesoljske politike, • povezovanje podjetij in drugih institucij, ki delujejo na področju vesolja (univerz, institutov ...), • priprava in krepitev sposobnosti podjetij za sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo (v nadaljnjem besedilu: ESA) oziroma z evropskimi vesoljskimi organizacijami in tudi drugimi vesoljskimi organizacijami, • aktivnosti, povezane z izvajanjem nalog v zvezi s članstvom Slovenije v ESA, • iskanje priložnosti ter povezav z drugimi mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na področju vesoljske aktivne predstavitve podjetij in njihovega programa, ki sodelujejo z ESA in drugimi vesoljskimi organizacijami, • izobraževanje o vesolju in vesoljskih tehnologijah, izmenjava raziskovalcev, rezidenčni programi, • razvoj rezidenčnega/raziskovalnega turizma, • aktivnosti ohranjanja in razvoja naravne in kulturne dediščine, umetnosti in razvoja družbeno kulturnih vsebin z namenom kulturalizacije vesolja in združevanja umetnosti in znanosti, • promocija središča kot turistične atrakcije, • izvedba in promocija novih metodologij in praks v smislu izobraževanj in prenosa kreativnosti-kot produkta za promocijo in razvoj turizma, • izvedba dinamičnih, inovativnih in interaktivnih ogledov za posamezne segmente obiskovalcev (po starosti, po interesu, za tuje goste ...), • izvedba programov - ekskurzij za 0Š, SŠ, upokojence, • organizacija in izvedba študijskih obiskov novinarjev in ostale zainteresirane javnosti (turistične agencije ipd.) v sodelovanju s STO, • organizacija lokalnih, regijskih in nacionalnih dogodkov, • organizacija medijskih dogodkov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, • info točka, • raziskovalni turizem, • izvajanje inovativnega turističnega produkta: igrifikacija vesolja (po vzoru Vojne zvezd), • varstvo znanstvene, umetniške, kulturne in tehnološke dediščine, • raziskave in razvoj na področju tehnologij in promocije aktivnosti, povezanih z vesoljem, • raziskave in razvoj poslovnih metodologij in praks, • manifestacija kulturnih aplikacij (razstave in dogodki), • izobraževanje (šolski dnevi, delavnice, predavanja, seminarji), • kulturalizacija vesolja. (2) Razen dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega clena lahko opravlja zavod tudi druge dejavnosti, ki služijo izvajanju dejavnosti iz prejšnjega odstavka in se financirajo izkljucno iz nejavnih virov kot npr.: • izdajanje in posredovanje uporabnikom zavoda razpoložljivo študijsko gradivo s področja dejavnosti zavoda, • povezovanje s sorodnimi institucijami doma in v tujini, • organizacija in izvajanje komercialnih prireditev v prostih terminih v prostorih, s katerimi zavod upravljanja, • turistična dejavnost. (3) Zavod opravlja dejavnosti v obsegu in na nacin, dolocen z letnim programom dela in financnim nacrtom, h kateremu sta predhodno dala soglasje Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Občina Vitanje. (4) Iz dejavnosti, ki jo bo zavod izvajal kot javno službo, mora izvirati pretežni del vseh prihodkov zavoda, v nasprotnem primeru mora zavod ustanoviteljema vrniti sredstva, ki sta jih zagotovila ob ustanovitvi, za začetek dela ali ki jih bosta v naslednjih letih zagotovila na podlagi potrjenega programa dela in finančnega načrta, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. (5) Zavod mora zagotoviti ločeno računovodsko evidentiranje oziroma spremljanje gospodarske in negospodarske dejavnosti. Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 372 4. člen (1) Dejavnosti iz prvega in drugega odstavka prejšnjega clena se v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) razvrščajo v naslednje podrazrede standardne klasifikacije dejavnosti: 47.190 Druga trgovina na drobno v ne specializiranih prodajalnah 51.220 Vesoljski promet 55.209 Druge nastanitve za krajši čas 56.104 Začasni gostinski obrati 58.110 Izdajanje knjig 58.130 Izdajanje časopisov 58.140 Izdajanje revij in druge periodike 58.190 Drugo založništvo 58.210 Izdajanje računalniških iger 58.290 Drugo izdajanje programja 59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj 59.130 Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj 59.200 Snemanje in izdajanje zvocnih zapisov in muzikalij 59.140 Kinematografska dejavnost 59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij 60.100 Radijska dejavnost 60.200 Televizijska dejavnost 62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti 63.120 Obratovanje spletnih portalov 63.910 Dejavnost tiskovnih agencij 63.990 Drugo informiranje 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi 70.210 Dejavnost stikov z javnostjo 70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike 73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij 73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora 74.100 Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo 73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti 77.290 Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup 77.390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup 79.110 Dejavnost potovalnih agencij 79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj 79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srecanj 85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti 85.590 Drugje razvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje 90.010 Umetniško uprizarjanje 90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje 90.030 Umetniško ustvarjanje 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve 91.011 Dejavnost knjižnic 91.012 Dejavnost arhivov 91.020 Dejavnost muzejev 91.030 Varstvo kulturne dediščine 93.299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas 94.110 Dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj 94.120 Dejavnost strokovnih združenj 94.999 Dejavnosti drugje nerazvrščenih članskih organizacij 96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvršcene 99.000 Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles III. Organa zavoda 5. člen Organa zavoda sta svet zavoda in direktor. 6. člen Svet zavoda (1) Zavod upravlja svet zavoda, ki ima sedem clanov. (2) Člane v svet zavoda imenujejo: • Republika Slovenija, štiri predstavnike na predlog Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, • Občina Vitanje, predstavniki delavcev zavoda, predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti po enega člana. (3) Mandat clanov sveta traja pet let in zacne teci z dnem konstituiranja sveta. Po preteku mandata so člani lahko ponovno imenovani. Direktor je dolžan obvestiti ustanovitelja, predstavnike delavcev in uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti o izteku mandata clanov sveta zavoda najmanj 90 dni pred iztekom mandata. (4) Na konstitutivni seji clani sveta izmed predstavnikov, ki jih imenuje Republika Slovenija, izvolijo predsednika in namestnika predsednika. (5) Konstitutivno sejo sveta sklice direktor najpozneje v 30 dneh po imenovanju njegovih clanov. (6) Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta, ce to zahtevata najmanj dva clana sveta, direktor zavoda, Republika Slovenija ali župan Občine Vitanje. Ce predsednik sveta ne sklice seje v 15 dneh po prejemu pisne zahteve, jo lahko sklice direktor zavoda, predstavnik Republike Slovenije ali župan Občine Vitanje. (7) Svet sklepa veljavno, ce je na seji navzoca vecina clanov sveta. Svet sprejema odlocitve z vecino glasov vseh clanov sveta. (8) Podrobnejše delovanje sveta uredi svet s svojim poslovnikom. 7. člen Naloge sveta zavoda Svet ima naslednje naloge: 1. v soglasju z ustanoviteljema imenuje in razrešuje direktorja, 2. nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda, 3. spremlja, analizira in ocenjuje delo zavoda, 4. potrjuje letno poročilo, 5. predlaga ustanoviteljem revizijo poslovanja, 6. ocenjuje delo direktorja, 7. daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav osnovnih sredstev, investicijskega vzdrževanja in k zavodski kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje, 8. sprejema finančni načrt in zaključni račun zavoda, 9. daje soglasje k cenikom, 10. sprejema splošne akte zavoda, ki jih po zakonu ali po tem aktu ne sprejema direktor, 11. sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in izvaja druge pravice in obveznosti delodajalca v razmerju do direktorja, Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 373 12. odloča o pritožbah delavcev, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja, 13. predlaga ustanoviteljema spremembo in razširitev dejavnosti, 14. ugotavlja skladnost strateškega načrta in programa dela z namenom, zaradi katerega je zavod ustanovljen, 15. obravnava vprašanja s področja dela zavoda, 16. daje ustanoviteljema in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih, 17. opravlja druge naloge, določene s tem aktom in drugimi predpisi. 8. člen Razrešitev člana sveta zavoda (1) Član sveta je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, ce: 1. sam zahteva svojo razrešitev, 2. se trikrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži seje sveta, 3. ne opravlja svojih nalog ali jih ne opravlja strokovno ali vestno, 4. ne zastopa interesov ustanoviteljev, 5. se ugotovi, da obstaja konflikt interesov člana sveta in zavoda, 6. pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi. (2) O razrešitvi člana odloča tisti, ki ga je imenoval in o svoji odločitvi obvesti svet. (3) V primeru predčasne razrešitve clana sveta se hkrati za cas do izteka mandatne dobe imenuje nov član. 9. člen Direktor (1) Poslovodni organ zavoda je direktor. (2) Direktor zastopa, predstavlja, organizira in vodi zavod ter je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda. 10. člen Naloge direktorja (1) Naloge direktorja so: • organizira delo in poslovanje zavoda, • vodi strokovno delo zavoda na podrocjih, za katera je zavod ustanovljen, • pripravlja strateški načrt, • pripravlja program dela in finančni načrt, • pripravlja akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu, • pripravlja akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu, • pripravlja kadrovski načrt, • pripravlja nacrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, • pripravlja druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem zavoda, • poroca ustanoviteljema in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda, • pripravlja letno poročilo, • izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi, • daje predloge o delovni uspešnosti in napredovanju delavcev v skladu s predpisi, • opravlja druge naloge določene s tem aktom in drugimi predpisi. (2) K aktom iz tretje, cetrte, pete, šeste, sedme, osme, dvanajste in trinajste alineje prejšnjega odstavka tega clena daje soglasje svet zavoda. (3) Podrobneje naloge in obveznosti direktorja določi statut zavoda. 11. člen (1) Direktor mora pri vodenju poslov ravnati zakonito, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka). (2) Direktor zastopa in predstavlja zavod v pravnem prometu brez omejitev in je pooblašcen za sklepanje pogodb v okviru financnega nacrta, razen: • pogodb o investicijah in investicijskem vzdrževanju, katerih vrednosti so enake ali višje od 10.000 eUr brez DDV, za katere je potrebno soglasje sveta zavoda, • pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki so last enega izmed ustanoviteljev in jih ima zavod v upravljanju, za kar je potrebno predhodno soglasje ustanovitelja. (3) Direktor lahko prenese opravljanje posameznih nalog, dolocenih z zakonom in tem aktom, na posamezne delavce zavoda v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizacijo delovnih mest. (4) V primeru odsotnosti ali zadržanosti, lahko direktor za nadomeščanje pooblasti drugega delavca zavoda. 12. člen (1) Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat, ki poleg v zakonu dolocenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: 1. je državljan Republike Slovenije, 2. aktivno obvlada slovenski jezik, 3. ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij (7. raven), 4. ima najmanj 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodstvenih delovnih mestih, 5. aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik, 6. ima organizacijske, vodstvene sposobnosti, sposobnost vodenja skupin in timskega dela. (2) Direktor zavoda se imenuje na podlagi javnega razpisa, ki ga svet zavoda objavi v sredstvih javnega obveščanja. Kandidat za direktorja mora ob prijavi na javni razpis priložiti ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev, vizijo in strategijo delovanja javnega zavoda za celotno mandatno obdobje z jasno opredeljenimi cilji, združenimi v strateške načrte. (3) V primeru da za direktorja znova kandidira ista oseba, je ob izpolnjevanju vseh ostalih pogojev dodatni pogoj za imenovanje pozitivno poslovanje zavoda v preteklem(ih) mandatu(ih) ter da v preteklem mandatu ni bilo nobenega od razlogov, zaradi katerih se direktor lahko razreši pred potekom mandata, za katerega je imenovan. 13. člen (1) Direktorja imenuje svet zavoda, k imenovanju in razrešitvi dajeta soglasje ustanovitelja. (2) Pogodbo o zaposlitvi z direktorjem sklene svet zavoda, v imenu sveta zavoda pogodbo podpiše njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za dolocen cas, za cas trajanja mandata. (3) Mandat direktorja traja pet let. Po preteku mandatne dobe lahko ista oseba znova kandidira in je lahko znova imenovana za direktorja. (4) Če se na javni razpis ne prijavi nihče oziroma ni nihče izbran, lahko svet zavoda do ponovitve razpisa in do imenovanja direktorja imenuje vršilca dolžnosti direktorja izmed kandidatov, ki so se prijavili na javni Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 374 razpis ali delavcev zavoda vendar ne dlje kot za obdobje šestih mesecev. 14. člen Razrešitev direktorja (1) Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če: 1. sam zahteva svojo razrešitev, 2. se ugotovi, da ne izpolnjuje (več) pogojev za imenovanje, 3. nastane kateri od razlogov, ko mu po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu, 4. direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov sveta zavoda ali ravna v nasprotju z njimi, 5. s svojim nevestnim, negospodarnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu škodo ali ce zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda. (2) Direktorja razreši svet zavoda po postopku, določenem v Zakonu o zavodih. (3) Direktorja je potrebno seznaniti o razlogih za njegovo razrešitev in mu dati možnost, da se v 15 dneh o njih izjavi. IV. Sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda 15. člen (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem aktu v povezavi s stvarnim premoženjem, imajo pomen, kot je definiran v 3. členu Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I, 14/15 - ZUUJFO in 76/15). (2) Občina Vitanje da zavodu za izvajanje dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen, v upravljanje naslednje nepremično stvarno premoženje: objekt KsEvT, Na vasi 18, 3250 Vitanje, stoječ na zemljiških parcelah št. 264/5 in 264/12, k. o. Vitanje, z vso opremo v objektu; navedeno predstavlja javno kulturno infrastrukturo (Sklep o imenovanju nepremičnine in opreme namenjene kulturi št. 9000-002/2014-009 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/14)). (3) Zavod upravlja s premičnim premoženjem samostojno, z nepremičnim premoženjem pa samo po predhodnem soglasju sveta Občine Vitanje, skladno s predpisi in po predhodni pisni seznanitvi drugega ustanovitelja. (4) Sredstva, pridobljena z oddajo javne kulturne infrastrukture ustanovitelja v najem, se lahko namenijo samo za investicije v javno kulturno infrastrukturo. (5) Zavod ne sme sklepati razpolagalnih pravnih poslov v zvezi z nepremičnim premoženjem ustanovitelja in poslov, s katerimi se to premoženje obremenjuje. (6) Organ, pristojen za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti, s svojim aktom določi zavod za upravljavca stvarnega premoženja iz drugega odstavka tega člena. (7) Prenos premičnega premoženja v upravljanje zavodu se v primeru, da sta za nakup zagotovila sredstva ustanovitelja, lahko uredi s posebno pogodbo o prenosu premičnega premoženja. (8) Premoženje iz drugega odstavka tega člena, ki ga ima zavod v uporabi in upravljanju, ostane last Občine Vitanje. (9) Z nepremičnim stvarnim premoženjem in premičnim premoženjem je zavod dolžan ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja. (10) Za uporabo in upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren lastniku premoženja. 16. člen Prenehanje zavoda (1) Če prenehajo pravni pogoji za obstoj zavoda, ki jih določa ta akt ali Zakon o zavodih, zavod preneha z likvidacijo, skladno z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja. (2) Zavod lahko preneha na podlagi stečaja, če ustanovitelja po zakonu ali aktu o ustanovitvi nista odgovorna za obveznosti zavoda. V. Viri, način in pogoji pridobivanja sredstev za delo 17. člen (1) Sredstva za delo javnega zavoda v letih po ustanovitvi zagotavljata ustanovitelja iz svojih proračunov v razmerju Republika Slovenija 5/6 in Občina Vitanje 1/6, podrobnosti se določijo s posebno pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih ustanoviteljev zavoda. (2) Javni zavod lahko pridobiva sredstva tudi iz drugih virov, kot npr.: 1. s prodajo blaga in storitev na trgu, 2. z donacijami, prispevki pokroviteljev, darili, 3. iz drugih virov, v skladu z zakonom in drugimi predpisi. (3) Stroške upravljanja in vzdrževanja premoženja nosi zavod sam, Republika Slovenija za ta namen sredstev zavodu ne bo zagotavljala. VI. Odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda 18. člen Republika Slovenija ne odgovarja za nobene obveznosti Javnega zavoda kulturno središče Evropskih vesoljskih tehnologij, ustanovljenega z Odlokom o ustanovitvi Javnega zavoda kulturno središče Evropskih vesoljskih tehnologij št. 9000-007/2013-006 z dne 28. 11. 2013 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/13), ki so nastale pred vpisom tega akta v sodni register; za te obveznosti odgovarja Občina Vitanje. VII. Način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda 19. člen (1) Presežki prihodkov nad odhodki se porabijo v skladu s 5. členom Zakona o fiskalnem pravilu (Uradni list RS, št. 55/15). (2) O načinu in višini pokrivanja primanjkljaja, ki ga ni mogoče pokriti iz drugih razpoložljivih sredstev zavoda, odlocata ustanovitelja na predlog direktorja po predhodnem mnenju sveta zavoda. VIII. Pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu 20. člen (1) Zavod odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. (2) Zavod odgovarja za zakonito in dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za izvajanje dejavnosti, ter za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanoviteljev. Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 375 IX. Medsebojne pravice in obveznosti ustanoviteljev in zavoda 21. člen Pravice in obveznosti ustanoviteljev (1) Ustanovitelja imata do zavoda naslednje pravice in obveznosti: 1. ugotavljata ustreznost programa dela in finančnega načrta zavoda, 2. spremljata skladnost porabe sredstev z letnim programom dela in finančnim načrtom, 3. odločata o statusnih spremembah, 4. dajeta soglasje k spremembam ali razširitvam dejavnosti, 5. dajeta soglasje k statutu zavoda, 6. imenujeta člane v svet zavoda in odločata o njihovi razrešitvi pred potekom mandata, 7. opravljata druge zadeve v skladu s tem aktom in drugimi predpisi, 8. dajeta soglasje o ustreznosti programa dela in finančnega načrta zavoda. (2) Ustanovitelja za obveznosti zavoda, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti iz prvega odstavka 3. člena tega akta, odgovarjata subsidiarno in omejeno glede na razmerje ustanoviteljskih deležev in višino sredstev, ki so v proračunih ustanoviteljev predvidena za opravljanje dejavnosti zavoda in kot je določeno v prvem odstavku 17. člena tega akta. (3) Za obveznosti zavoda iz naslova opravljanja drugih dejavnosti ustanovitelja ne odgovarjata. 22. člen Pravice in obveznosti zavoda (1) Zavod je dolžan ustanoviteljema: • vsako leto poročati o izvrševanju letnega programa dela in finančnega načrta ter najkasneje do konca meseca februarja predložiti letno poročilo, • vsako leto predložiti v potrditev program dela in finančni načrt za naslednje leto,izdelan skladno z izhodišči za pripravo finančnih načrtov, • na zahtevo posredovati podatke, potrebne za spremljanje in financiranje dejavnosti ter statistične namene, • voditi evidenco nepremičnega in premičnega stvarnega premoženja v skladu z veljavnimi predpisi. (2) Zavod mora v okviru svojega delovanja zagotavljati najmanj štiri (4) bruto delovna mesta vsaj do konca petletnega obdobja, ki je začelo teči 30. 9. 2012 in se izteče 30. 9. 2017. (3) Zavod mora v celotnem obdobju iz prejšnjega odstavka zagotoviti, da bo objekt KSEVT iz drugega odstavka 15. člena tega akta letno obiskalo najmanj 3.000 obiskovalcev. (4) Zavod je dolžan na zahtevo ustanoviteljev predložiti program in nacrt investicijskega vzdrževanja ter upravljanja z nepremicninami. (5) Zavod je dolžan ustanovitelja obvešcati o rezultatih poslovanja ter jima dajati druge podatke o poslovanju, v skladu z zakonom ter na zahtevo ustanoviteljev posredovati podatke, ki so potrebni za spremljanje in financiranje dejavnosti ter za statisticne namene. X. Splošni akti zavoda 23. člen (1) Splošni akti zavoda so statut ali pravila, pravilniki, poslovniki, organizacijski in drugi akti, s katerimi se ureja nacin uresnicevanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, notranja organizacija in druga vprašanja, pomembna za delovanje zavoda. (2) Splošni akti morajo biti v skladu z zakonom in tem aktom. (3) Vsi splošni akti morajo biti, preden začnejo veljati, objavljeni na oglasni deski in spletni strani zavoda, da se lahko pravni naslovljenci seznanijo z njihovo vsebino. (4) Splošni akti zacnejo veljati petnajsti dan po objavi, krajši vacatio legis se lahko določi le izjemoma, kadar obstajajo utemeljeni razlogi, da morajo pravne posledice splošnega akta nastopiti prej ali takoj. (5) Splošne akte zavoda je potrebno uskladiti s tem aktom v roku enega meseca po uveljavitvi tega akta. XI. Prehodne in končne določbe 24. člen (1) V objektu KSEVT, Na vasi 18, 3250 Vitanje, iz drugega odstavka 15. člena tega akta se smejo do 30. 9. 2017 izvajati izključno kulturne dejavnosti, povezane zlasti s kulturalizacijo vesolja, za izvajanje drugih dejavnosti se do izteka navedenega roka objekta KSEVT ne sme uporabljati. (2) Za cas do imenovanja direktorja zavoda, vendar najdlje za obdobje šestih mesecev, Republika Slovenija imenuje vršilca dolžnosti direktorja, ki je dolžan pripraviti vse potrebno za zacetek dela zavoda ter v prehodnem obdobju organizirati delo oziroma poslovanje zavoda. (3) V letu 2017 Republika Slovenija zavodu zagotovi 150.000,00 EUR, in sicer: • Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v višini 75.000,00 EUR za ustanovitev in začetek dela zavoda, • Ministrstvo za kulturo v višini 75.000,00 EUR za izvajanje kulturnega programa zavoda do 30. 9. 2017. (4) Sredstva iz prve alineje prejšnjega odstavka se nakažejo zavodu, pod pogojem, da je predhodno imenovan vršilec dolžnosti direktorja, v nasprotnem primeru se nakazilo zavodu ne izvrši. Sredstva iz druge alineje prejšnjega odstavka se nakažejo zavodu v skladu s posebno pogodbo o financiranju, sklenjeno med Ministrstvom za kulturo in zavodom, v kateri se določijo pravice in obveznosti pogodbenih strank, način izplačila javnih sredstev in nadzor nad porabo javnih sredstev. Pogodbena sredstva se lahko porabijo zgolj za financiranje programskih materialnih stroškov. (5) Z dnem, ko začne veljati ta akt, Republika Slovenija imenuje vršilca dolžnosti direktorja, hkrati preneha mandat vseh članov sveta zavoda. 25. člen Naloge vršilca dolžnosti direktorja so predvsem naslednje: • v 15 dneh od uveljavitve tega akta predlagati vpis v sodni register v skladu z veljavnimi predpisi, • opraviti vse potrebno za imenovanje članov sveta zavoda in najpozneje v 30 dneh po imenovanju članov sveta sklicati konstitutivno sejo sveta zavoda, • v enem mesecu od uveljavitve tega akta izdelati akt o organizaciji dela in ga predložiti v soglasje svetu zavoda, • v enem mesecu od uveljavitve tega akta izdelati akt o sistemizaciji delovnih mest zavoda ter ga predložiti v soglasje svetu zavoda, • v dveh mesecih od uveljavitve tega akta na podlagi sklepov in usmeritev sveta zavoda pripraviti enoletni program dela in finančni načrt zavoda. Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 376 26. člen Svet zavoda se oblikuje v skladu s tem aktom najkasneje v 30 dneh od uveljavitve tega akta. 27. člen Delovna razmerja Z dnem vpisa v sodni register zavod, ustanovljen s tem aktom, kot pravni naslednik Javnega zavoda kulturno središče Evropskih vesoljskih tehnologij, ustanovljenega z Odlokom o ustanovitvi Javnega zavoda kulturno središče Evropskih vesoljskih tehnologij št. 9000007/2013-006 z dne 28. 11. 2013 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/13), postane subjekt vseh pravic in obveznosti iz pogodb o zaposlitvi in vseh drugih pravic ter obveznosti iz delovnih razmerij. 28. člen Intelektualna lastnina in obstoječe vsebine Z dnem vpisa v sodni register zavod, ustanovljen s tem aktom, kot pravni naslednik Javnega zavoda kulturno središče Evropskih vesoljskih tehnologij, ustanovljenega z Odlokom o ustanovitvi Javnega zavoda kulturno središče Evropskih vesoljskih tehnologij št. 9000007/2013-006 z dne 28. 11. 2013 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/13), postane subjekt pravic intelektualne lastnine in obstoječih vsebin v objektu KSEVT ter vseh drugih pravic in obveznosti iz tega naslova. 29. člen Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda kulturno središče Evropskih vesoljskih tehnologij št. 9000-007/2013-006 z dne 28. 11. 2013 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/13). 30. člen Ta akt se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in Uradnem glasilu slovenskih občin, veljati začne naslednji dan po dnevu zadnje objave. Številka: 00726-25/2016 Datum: 23. 3. 2017 EVA 2016-2130-0098 Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan Republika Slovenija Zdravko Počivalšek, minister OBČINA VOJNIK 226. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Vojnik za leto 2016 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 -ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10 - ZUKN, 107/10, 110/11 -ZDIU12, 104/12 - ZIPRS1314, 14/13, 46/13 -ZIPRS1314-A, 82/13 - ZIPRS1314-C, 101/13, 101/13 -ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 95/14 - ZIPRS1415-C, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617) in 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je občinski svet na 16. seji, dne 30.3.2017 sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE VOJNIK ZA LETO 2016 1. člen S tem odlokom se potrdi zaključni račun proračuna Občine Vojnik za leto 2016. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Vojnik za leto 2016 izkazuje: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.973.495 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.078.121 70 DAVČNI PRIHODKI 5.208.344 700 Davki na dohodek in dobiček 4.659.680 703 Davki na premoženje 397.659 704 Domači davki na blago in storitve 143.819 706 Drugi davki 7.186 71 NEDAVČNI PRIHODKI 869.777 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 668.475 711 Takse in pristojbine 8.930 712 Globe in druge denarne kazni 18.603 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 4.670 714 Drugi nedavčni prihodki 169.099 72 KAPITALSKI PRIHODKI 3.639 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 3.639 73 PREJETE DONACIJE 100 730 Prejete donacije iz domačih virov 100 74 TRANSFERNI PRIHODKI 891.635 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 886.450 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 5.185 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 6.385.496 40 TEKOČI ODHODKI 2.110.606 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 689.854 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 102.436 402 Izdatki za blago in storitve 1.216.685 Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 377 403 Plačila domačih obresti 18.632 409 Rezerve 83.000 41 TEKOČI TRANSFERI 2.584.676 410 Subvencije 75.471 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.028.550 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 248.500 413 Drugi tekoči domači transferi 1.232.155 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.585.009 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.585.009 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 105.205 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 34.995 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 70.210 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 587.998 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 79.236 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 79.236 750 Prejeta vračila danih posojil 79.236 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 11.545 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 11.545 440 Dana posojila 11.545 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 67.691 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 135.847 50 ZADOLŽEVANJE 135.847 500 Domače zadolževanje 135.847 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 278.941 55 ODPLAČILA DOLGA 278.941 550 Odplačila domačega dolga 278.941 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 512.596 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -143.094 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -587.998 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 899.078 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Vojnik za leto 2016 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Vojnik za leto 2016. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov ter o njihovi realizaciji v tem letu. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Vojnik za leto 2016 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0029-2016/11 Datum: 30.3.2017 Občina Vojnik Branko Petre, župan 227. Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o občinskih cestah v Občini Vojnik Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - 0RZGJS40) in 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 16. redni seji, dne 30.3.2017, sprejel O D L O K O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O OBČINSKIH CESTAH V OBČINI VOJNIK 1. člen V Odloku o občinskih cestah v Občini Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2012) se v 30. členu: obveznosti sosedov ob občinski cesti doda nova šesta (6) točka »Lastniki oziroma uporabniki zemljišč v varovalnem pasu občinske javne ceste ali pločnika, morajo ob občinski javni cesti ali pločniku redno porezati veje dreves, žive meje, trte in druge vegetacije ali poljščin, da se ne zarastejo v prosti profil ceste in tako ne poslabšujejo ali onemogočajo preglednosti ali drugače ovirajo ali ogrožajo promet. V nasprotnem primeru je dolžan upravljavec to urediti skladno z veljavno zakonodajo.« 2. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0004/2017-3 Datum: 30.3.2017 Občina Vojnik Branko Petre, župan Št. 12/17.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 378 228. Sklep o spremembah Sklepa o določitvi ekonomskih cen za programe predšolske vzgoje v Vrtcu Mavrica Vojnik, znižanju plačil staršev in počitniški rezervaciji Na podlagi 30. In 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 94/10 - ZIU, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A , 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in na podlagi 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin 3/2016) je Občinski svet občine Vojnik na 16. seji dne 30.3.2017 sprejel 1. PRVO STAROSTNO OBDOBJE OD 1 - 3 LET STAROSTI A) CELODNEVNI PROGRAM DO 9 UR (vključena prehrana - zajtrk, malica, kosilo) 463,00 EUR B) POLDNEVNI PROGRAM 4 - 6 UR (vključena prehrana - zajtrk, malica, kosilo) 400,00 EUR 2. DRUGO STAROSTNO OBDOBJE OD 3 - 6 LET STAROSTI A) CELODNEVNI PROGRAM DO 9 UR OD 3 - 4 LET - homogena mlajši, kombinirana (vključena prehrana - zajtrk, malica, kosilo) 390,25 EUR B) POLDNEVNI PROGRAM 4 - 6 UR OD 3 - 4 LET - homogena mlajši, kombinirana (vključena prehrana - zajtrk, malica, kosilo) 335,60 EUR C) CELODNEVNI PROGRAM DO 9 UR OD 4 - 6 LET - homogena starejši (vključena prehrana - zajtrk, malica, kosilo) 354,00 EUR D) POLDNEVNI PROGRAM 4 - 6 UR OD 4 - 6 LET - homogena starejši (vključena prehrana - zajtrk, malica, kosilo) 306,00 EUR E) CELODNEVNI PROGRAM DO 9 UR OD 3 - 6 LET - heterogena starejši (vključena prehrana - zajtrk, malica, kosilo) 354,00 EUR F) POLDNEVNI PROGRAM 4 - 6 UR OD 3 - 6 LET - heterogena starejši (vključena prehrana - zajtrk, malica, kosilo) 306,00 EUR 3. CENA PREHRANE CENA PREHRANE V CELODNEVNEM IN POLDNEVNEM PROGRAMU 35,00 EUR 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.5.2017 dalje. Številka: 032-0004-2017/2 Datum: 30.3.2017 Občina Vojnik Branko Petre, župan SKLEP O SPREMEMBAH SKLEPA O DOLOČITVI EKONOMSKIH CEN ZA PROGRAME PREDŠOLSKE VZGOJE V VRTCU MAVRICA VOJNIK, ZNIŽANJU PLAČIL STARŠEV IN POČITNIŠKI REZERVACIJI 1. člen 1. člena Sklepa o določitvi ekonomskih cen za programe predšolske vzgoje v Vrtcu Mavrica Vojnik, znižanju plačil staršev in počitniški rezervaciji (Uradni list RS, št. 94/09) se besedilo spremeni tako, da se glasi: Št. 15/31.3.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 379 OBČINA BENEDIKT 200. Zaključni račun proračuna Občine Benedikt za leto 2016 201. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Benedikt 202. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Benedikt OBČINA DORNAVA 203. Javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem 204. Sklep o soglasju k ceni letnega vzdrževanja, uporabi mrliške vežice, plačila govornika in zastavonoša 205. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra OBČINA GORJE 206. Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Gorje za leto 2017 OBČINA LJUTOMER 207. Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Ljutomer 208. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih taksah v Občini Ljutomer 209. Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve Občine Ljutomer v letu 2017 210. Sklep št. 207 o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Ljutomer 211. Sklep št. 210 o določitvi subvencije k ceni oskrbe s pitno vodo 212. Sklep št. 206 o prenehanju delovanja Sklada Viktorja in Julijane Kukovec OBČINA MAJŠPERK 213. Zaključni račun proračuna Občine Majšperk za leto 2016 214. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Majšperk 215. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Majšperk 216. Odlok o spremembah odloka o oddajanju poslovnih prostorov Občine Majšperk v najem Stran 326 327 333 Stran 342 343 343 Stran 344 217. Pravilnik o spremembah in 363 dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Majšperk 218. Sklep o ukinitvi zaznambe javnega 363 dobra 219. Sklep o preklicu sklepa o ukinitvi 363 statusa zemljišč javno dobro OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH Stran 220. Zaključni račun proračuna Občine 364 Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2016 OBČINA VERZEJ 221. Odlok o proračunu Občine Veržej za leto 2017 OBČINA VIDEM 222. Odlok o dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališča v Občini Videm 223. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Videm Stran 365 Stran 368 369 Stran 345 348 OBČINA VITANJE 224. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Vitanje za leto 2016 225. Akt o ustanovitvi javnega zavoda Kulturno-gospodarsko središče evropskih vesoljskih tehnologij Stran 369 370 348 349 349 349 OBČINA VOJNIK 226. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Vojnik za leto 2016 227. Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o občinskih cestah v Občini Vojnik 228. Sklep o spremembah Sklepa o določitvi ekonomskih cen za programe predšolske vzgoje v Vrtcu Mavrica Vojnik, znižanju plačil staršev in počitniški rezervaciji Stran 376 377 378 Stran 350 351 359 362