Leto XXXVIII Št. 3 CENA 23 din Glavni urednik: ^SmP* JHhIV JFjKL ^Shi^^ Odgovorni urednik: Milan Bajželj Jože Košnjek KRANJ, petek, 11. 1. 1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO fa 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslucj za narod s srebrno ive nrispevek k veeji požarni varnosti ik^Sdnrr"1 pra*niku škofjeloške občine so na Trati pri Škofji ijuni easil w"^V družbene samozaščite — Prostori name- EcradniV m varnost™ dejavnosti — Priznanja za pomoč pri Wea nCela jlovesn°st ob odprtju il!aVTgratP°myružbene samozaščite JVaH n iPn šk0fji Loki- Tod so se Cpo it^Onleg P^dstavnikov družbe-4kt?vov gV1Vljenja' delovnih ko-Can?, ' n°te- armade in gasilskih /Ranizacij a škofjeloške občine tu- đi pomoćnik sekretarja za ljudsko obramo SRS Bojan Ušeničnik, pod-predsednik Gasilske zveze Slovenije Vili Tomat ter člani gasilskih dru-štev iz sosednjih občin. Zbrane je pozdravil predsednik občinske gasilske zveze v Škofji Loki Rudi Zadnik, ki je spregovoril o izgradnji doma. Zanjo so se odločili, ja naglasil, v občinski požarni skup- in vrpJltf ,% OTn družbene samozaščite je simbolično odprl Matjaž Če-, - preasednik občinske skupščine - Foto: F Perdan Kako blažiti draginjo prečianneu kranjskem študentskem domu presegajo po-ubla-w<"tPet naJdražjih domov v Sloveniji — Za zdaj so za rezerv ,razvPite draginje v Kranju izkoristili vse možne skega ^' ne bi Z draž^° stanari"o obremenili le študent- se neTaV^n udentJe- ki prebivajo v kranjskem študentskem domu, so več kot ?n ?operstavili podražitvi stanarin, češ da že tako plačujejo niJ'- Nova P°vPrečje petih najdražjih studentskih domov vt Slove- la, zato v7tGna'- ° dinarjev mesečno, bi njihov žep preveč obremeni- se bodo moraJiajCi ^ri lanski stanarini- 216° dinarjev. S podražitvijo pa 1 naraščaio n sleJkoPreJ sprijazniti, kajti stroški bivanja neustavljivo 1 šek predsia rniZJ1 standard Pa študentje ne pristanojo. Največji stro- ! 4 miHjone • ogrevanJe- Kranjski študentje so lani »pokurili« kar za Kako t Ta' diJaki v sosednji stavbi pa za milijon manj. 1 kranjskih?°7 u študentJe v Ljubljani in Mariboru bivajo ugodneje od 1 st-anarino? j ^ moraJ° študentje plačevati takorekoč ekonomsko ■ nancirania rf *° davek zastojem v svobodni menjavi dela? Se ne da fi- * skega žepa? Tm°V tak° urediti- da stroški ne bi bremenili le študent-'( Tudi na eni ,vp.rašanJa so kranjski študentje že velikokrat zastavili. Pr'emlevala n h!"^ Se^ slovenske izobraževalne skupnosti, ko je le-ta dl'aginii v . probieme financiranja studentskih domov, je bila beseda o /. Štude t anjSkem- 1 Studentski '•» ' cen^er v Ljubljani ima v svoji delovni organizaciji tozd ^ mov. Tuđi m^vf1 iz ^aterega pokrivajo većino izgub studentskih do- • vselej pokrn-ai- domovom nišo neznane rdeče številke. Te je i lahkostanuieVZ°braŽevalna skupnost. Po tej logiki kajpak študentje I Pravljen razvi? PtOceni- saJ Je v ozadju nekdo, ki je ob vsakem času pri-I cirala le amorU rnošni°- Izobraževalna skupnost, ki je za zdaj finan-I stane na to da vZ-aC^°-domov in nekaJ obštudijskih dejavnosti, ne pri-I na to, da bi not V VeČ^ meri prevzela financiranje domov. Sklicuje se I nie. Ob sedan m V domovin izgubili interes za gospodarno poslova-I najbrž žp i7„ v5!^ P°krivanju izgub, ki so doletele domove, so mnogi I R . . sut31'i interes I nizacijo n\ \studentski dom, ki z dijaškim tvori enovito delovno orga-I ^uJpak s sk^h -Z8u^e- ?ja zdaJ Je vselej posloval s »pozitivno ničlo«, I Poletnih m mm varćevanjem in /. dodatno turistično dejavnostjo v I Vs* mogoč ' malce pa tuđi na račun dijakov. Tako je izkoristil I Sno, zato oH rezerve za pokrivanje stanarin. Tuđi studentom je to ja-I ^aj skušai 1,zo^ra.ževame skupnosti terjajo, naj tuđi tam kaj storijo, I ^obodna^T*2^"^ svobodno menjavo dela (sedanjo imenujejo »ne-I d<* bo vici>t h^ mor'la nastavitve v domovih naj realneje izračunajo, rnu. Z iZ0k - ko dfljansko stane student, će biva v študentskem do-/ ti rnožnOstra.Zevame skuPn°sti so na to odgovorili, da bodo skušali naj-rf ' ' kritja izgub v študentskem domu, če bo do njih prišlo. |N-^ D. Z. Zlebir losti in občinski.gasilski zvezi zara-ii vse večje požarne ogroženosti v ndustrijskih centrih. Tako so v se-ianjem srednjeročnem obdobju ogradili gasilske domove v Žireh in Poljanah ter na Trati. Slednjo stav-do je postavila temeljna organizacija Gradbeništvo SGP Tehnik iz bkofje Loke v komaj sedmih mese-;ih. Pri delih so sodelovali tuđi gasil-;i in krajani Trate, ki so doslej opravili prek tisoč prostovoljnih delovnih ur. Zato se je predsednik Zadnik za-hvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izgradnji doma »Med nami je prevladalo prepri-čanje,« je med drugim dejal slavno-stni govornik Matjaž Čepin, predsednik sveta za SLO in družbeno sa-mozaščito občine Škofja Loka, »da tak dom potrebujemo, zato smo njegovo izgradnjo zacrtali s srednjero-čnim planom. V novem domu bodo dobili prostore občinska gasilska zveza, GD Trata, delovna oraganiza-cija Varnost, gorski reševalci, pota-pljači in jamarji iz Škofje Loke. V njem bodo tuđi skupni center za usposabljanje gasilcev in pripadni-kov civilne zaščite, skladišče vse opreme specializiranih enot civilne zaščite in zaklonišče. Objekt pomeni pomemben prispevek k večji požarni varnosti, saj je na Trati več kot polovica vseh industrijskih zmoglji-vosti v občini, koristil pa bo tuđi prebivalstvu za zaščito in reševanje ob raznih nevarnostih.« Izgradnjo doma, vrednega približno 35 milijonov dinarjev, so sofi-nancirali požarna skupnost, gasilska zveza, GD Trata, delovne oraganiza-cije, zavarovalna skupnost Triglav in skupščina občine Škofja Loka. Zato so na slovesnosti podelili prek 40 priznanj za pompč pri izgradnji doma. Svečanost je popestril kulturni na-stop ućencev osnovne sole Cvetka Golarja. Sklenili so jo z ogledom raz-stave likovnih del in spisov osnovno-šolcev iz Škofje Loke in Železnikov, ki so jo pripravili za to priložnost, pa ogledom prostorov v novem domu. S. Saje Fovišali bodo turistično takso Za povišanje turistične takse bodo pripravili dva predloga; prvi bo vključeval 15-dinarski delež za žičnice, drugi ne Radovijica — V radovljiški občini pripravljajo povišanje turistične takse in drugih komunalnih taks, kot so parkirnine, takse za plakatiranje, igralne avtomate in priveze čolnov. Za tuje goste bodo turistično takso povišali v skladu z vrednostjo tujih valut, pri turistični taksi pa bodo upoštevali domačo inflacijo in tako ohranili njeno realno vrednost. Ker stališča glede vključitve dodatka za žičnice še nišo enotna, bodo pripravili dva predloga. Prvi bo vseboval dodatek v visini 15 dinarjev, drugi ne. Dodatka za žičnice naj ne bi obračunavali pri turistični taksi v kampih in šotori.ščih. Prvi izračuni kažejo, da bi z vklju čitvijo prispevka za žičnice turisti-čna taksa za domaće goste na Bledu znašala (50 dinarjev, za tuje pa 10E dinarjev; v ostalih turističnih krajih pa za domaće goste 45 dinarjev in za tuje 90 dinarjev. Znatno manj kot turistično takse nameravajo povišati druge komunal ne takse. M. V. Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka Pnporoča svoje izdelke i®ž> Kruh in knajpova kava V soboto je v vrsti pred menoj starejši upokojenec s tresočo roko plačal kilo kruha, knajpovo kavo in cikorijo ter 3 dekagramski zavi-tek masla. Več, je dejal kot v opravičilo blagajničarki, z ženo ne srne-va zapraviti. Privoščila sva si malo boljše novoletno kosilo in nekaj obiskov sva imela, zato morava varčevati. Imava namreč le eno po-kojnino pa še ta je precej manjša od zajamčene plače. Stanovanje tuđi morava plačati. Vsega vajena blagajničarka je brez zanimanja nekajkrat priki-mala njegovemu modrovanju. Vprašanje je, če gaje sploh slišala, saj se Ijudje splošno pritožujejo čez draginjo, ko jim pove, koliko stanejo živila v košarici. Pravzaprav že vsi in povsod bentimo čez draginjo. Po drugi strani pa smo takoj zato, da se v našem podjetju dvignejo cene izdelkom, ker sicer ne bo dovolj dohoclka in ne bo dovolj denar-ja za plače, ki morajo rasti zaradi podražitev. Vse to spominja na zgodbico, ki semjo te dni nekje prebrala. Na zgodbico o peku in brivcu. Pek je izračunal, da ima vse večje izdatke in da mora nekoliko več zaslužiti, zato je podražil kruh. Drugi dan, ko je stopil k brivcu, je bilo dražje tuđi britje. Zakaj, se je čudil pek. Zato, je dejal brivec, ker se je podražil kruh. Ker ga jemo vsi v družini, moram več zaslužiti. Naslcdnji dan je pek znova podražil kruh ... Tuđi letošnja resolucija je v skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije dala prednost zmanjševanju inflacije. Toda že prve novoletne dni nas je vlada presenetila z dolgim se-znamom podražitev. Večina jih je nastala zaradi večjih prometnih davkov, s katerimi bodo krpali zvezni proračun, ki ima zaradi višjih cen vse večje izdatke. Zgledu zvezne vlade bodo sledili drugi in že je napovedana vrsta novih podražitev, ki bodo poleg že sprejetih višjih cen komunalnih storitev, ogrevanja, stanarin, otroškega varstva, bencina in drugih, na hitro znižali vrednost pravkar v večini delovnih organizacij popravljenih osebnih dohodkov in spustili zavore inflaciji. Že brez napovedanih podražitev pa precejšen del ljudi že zelo težko živi. Predvsem so to upokojenci, ki so tri ali štiri desetletja de-lali za boljši jutri, pridelali pa so kruh in knajpovo kavo. Težko živi-jo tuđi mlade družine, ki si sele ustvarjajo osnovni življenjski standard. Prihranke za stanovanje jim sproti pozira inflacija, če pa ga že imajo, le težko kupijo pohištvo. Zaslužki so prekratki, da bi lahko, čeprav delata oba starša, pokrili vse izdatke od otroškega varstva do obratovalnih stroškov stanovanju. Težko živijo delavci, ki so odvisni le od svojih rok in dela v tovarni. Izhodje treba iskati predvsem v zmanjševanju izdatkov v proizvodnji, kjer so še velike rezerve. Sedaj je namreč že jasno, da inflacija ne galopira zaradi osebnih dohodkov, ker ti realno že nekaj let upadajo, temveč zaradi predrage proizvodnje. Deluje treba dati pravo vrednost, ki ne bo omejena z indeksi in odstotki. Le večji osebni dohodki bodo omogočili tuđi večje pokojnine, več denarja za otroško varstvo in stanovanja. Iskanje dohodka s podražitvami pa bo prina-šalo le vedno višje številke, dejansko pa se borno vsi skupaj vse bolj približevali kruhu in knajpovi kavi. L. Bogataj Kranj — Skoraj ves januar, tja do 21. bo potekala v kranjski občini kr-vodajalska akcija. Dnevno da kri okoli 300 krvodajalcev, iz vseh 42 krajevnih skupnosti pa se je občinski organizaciji RK Kranj prijavilo 3800 krvodajalcev. Prve dni je bilo zaradi hudega mraza tuđi nekaj za-stojev zaradi avtobusnih prevozov, od srede tega tedna pa je organizacija že gladko stekla. V petek, 4. januarja, so iz ljubljanskih bolnišnic ekipi Zavoda za transfuzijo v Kranj poslali tuđi nujen klic, saj so po-trebovali za operacijo kri skupine A-negativno. Takoj so iz kranjske Save, Iskre in Planike prihiteli delavci — bilo jih je okoli 40 — večina karv delovnih oblekah, ki so imeli omenjeno skupino krti. Že okoli 9. ure so lahko v Ljubljana poslali prve tri litre krvi potrebne skupine. Pri občinski organizaciji RK Kranj prosijo vse krvodajalce, ki morda zaradi hudega mraza te dni nišo prišli na odvzem krvi, da se lahko oglasijo v Delavskem domu še ves naslednji teden ter še v ponedeljek, 21. januarja. — L. M. — Foto: F. Perdan V nedelio v Dražgoše Dražgoše — Čas ne zabriše juna-ških partizanskih dejanj, nemškega zverinstva in prelite krvi. V zavesti še živečih borcev Cankarjevega ba-taljona in drugih partizanskih enot bodo v nedeljo, ob 43. obletnici dra-žgoške bitke, 40. obletnici osvobodi-tve in prazniku škofjeloške občine, ponovno oživeli spomini na eno naj-slavnejših partizanskih bitk na Go-renjskem in na druge dogodke iz na-rodnoosvobodilne borbe. Ta dan bodo oživele tuđi številne poti na Jelo-vici: mladinci, pionirji, borci, tabor-niki, miličniki, vojaki, rezervne voja-ške starešine, pripadniki enot terito-rialne obrambe in drugi občani se bodo iz bohinjske Soteske, Krope, Čepulj, i/.pod Pasje ravni, /. Rudnega iz Sele in Škofje Loke podali v Dražgoše — v vasico, ki so jo Nemci januarja 1942 zravnali z zemljo, njene prebivalce pa pobili ali izselili. Sportniki bodo dražgoške dogodke počastili s številnimi tekmovanji. Vr-hunec vseh prireditev, znanih pod ^imenom Po stezah partizanske Jelo-^jce, pu bo ob 12. uri, ko bo na osred-'flp slovesnosti pri spomeniku spre- govoril /branim Bo/.idar Gorjan-Bo-go, predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Na dosedanjih 27 dražgoških pri-reditvah je sodelovalo okrog 250 tisoč pohodnikov, športnikov in ostalih občanov iz Slovenije, sosednjih republik in iz zamejstva. Njim se bodo v nedeljo pridružile stotine novih udeležencev — v spomin na osvobo-dilni boj in v opomin silam, ki se igrajo s svetovnim mirom! (Več o dražgoških prireditvah na športni strani.) (cz) GLA8 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA .1 TUDiTO SE ZGODI Na skupščini občine Tržič so mu-teriale za vse tri zbore, ki so zase-dali 26. in 27. decembra, stisnili v lično majhno belo knjižico, ki bo ostala delegatom kot priročnik se vse letošnje leto, saj so v njej tuđi plani za naprej. Pa se je zgodilo, da je klical delegat predsednika Pi-škurja: »Poslušaj, no, kaj pa materiali za decembrski zbor?!« »Saj si dobil belo knjižico . . .« »Ja, belo knjižico že, toda kje so materiali . . .« Nić čudnega, da delegatom ni šio v glavo: naenkrat nobenih materia-lov, pa tuke gore so jih vsakić dobivali. Vendar bodo drobne knjižice z občinskimi gradivi odslej v Tržjču stalna praksa. Izračunali so, da jih vsaka seja vseh treh zborov, s tako urejenimi materiali stane 5 starih milijonov manj kot prej, to je pa na leto kar 50, 60 starih milijonov. Letošnja radovljiška resolucija Smeli nacrti V radovljiški občini dokaj smelo načrtujejo porast industrijske proizvodnje in konvertibilnega izvoza, računajo na večje investiranje v industrijsko opremo ter dokajšnji porast deviznega prili-turizmu PETEK, 11. JANUARJAJf- 1 O varnosti pred plazovi Poljče — Konec tega tedna bo v Poljčah pri Begunjah 10. dan var-stva pred snežnimi plazovi. Udele-ženci letošnje akcije se bodo zbrali v soboto, 12. januarja, ob 13. uri v re-publiškem centru za obrambno usposabljanje, kjer se bo uro pozne-je začel teoretični del tečaja. V programu prvega dne so teme: analiza nesreč doma, analiza nesreč v tujini, preobrazba snega kot dejavnik ne-varnosti plazov, priprave na pot v zasnežene gore z vidika varstva pred plazovi, poškodbe zaradi mraza in plazov ter izdatnost padavin kot vzrok za nastanek plazov. Praktični del bo v nedeljo, ko bodo udeleženci odšli na teren. Tod bo prikaz hoje in reševanja ter preizkus trdnosti sne-žne odeje po skupinah. (S) va v Radovijica — V radovljiški občini račui ajo, da jim bo letos uspelo realno povečati družbeni proizvod za 3 odstotke, industrijska proizvodnja naj bi bila večja za 3,5 odstotka, kmetijska pa za 2 odstotka. Obseg proizvodnje bo najbolj povečal Veri-gin tozd TIO, kjer računajo na 31-od-stotni porast, v preostalih tozdih pa na 5-odstotnega. Kemična tovarna Podnart načrtuje 6-odstotno rast proizvodnje, Iskra v Otočah in radovljiška Almira 5-odstotno, begunjski Elan in LIP Bled 4-odstotno, preostali pa 3- in manj odstotno. Načrtujejo 12-odstotni porast izvoza, od tega na konvertibilno področ-je 17-odstotnega. Leška Veriga načrtuje 38-odstotni porast konvertibilnega izvoza, v zapuškem Suknu kar petkrat večjega kot je bil lanski in v Triglav-Gorenjki Lesce dvakrat večjega. Kemična tovarna Podnart na-merava na konvertibilno področje prodati 25 odstotkov več kot lani, Iskrina tovarna Mehanizmi v Lipni-ci pa za 33 odstotkov. Med pomembnimi resolucijskimi nalogami je 15-odstotni delež gospodarskih naložb v družbenem proizvodu. Leška Veriga bo kupila strojno opremo za izdelavo rudarskih verig, Filbo in LIP bosta v Bohinjski Bistrici zgradila nove delavnice, Plamen v Kropi bo uresničil projekt mi-kroklime v proizvodnji in kupil strojno in ostalo opremo iz uvoza, Iskrina tovarna Mehanizmi v Lipnici bo na- Hotel Evropa seje zamajal Dušan Fcldin-Srečko je edini še živeći od diverzantov, ki so minirali hotel Evropa v Kranju Včeraj, 10. januarja, je minilo 40 let od uspešne sabotažne akcije diverzantov Kokrškega odreda; z devetimi kilogrami plastike so razrušili prvo nadstropje kranjskega hotela Evropa, kjer se je pravkar začel Kameradschaftsabend Ta diverzantski podvig je pripravljala šesterica obveščevalno-sa-botažne skupine Storžič: Dušan Feldin-Srečko, Jože Strupi, Franc Kopač, Milan Križaj, Ivan Jošt in Alojz Škulj. Pri organizaciji je sodelo-val tuđi član obveščevalnega centra Kokrškega odreda Franc Mravlje-Silvo. V sami akciji pa so bili Dušan Feldin-Srečko in Jože Strupi iz Naklega ter Franc Kopač s Pivke pri Naklem. Dan poprej sta si Strupi in Kopač v delovnih oblekah ogledala notranjost hotela. Takrat sta tuđi videla vabilo za tovariško srečanje naslednji večer. To bo pravi tre-nutek sta sklenila. V veliko aktovko so spravili devet kilogramov plastika in tempirni svinčnik naravnali na 18.30. Točno ob 18. uri so ti tri je obveščevalci. preoblečeni v ne.nške železničarske uniforme, stopili skozi vrata hotela. Ustrezen pozdrav in nihče jih ni ustavljal. Ćelo lepo so jih sprejeli, kajti obnašali so se kot nacizmu naklonjeni nemški železničarji. Strupi je aktovko z eksplozivom odložil v kot, čežnjo pa vrgel dežni plašč. Potem je mirno prisedel h Kopaču in Feldinu, ki sta že sedela za mizo. Naročili so tri kave. Orkester je zaigral, pari so zaplesali. Trije železničarji so popili svojo kavo, plaćali, dali ćelo precojšnjo napitnino. Počasi so odšli. Skrbelo jih je le, da bo pozorni natakur, ki so ga počastili z napitnino, pritekel za njirfli s pozabljeno aktovko in plaščem. A nič take-ga se ni zgodilo. Ko so bili nekje sredi Mohorjevega klanca, je zgoraj v mestu silovito počilo .. . Eksplozija je bila huda. Ruševine so pod seboj pokopale tri Nem-ce, okoli 40 ljudi pa je bilo huje in laže ranjenih. Nekateri so menda še kasneje podlegli ranam. Med mrtvimi je bila tuđi napovedovalka ta-kratnega nemškega radia v Kranju. Hotel je bil hudo razdejan. Plastik je pognal okna z okvirji vred na ulico, zunanji zidovi so se razmajali, tla prvega nadstropja so se udrla v pritličje. Razpoke na hotelu i>o vidne še danes. Nemško poveljstvo je takoj po eksploziji blokiralo Kranj, proiska-lo centor mesta, vendar so bili diverzanti takrat že na vlaku, ki je pe-ljal proti Tržiču. Zadovoljni so bili s svojim dolom. Eksplozija v hotelu Evropa je silovito odjeknila po vsej Gorenjski. Učinek je prosogel vsa pričakovanja. Diver/.antje so prvenstveno hoteli zastrašiti N.omee, da bi se tuđi v takom gnezdu, kot je bil hotel Evropa, ne počutili varne. Devet kilogramov plastika pa ni le zastrašilo, tomvoč tuđi razredčilo 181. rezervni policijski bataljon, ki je bil takrat nastanjen v Evtopi. Ta večer nišo bili zadovoljni le trije mladi nakelški divorzantje, temveć tuđi štab Prešornove brigade, ki je prav tišti večer izvedla na drugi strani Savo, v Stražišču uspešno prehranjevalno akcijo, uničila prečoj sovražnikovih vojaških objektov, ujela nokaj vojakov in skoraj v celoti uničila prometni urad in kretniške naprave na železniški po staji v Kranju. Žal nišo vsi diverzanti dočukali svobode. ki so si jo tako srčno žele-li. Jožota Strupija, drznoga aktivista in obvešćevalca iz Nakla, so Nem-ci ujoli konec februarja 1945 doma, koje prišol po obleko in pištolo. Silovito so ga mučili in ga 17. aprila 1945 prav pred hotelom Evropa obe-sili. Franc Kopač jo umri po vojni. Edini preživeli diverzant iz hotolu Evropa je Dušan Feldin-Srečko. Vsako leto so obveščevulci Kokrškega odroda srečajo prav na ta dan, 10. aprila. Letos se bodo dobili v nedeljo, 20. januarja. v Dupljuh na smučarskem teku Kokrškoga odreda. D. Dolonc redila lastno vodno elektrarno in z opremo posodobila proizvodnjo, Iskrina tovarna Instrumenti v Otočah pa proizvodnjo merilnih naprav. LIP Bled bo preuredil žagalnico v Bohinju, uredil proizvodnjo nosilcev za opaze in lakirnico na Rečici ter kotlovnico in sušilnico v Podnartu. Zapuško Sukno bo kupilo strojno opremo iz uvoza, tuđi radovljiška Almira namerava posodobiti proizvodnjo in zamenjati izrabljeno opremo. Blejske Vezenine načrtujejo izgradnjo nove vezilnice. Triglav-Gorenjka v Lescah bo dopolnila strojno opremo za izdelavo čokolade in preselila izdelavo mehkega peciva. Ljubljanski Intertrade pa bo v Radovljici zgradil svoj šolski center. Turistično gospodarstvo načrtuje za 5 odstotkov večji tujski turistični promet ter 20 odstotkov večji devizni priliv. Za dosego tega cilja namera-vajo prenoviti več objektov. Posebej velja omeniti, da namerava ljubljanski Kompas letos začeti z gradnjo hotela v Ribnem. Zaposlovanje bo le v gospodarstvu večje za 1 odstotek, produktivnost nameravajo povečati za 1,5 odstotka. Na novo bodo v radovljiški občini zaposlili 130delavcev, na izpraznjenih delovnih mestih pa bo delo dobilo 400 delavcev. Iz šol bo prišlo 470 mladih. - Zaradi pomanjkanja denarja ne bodo zgradili vseh trgovin, na katere so pred leti računali. Blejska Špece-rija jo bo zgradila v Zapužah, blej ska Zivila bodo opravila pripravljal-na dela za trgovino Mlino in kupila opremo za trgovino v kampu Zaka, leška Murka bo zgradila prvi del bla-govnega skladišča in samopostrežno trgovino v Lescah. Letos bodo v radovljiški občini dogradili 117 stanovanj, na novo pa jih bodo začeli graditi 168. Zasebniki bodo v okviru družbeno usmerjene gradnje zgradili v Vrbnjah 20, v Pod-dobravi pri Begunjah 23, v Zasipu 20, v Bohinjski Bistrici 12, v Stari Fužini 13 in v Brezovici pri Kropi 20 stanovanj. M. Volčjak Veliko plaketo so podelili uredniškemu odboru Loških razgledov. Pre$ ki je sedanji urednik dr. Aci Leben. — Foto: F. Perdan ni ■ si pi kc g< m ta P< m vzgoje in varstva predšolskih' ™ Peter Finžgar za 30-letno delC °! sežene uspehe na področju orfj*; je ranja in vođenja kulturne dejaf v občini, Leopold lio var za w T vanja pri razvoju lesne indus' \_ občini in njeno vključevanje ^ ~ narodno delitev dela, Vinko * ,3 nik za dolgoletno delo pri orga"1 nju in vođenju kmetijskega zj V ništva in družbenopolitično df Pavle Šegula za dolgoletno w Y] vno družbenopolitično delo. ^,*- Nagrado občine so podelili ™ ški Božić za 30-letno prizadevJ^ldu na področju amaterske gled'sk dejavnosti. .ia, Pismeno priznanje pa sta P rrn Štefan Mohor za dolgoletno $ st( nopolitično delo, zlasti v Zvezi* nc nistov in Marjan Peternelj za! 4,{ vovalno delo na kulturnem po* v Iskri Železniki in krajevni sV m( sti Sorica. /3^ Na slovesnosti so podelili ^jjvlj grade inovatorjem, ki jih vsa^i^ podeli občinska raziskovalnf£je nost. Prvo nagrado so podelilyvo vni skupini iz Termike TOZDf. je vodnja Skofja Loka, ki je raz^ re stopek v katerem se del fenoli dehidne smole nadomešča s vj gnosulfonatom, ki je domač i*y n^ ski produkt pri proizvodnji cef na s čemer je doseženo izboljšan]' o,( loških pogojev, prihranek d^ £n pocenitev proizvodnje. Inovaf* ^ Janez Voličič, Janez Deželak' s^ domir Stojanović. od Drugo nagrado je dobil Ja"' tv kelj iz Žirovskega Kladivarja* pr ve tehnološke postopke pri tf 2,' nju za vrtanje različnih hidra^ m sestavin v delovnem proces^ jQi nagradi pa so podelili Andrej" 3 ^ ku in Juriju Kapusu iz Inštit^ j^ ran Rant iz Škofje Loke za n°]jii nološko rešitev večcevnega t°'|y>u ga izmonjevalnika ter BranetJ'. klju iz Metalke — Tehtnica 2j ki za razvoj avtomatske afl*. tehtnice z nosilnostjo 100 g if1 no natančnostjo merjenja (0,0' Kulturni program so prif učenci glasbene solo Skofja V dijaki Srednje družboslovno f vne sole Boris Ziherl. 40-letnice osvo boditve nemških taborišč Nekdanji interniranci in njihovi svojci naj pohite s prijavami za udeležbo na proslavah v posameznih taboriščih Letos borno poleg jubilejnega leta osvoboditve evropskih narodov iz-pod fašizma in nemškega okupator-ja praznovali tuđi 40-letnico osvoboditve internirancev iz nemških tabo-rišč. Mednarodni komiteji vseh več-jih nemških koncentracijskih taborišč, ki so lani marca zasedali v Bruslju, so se dogovorili, kako bodo proslavljali 40-obletnico osvoboditvo. Tako bo 11. aprila 1985 proslava v Buchenvvaldu, 20. aprila v Ravens-briicku, 28. aprila v Dachauu, 5. maja v Mauthausenu, za taborišče Auschvvitz pa bo datum znan kasneje. Na vse te proslave bodo iz Jugoslavije vozili avtobusi Globtoura. V Buchenvvald bo peljal en avtobus iz Slovenije in eden iz Trsta. Za šest-dnovno potovanje, v katerega so vključeni provoz, prenočišča in hrana, bo treba odšteti na osebo 33.500 dinarjev, za šestdnevno potovanje v Ravensbruck pa 30.760 dinarjov. Tri-dnovno potovanje z vso preskrbo in prenočiščem v Dachauu bo stalo 19.800 dinarjov, dvodnevno potovanje v Mauthauscn pa 10.700 dinarjev na osobo. Petdnevno potovanjo z vso oskrbo in prenočišči bo stalo 29.700 dinarjev. Globtour mora do 20. januarja 1985 sporočiti vzhodnonomškim agencijam, koliko udeležencev na-meruva pripoljati v Buchen\vald in Ravensbruck, zato naj vsi nokdanji interniranci in svojci. ki imajo na-mon obiskati ti dve taborišči, to spo-roče občinskim odborom zveze bor-cev. Ti bodo imena posredovali komisiji za bivše politično zaporniko, interniranco in izgnanco pri Repu-bliškom odboru ZZB NOV Slovenije. Za udoložbo na proslavah v vsoh ostalih koncentracijskih taboriščih pa naj se interesenti prijavijo vsaj do 15. februarja 1985. Polog navedenih petih taborišč se dogovarjajo tu di za obisk taborišč v Natzvveilerju v Franciji, Flossenburgu in Nougam-moju v Zahodni Nemčiji. O tem borno bralco obvostili kasnoje. D. 1). Slovesnost ob občinskem prazniku Občinska priznanja in nagrade za inovacije V sredo popoldne je bila v dvorani kina Šora v Škofji Loki slovesnost ob prazniku občine Skofja Loka. Ražen delegatov občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti so se je udeležili tuđi prestavniki ob-činskih in gorenjskih družbenopoli-tičnih organizacij, vodilni funkcio-narji drugih gorenjskih občin, prvoborci, častni občan prof. France Planina in drugi gostje. Slavnostni govornik, predsednik občinske skupščine Matjaž Čepin, je spregovoril o pomenu občinskega praznika, največ pa o gospodarstvu v občini in nalogah, ki jih je treba opraviti v tem in naslednjih letih. Dejal je, da je lani škofjeloško gospodarstvo doseglo dokaj ugodne fi-nančne rezultate, čeprav na vseh po-dročjih ni uresničilo planskih ciljev. Vendar pa je škofjeloško gospodarstvo zdravo in je sposobno dosegati ugodne finančne rezultate tuđi v se-danjih težkih gospodarskih pogojih. V prihodnje pa bo treba ražen ures-ničitev referendumskega programa, več narediti pri vzdrževanju in obnovi občinskih čest, izgradnji telefoni-je, že lotos na jbi v Škoi'jo Loko pri-peljali plin, skratka najpomembnej-še naloge še naprej ostaj ajo na področju infrastrukture. Zatem je Matjaž Čepin podelil občinska priznanja za leto 1984. Veliko plaketo občine Skofja Loka je prejel uredniški odbor Loških razgledov za 30-letno izdajanje zbornika. Loški razgledi so začeli izhajati leta 1954. V vseh 30 številkah se je obdržala prvotna zasnova ureditve na štiri vsebinske dele: prispevki z vseh strokovnih področij in časovnih ob-dobij o dogajanju na loškem ozem-lju, prispevki o narodnoosvobodilni borbi, leposlovni prispevki, različni zapiski, poročila in gradivo. Naklada zbornika pa se je povečala od zače-tnih 1200 na 18.000 izvodov. Malo plaketo občine Skofja Loka pa so prejeli kolektiv ABC Pomurka Loku — tozd Peks Skofja Loka za uspešno in nemoteno oskrbo prebi valstva s kruhom kljub izredno tež-kim proizvodnim pogojom dela, kolektiv Vzgojnovarstvene organizacije v Škofji Loki za uspešno izvajanje Prvo nagrado zu inovacije je dobila skupina i: Terniikc. — Foto: F f> 1 4 c Utlanovltoljl Glasa obćlnake konference SZDL J«t«nlc», Kran|. RadovlJIca, Sl«ofl*7 V* ■-» >% ^ Tfž|t _ |zdBja ćMop|ino pod|etio Gla« Kranj — Glavni urednik Mllan Ba|i«lj — °]J urednik Jože Kotnjek — Novinar)! Leopoldlna Bogata|. Danica Dolenc, Outan Humer, Helen* ">/ Lee Menclnger, S1o|an Sa|e, Oarlnka Sede|, Marl|a Volčjak, Cveto Zaplotnlk, Andre| Žalar In Denlc«j; Fotoreporter Franc Perdan — Tehnlcni urednik Mar|an A|dovec — Obllkovalcl: Lo|ze Erjavec. S**V — Predtednlk lzda|atel|skega aveta Mirko Blrk (Radovl|lca) — Liit Izhaja od oktobra 1947 kot i0~\j' nu»rja 1958 kot poltednlk. od |anuar|a 1960 trtkrat tedemko. od |anuar|a 1964 kot poltednlk ob *'*\J botah od |uli)a 1974 pa ob torklh In petklh — Stavek TK Gorenjikl tlak. tlak ZP L)udaka pravlc« "/ Naalov urednittva In uprave Usta Kran|, Mote Pl|ade|a 1 — Tekocl račun pri SDK v Kranl^ f 51500-*03-31999 — Telelonl: direktor In glavni urednik 2»-463, redakcl|a 21-860. odgovorni ure<*«*j.l tehnlćnl urednik 21-835. komerelala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnln« Oprotčeno prometnega davka po pr)sto|nem mnenju 421-1/72 — Naročnlna za I. polletje 750 0' ! P™LiJLJANUARJA 1985 Nespremenjena merila za cestarje GOSPODARSTVO .3. STRANOLrAS Inž. ni. Bogdan Dnnovec, direktor Cestnega podjetja Kranj: »Za /arzevame čest na Gorenjskem bo letos najmanj toliko denarja hiti h' £? bi bila sPreieta realnejša izhodišča, bi morali do-nrpH £* odstotk°v več sredstev - Letos začetek gradnje P ^ciora Karavanke, dokončanje avtoceste in Uranske ceste.« Kranj - Tri dni pred začetkom no- vtga Jeta se je v Ljubljani sestala ?KuPscina Skupnosti za ceste Sloveni- hnrli/ • tl pa so sPreJeli tuđi plan pri- uokov ln porabe na avtomobilskih, SsSh Vih> re8ional™h in loka-lnih Prosramn ?\?aj V ZVezi S sPreJe^ reSSk/h auk° Pričak"jemo na go-toril r fStahl smo Povprašali direk- BoBdanenn^ga P°djetJa KranJ inž-oogđana Drinovca. v?d^LletU pretiranega varčevanja pri * kra vendar ?» - Je PriP°mba pi- mom nl«n . tni Smo imeli * sPreje- PodSfpa^S.^ Sm° Predl°,g plana manj toliko srPH ? J5 odstotka Žvečja ^Proizvodnja S dust°riksOknaCannovem^a lani je bila in-1 ^skemzao,pr°lz+vodnJa "a Gorenj- lans^e N3^em£fa ^ °d pred" ^erjavi z okt^K P& JG bila v Pri' stotia! v Sb;romnižja za 13-2 od- novembrom ^f JaVl.Z Planskim 4,8 odstotka Se Je P°večala za meNsecJihSeniCah Se je lani v enaJstih 3 2orkw,Proizvodnja povećala za renjskem a manJ kot na G°- vliaSepreieQPft0 Pjnogah, ki predsta-na Go^skp °dstotkov industrije nasledn^e , m-pa Je bil° Povećanje °.6 odstotka Crm meta^rgiji za čnih strni«*- V Proizvodnji elektri-delavi lSlV-.ln aparatov za 5,8, v pre-stotka v^^nih izdelkov za 5,6 od-°dstotka kstllni industriji za 3,1 we in eai^f ^15^0^1 usnJene obu-Proizvodni?^nje za 6l1 odstotka in v 2-7 odstotk« ZnVllskih Proizvodov za "»anjša v ko5?lJv°dnia,pa je bila javnost Vlnsk°Predelovalni de- 3-l odstotknaSiCer za U odstotka, za :!ndustriji 2aS40,naredili manj v lesni JJ ln za o 6 nricV ?dstotka v konfekci-Ičuka. lK odstotka v predelavi kav- 1 - L. B. Brez režije si lahko konkurenčen JešerinVneka,nHr> B°uhinc- Markič-]* »istarski Trž[?8lh S0 imena' ki lavi otroške nh, ♦ pozna P° izde- pri Ješetu kler t V?- Ustavili smo se 2e'v Predvodi ,^adicija korenini obrtnik lahkn !^ asu' zato Je danes renc> ni t£ln rden in mu v konku- Vinko i - vzdržati-stva. Stnio Se ni izučil čevljar-BPT natn8ar Je" Delal Je v Iskri, Str°ino Solo^io?!^8*1 V srednjO prevzel obr?'t I1- pa je od očeta Je ir^e] kan!iiedaj Je zadoščalo, če lahko^lkdtat51ltprakse'daJe Je Vinko fj- zasebnik. In prakse Hh ni °e !Sf l,mel velik0- že od ma-imel turi i i V delav"ici, očitno je in steklo je" j BŠUŠtarske« žilice, Danpc \ • SPostenihT5S'i delavnici- kJer Je 20 do 2? r delavcev. izdelajo od Vlnko ie v SOC. parov čevlJev letno. rektoria \,Svojem Podjetju poleg di-ga Potnik\ T^ialista in trt?ovske- v°je ?nBir sk°71 gegove roke. nje^vi 0?ro "°StLbi luhk0 pripisali T kake pJJ ŽlO^tvi: cenena Je in dardne 41 stevilke večja od stan-VelJc ravTitmpravi' da se nJegov če-Ve^a Doti Je od denimo Cicibano-°neJši nip ' je industrijski li-^^^^^J^gov pa malce robustnejši. Inž. Bogdan Drinovec, direktor Cestnega podjetja Kranj: »Morali bi dobiti za 22 odstotkov več sredstev . . .« ćelo dodatni vir in sicer vračilo v letu 1983 in lani plaćanih tečajnih razlik za odplačilo mednarodnih posojil. Skup-ščina je namreč sklenila, da bodo ta dodatna sredstva namenjena za večja vzdrževalna dela. Katera dela bodo to, bo odločeno marca letos.« »Kaj pa si Gorenjska lahko obeta na področju gradnje?« »Tu stanje glede virov sredstev ni tako trdno; zlasti ne, kar zadeva najema-nje posojil tujih bank. Vendar pa na Gorenjskem pričakujemo začetek gradnje predora Karavanke in dokončanje avtoceste Naklo—Ljubljana. V programu je tuđi dokončanje Uranske ceste od Gorenje vaši do Rudnika; ni pa še jasno, kako bo z Gorenjevaško obveznico. Prav zaradi nejasnosti glede sredstev za razširjeno reprodukcijo, lahko zatrdno računamo, da borno letos na-daljevali le z lani začetimi deli. Iz tega programa ni bilo porubljenih okrog 83 milijonov dinarjev. Kako borno ta de-nar lahko porabili, bo odločeno marca, vendar računamo, da borno nadaljevali z deli na cesti Bohinjska Bela—Sote-ska. Predvidevamo tuđi položitev asfalta na Gaštejskem klancu v obstoječi širini vozišča in novo asfaltno prevleko na cesti od Žabnice do Škofje Loke. Iz sredstev za SLO naj bi bila letos dokončana cesta Davča—Novaki, tri milijone dinarjev je namenjenih za lokalno cesto Krize—Gozd in 4 milijone za rekonstrukcijo regionalne ceste Poljče—Begunje. 44 milijonov pa je letos na voljo tuđi za popravilo mostov.« »Razporejanje sredstev za razširjeno reprodukcijo na regionalnih cestah to-rej tuđi tokrat nišo dobili v pristojnosti delegati občinskih skupnosti za ceste?« »Ne le to. Tuđi sredstev za razširjeno reprodukcijo na lokalnih cestah ni v osnovnih virih za cestno gospodarstvo. Zato delegati občinskih skupnosti za ceste na Gorenjskem iščejo dodatne možnosti za boljše gospodarjenje s ce-stami. S tem v zvezi pa je položaj od občine do občine precej drugačen. Glede na gospodarsko moč in število zapo- slenih na kilometer ceste ima najugod-nejši položaj kranjska občina. V bi-stveno slabšem položaju pa sta rado-vljiška in škofjeloška občina, kjer so se že odločili za dodatno zagotavljanje sredstev.« »Kako ocenjujete za letos sprejeti plan?« »Delegati gorenjskih občinskih skupnosti za ceste in cestarji smo razočarani, ker kljub celoletnim prizadeva-njem nišo bila sprejeta realnejša izhodišča za delitev sredstev za zimsko službo. Prav tako nišo bila določena sredstva za vzdrževanje lokalnih čest na podlagi inventarizacije teh čest in prometne obremenitve na njih. Delav-ci Cestnega podjetja Kranj smo namreč prvi v Sloveniji poskrbeli vse potrebne podatke za pravilnejšo delitev sredstev za vzdrževanje lokalnih čest. Predlagatelj plana pa jih ni mogel upo-rabiti, ker vse slovenske regije (22 ob-čin) tega nišo naredile. Kar zadeva zimsko službo, pa pravičnejša delitev sredstev (ki bi morala biti upoštevana že v tem planu) temelji na podatkih Hi-drometeorološkega zavoda. Prva pre-verjanja novega načina delitve so že pokazala, da bi na Gorenjskem za ce-lotno vzdrževanje čest morali dobiti kar za 22 odstotkov več sredstev. Ker pa so v pripravi spremembe standar-dov in normativov za redno letno vzdrževanje, je še vedno prevladala odloči-tev, da se za zdaj ne spreminja samo normativov za zimsko službo. Tako bo ključ delitve sredstev za zimsko službo spremenjen sele, ko bodo celotni normativi spremenjeni in sprejeti.« A. Žalar Na Jezerskem zimske igre V nedeljo bo na Jezerskem prva prireditev v okviru zimskih iger, ki jih skupaj s Kompasom pripravlja časopis Delo z namenom, da bi pomagali poživiti turizem v manjših kraj ih. Prireditev bo ob 11. uri na za-ledenelem Planšarskem jezeru. Udeleženci tekmovanja (prijavili se bodo lahko vsi, ki bodo imeli pri sebi zadnjo sobotno prilogo Dela) se bodo pomerili v igrah, ki bodo povezane z življenjem in delovnimi opravili v kraju. Za tekmovalce so orga-nizatorji pripravili vrsto praktičnih nagrad. Sicer pa bodo igre zanimive tuđi za gledalce. Žanje bodo poskrbeli domaći gostinci in jim pripravili kaj toplega, da bodo laže prenašali mraz, ki ga te dni tuđi na Jezerskem ne manjka. Pogovori z delovnimi organizacijami Jesenice — Pri usklajevanju planskih dokumentov občine so v jeseni-ški občini ugotovili nekatera ne-skladja. Zato so s predstavniki posa-meznih delovnih organizacij pripravili pogovore, da bi uskladili in dolo-čili enotne usmeritve razvoja. Na razgovorih v teh dneh bodo spregovorili o izvozni in uvozni pro-blematiki crne metalurgije in mož-nostih razvoja kovinske predelave ter o zaposlovanju, trgovini in njeni povezanosti z ostalimi dejavnostmi, gostinstvu in turizmu, gradbeništvu ter komunalnem in stanovanjskem poslovanju. ^ g m Vinko Ješe, izdelovalec otroške obutve V ceni se razlikujeta skoraj za tiso-čaka. »Če imaš dobro tehnologijo, lahko delaš poceni.« pojasnjuje. »Seve-da nimam kdove kako sodobnih strojev. Nekaj sem jih resda kupil novih v Ikosu, druge pa od obutve-nih tovarn, ki so jih slednje že odpi sale. Toda če na teh strojih naredimo od 80 do 100 parov čeveljcev dnevno, nišo za odmet. Drugi razlog, zaradi katerega lahko delarn ceneje, je režija. To sem v celoti prepusti 1 obrtnemu združen ju « Ves material Vinko sam nabavlja in tuđi vse vzorce pripravi sai.i. Zadnje čaše pa se o vzorcih dogo-varja tuđi z Alpino, s katero ima po-godbeno razmerje. Slednje je pred kakimi 25 leti sklenil že njegov oče. Prek Alpine gre namreč vsa prodaja Ješetove otroške obutve Tovar-ni, kakršna je Alpina, se bržkone ne splača izdelovati otroških čeveljcev. Motijo se namreč tišti, ki misli-jo, da je moč otroški čevelj izdelati iz ostankov usnja. Vinko Ješe jih iz-deluje iz najbolj kakovostnega usnja, ki ga kupi pri Konusu ali Us-njeplastu. Surovina je pretežno do-mača, le ortopedske vložke in lepila mora uvažati. V tujini je namreč to kar za tretjino ceneje kot doma. Vinka Ješeta smo tuđi povpraša-li, ali je morda cenejši in konkuren-čnejši tuđi zato, ker je oproščen davka od svojih izdelkov. »Nič ne vem, da. bi bil oproščen kakega davka, ker izdelujem otro-ško obutev.« je dejal. »Vem pa, da moram odšteti od maloprodajne ce-ne čeveljca toliko dajatev, kolikor stane otroški podplat. Nekaj gre Al-pini kot rabat, nekaj pa obrtniški ^adrugi, prek katere gredo moji iz-delki v Alpino.« Vinko Ješe, ki je predsedoval tuđi obrtniškemu združenju v Tržiču, je imel nekdaj napredne ideje o tem, kako Bi lahko obrtniki iste stroke sodelovali med seboj, si razdelili proizvodnjo in se specializirali. Lahko bi ruzbremenili in pocenili proizvodnjo obutvenih gigantov. Toda odmeva ni bilo, raje bo še na-prej vsak ljubosumno varoval svoj drobec lastnine, kot da bi se odprl navzven. D. Z. Žlebir V Loki je zeblo, v Kranju imajo dovolj goriva Škofja Loka — Zima, ki je po novem letu pritisnila kot že dolga leta ne, je povzročila vrsto problemov z ogrevanjem hiš in stanovanj. Od 2. januarja, do torka, 8. januarja je zeblo stanovalce novega dela Fran-kovega naselja v Škofji Loki. V štirih blokih, ki so jih vselili jeseni leta 1983, imajo pravzaprav težave z ogrevanjem že od vselitve. Ob prevze-mu kurilnice so namreč našteli kar 17 napak, ki bi jih moral izdelovalec naprave oziroma kotlov EMO iz Celja odpraviti, vendar do sedaj praktično ni bilo nič narejenega. Zato so garancijski rok podaljšali do konca letošnje kurilne sezone. V opravičilo EMU je sicer treba poveda-ti, da so kotle predelali tako, da namesto olja kurijo na premog in da so določene napake nastale zaradi tega. Vendar do sedaj razmere še nikoli nišo bile kritične. Od prejšnje srede pa jih je zeblo, ker niso-imeli premoga. Peči so namreč narejene tako, da lahko v njih kurijo le orehovec, ki ga upra-vljalec Loški Obrtnik naroča pri ABC Loka. Ta pa ga ne dobi, čeprav je sovlagala v bosanske rudnike, da bi imela zagotovljeno dobavo. Ker ni bilo pravega premoga, so stanovanja lahko ogreli največ do 10 stopinj Celzija. Skupno z loškim izvršnim svetom so zadevo resili tako, da so Instalacije takoj vključile v napeljavo nove Tamove kotle, ki so bili pripravljeni za ogrevanje štirih stanovanjskih blokov, katere še gradijo. Hkrati so sklenili, da bodo od EMA zahtevali, da tuđi stare kotle zame-nja s Tamovimi in da to odpravi do preteka garancijskega roka. Zača-sno pa je zadeva rešena in od torka dalje imajo tuđi stanovalci v novem delu Frankovega naselja toplo. V Kranju pa večjih težav z ogrevanjem kljub velikemu mrazu ni bilo. Na Planini je sicer popokalo nekaj radiatorjev v vetrolovih, ki so jih stanovalci zaradi varčevanja imeli zaprte, vendar večje škode ni-kjer ni bilo. Tuđi v nekaterih stanovanjih, zlasti v pritličju so ugotovili prenizke temperature. Vendar so hkrati ugotovili tuđi pomanjkljivosti pri izolaciji. Izvajalec gradbenih del namreč svojega dela ni opravil v redu. Večji problem pa je nastal v Šorlijevi ulici 3, kjer so 4 stanovanja v pritličju zelo slabo ogrevana. Čeprav so na pomoč poklicali ćelo stro- kovnjake iz Elektro projekta v Ljubljani, napake še nišo uspeli odkriti. , Bojijo se, da je počila cev in, da bodo morali s prekopi ugotoviti kje je napaka. Izpade so v Kranju sproti odpravljali, velja pa povedati, da pri Domplanu nimajo posebne skupine vzdrževalcev ali vsaj vzdrževalca ogrevalnih naprav v stanovanjskih hišah in je skrb žanje prepuščena hišnim svetom oziroma stanovalcem. Pri Domplanu tuđi pravijo, da se stanovalcem ni treba bati mraza, ker imajo gorivo na zalogi. Stanovalci namreč že pol leta plačujejo po-seben prispevek za nakup zalog. Petrol je sicer obvestil vse kurilnice naj skrajno varčujejo z gorivom, ker zaradi mraza ne dobijo naravne-ga plina, zato je omejena tuđi poraba mazuta, hkrati pa je nekaj tisoč ton mazuta na Reki zamrznjenega. Deset do štirinajst dni, če zima ne bi popustila, bodo stanovanja lahko greli z zalogami, potem pa se bo dobava že normalizirala. Slovenia Bois prebrodil težave V slovenskem podjetju za izkoriščanje gozdov in industrijsko predelavo lesa Slovenia Bois v Centralno afriški republiki so lani prodali za 5 milijonov dolarjev hlodov, desk in furnirjev Leto 1984 je bilo za Slovenia Bois, slovensko podjetje za izkoriščanje gozdov in industrijsko predelavo lesa v Centralno afriški republiki, uspešno. Po nekajletnih težavah so lani uspeli pokriti vse stroške, obračunati polno amortizacijo in ustvari-ti 200.000 dolarjev dobička, so pouda-rili na torkovi novinarski konferenci predstavniki lastnikov in vodstva podjetja. Slovenia Bois je bil ustanovljen leta 1970, in ga je podpiralo 21 družab-nikov iz Slovenije in nekateri domaćini, ki pa so imeli v podjetju le manjše deleže. Lani pa so se reorganizirali. Odslej so njegovi lastnik' celjska Savinja, ljubljanski Sloveni-jales — trgovina, Javor iz Pivke, no-vomeški Novoles, škofjeloški Alpe-tour, bistriški Lesonit in šentjurški Bohor. Osnovni kapital podjetja zna-ša 750 milijonov CFA frankov, kar je približno 2 milijona dolarjev. Lani je 450 stalno in 50 začasno zaposlenih domaćih delavcev pod vodstvom 9 strokovnjakov iz Slovenije ustvarilo 2,344 milijarde CFA frankov ali 5 milijonov dolarjev realizacije, letos pa naj bi vrednost prodane hlodovine, desk in furnirjev znašala že 3,1 milijarde CFA frankov oziroma 7 milijonov dolarjev. Slovenia Bois je največja jugoslo-vanska proizvodna organizacija v tujini, hkrati pa tuđi največja firma v trikotniku med Kamerunom in Kongom. Leta 1970 mu je bilo dodeljeno v izkoriščanje 400.000 ha gozdov, na katerih naj bi letos posekali 55.000 kubičnih metrov lesa. 40 odstotkov ga bodo izvozili v obliki hlodov, 60 odstotkov pa ga bodo predelali v žagan les in furnir. Približno polovico lesa bodo prepeljali v Jugo-slavijo, polovico pa ga bodo izvozili. Ob tem velja povedati, da Centralno afriška republika z zakoni določa, da morajo vsaj polovico posekanega lesa predelati. Predelavo spodbujajo tuđi z izvoznimi taksami, ki so za hlodovino več kot trikrat višje kot na primer za furnir. Hkrati pa so se lastniki Slovenia Boisa ježili na našo zunanjetrgovinsko zakonodajo. Ta namreč izenačuje ves uvoz. To po-meni, da morajo lastniki Slovenia Boisa plaćati enake carine za uvožen les iz Afrike, kot drugi uvozniki. Z drugimi besedami, to pomeni, da morajo plaćati carino na lastno delo v Afriki. V zvezi s tem so poslali že več predlogov zvezni vladi za spre- membe predpisov, vendar se do sedaj še ni nič spremenilo. Prav zradi večje predelave hlodo vine, klasična transportna pot po reki Sangi ne zadostuje več. Treba bo organizirati prevoz po cesti. Organizacijo cestnega prevoza je prevzel škofjeloški Alpetour. Furnir naj bi prevažali po 1200 kilometrov dolgi cesti od Bavange do pristanišč v Kongu, kjer bodo tovor prevzele la-dje piranske Splošne plovbe. L. Bogataj Sodelovanje Gorenjske in Podravja V zadnjih letih gospodarske organizacije Gorenjske in Podravja vse bolje sodelujejo. Lani so organizacije združenega dela z obeh področij sklenile več samoupravnih sporazumov z namenom, da bi gospodarsko sodelovanje še bolj razvili. V jeseniško Železar-no vlagata Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič iz Kidričeve-ga in IMPOL iz Slovenske Bistrice. Loške tovarne hladilnikov, ki so naj večji kupee aluminija iz Ki-dričevega, so vložili denar v modernizacijo proizvodnje primar-nega aluminija v TGA Kidričevo. Več manjših porabnikov primar-nega aluminija z Gorenjske se je prav tako vključilo v modernizacijo. Velja omeniti tuđi sodelovanje med Certusom in kranjsko Savo. Sestavni del kranjske Save je tuđi tozd Gumama Ptuj. Peko iz Tržiča je začel iskati nove delo-vne obrate za svojo proizvodnjo: pri Benediktu v občini Lenart je bila organizirana proizvodnja vrhnjih delov čevljev, kjer bo našlo zaposlitev 496 delavcev, prav tako pa bo 340 delavcev dobilo zaposlitev v Tovarni sladkorja Or-mož. Poudariti je treba še sodelovanje drobnega gospodarstva, ki je vsako leto dobro zastopano na Gorenjskem sejmu, vendar so možnosti in potrebe, da se to sodelovanje pospeši in razširi. D. Papler O LA8 4 STRAN________________________ Krajevna skupnost Moste Sola in mrliške vezice Mirko Kepic, predsednik sveta krajevne skupnosti: »S sredstvi iz občinskega samoprispevka komunalne probleme še kar dobro rešujemo — S krajevnima skupnostma Komenda in Križ se zav-zemamo za rešitev prostorskih problemov v soli. Treba bo zgraditi tuđi mrliške vezice — Na našem območju potekata prva melioracija in komasacija v kamniški občini.« GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 11. JANUARJA if El Moste pri Komendi — Krajevna skupnost Moste v kamniški občini sodi med tište, kjer se lahko pohvalijo.'da so dobro oskrbljeni z gostinskimi lokali in kjer ni težko dobiti obrtnika za ka-kršnokoli popravilo ali delo. Čeprav je to samostojna krajevna skupnost, ki ima blizu 1300 prebivalcev, so Moste bolj poznane s pridevkom, da ležijo pri Komendi. Pošta in fara sta namreč v Komendi, zanimivo pa je, da ima šola Komenda —Moste sedež v Mostah. »Lahko bi rekel, da imamo srećo, ker sta naselji Suhadole in Žeje v krajevni skupnosti tako blizu naselja Moste. Tako vsaj nimamo toliko težav z vzdrže-vanjem čest. Vendar nam prav cesta Moste — Kamnik dela precej preglavic. Posebno odsek od Most do odcepa za Križ je zelo nevaren in bi radi na desni strani uredili peš pot in stezo za kole-sarje.« Sicer pa predsednik sveta krajevne skupnosti Mirko Kepic pravi, da prav s sredstvi iz občinskega samoprispevka dokaj dobro rešujejo komunalne probleme. »Denarja seved:>. ni na pretek in vsak dinar je treba skrbno obrniti. Vendar so krajani prizadevni. Če se nekaj dogovorimo, skušamo to tuđi uresničiti. Tako smo uspešno izpeljali veliko telefonsko akcijo skupaj s so-sednjima krajevnima skupnostma Komenda in Križ. Dobili smo 160 novih telefonskih priključkov. Lani smo po-leg tega ures Gozd Martuljku nekateri ne morejo spremljati niti prvega *ra venskega televizijskega programa 'jir Kranjska gora — Krajevna skupnost Kranjska gora je prejela »priznanje«, ki ji ga noben turistični kraj ne zavida: bodečo nežo, ki ji jo je za »nepovezanost vseh nosilcev turizma v kraju in necelovito turisti-čno ponudbo na področju trgovine« podelila Televizija Ljubljana. Posebno slovesnega prevzema bodeča ne-ža v kraju ni bila deležna, je pa ponovo dala misliti, da je kraj v turistični ponudbi zares neenoten. Za Kranjsko goro se že nekaj časa ve, da se ne zapira le za svoj krajevni plot, temveč da domala sleherni hotel kroji svojo politiko. Prave po-vezave ni, vendar vse skupaj ni tako slabo, če pogledamo poslovne uspe-he in turistični obisk. Kranjska gora je pozimi in poleti polna gostov, več tujih kot domačih, in tuđi krajevna skupnost se po svojih najboljših mo-čeh trudi, da bi v kraju resili najbolj perece probleme. »Že nekaj let si prizadevamo, da bi zgradili mrliške vezice na novem kranjskogorskem pokopališču v Ix>-gu,« pravi tajnica krajevne skupnosti Dušica Bsatina. »Starega poko-pališča že dolgo časa ni snogoče več širiti, novo je nujno, prav tako so nujne mrliške vezice. V krajevni skupnosti razmišljamo o tem, da bi /brali denar s krajevnim samopri-spevkom, z enkratno akcijo, kajti prepričani smo, da bi se Kranjsko-gorci od/vali. Novo pokopališčc naj bi prevzelo v upravljanje komunalno pod je tje Kovinar tako kot po vseh drugih krajevnih skupnostih. V kraju si že nekaj časa tuđi pri zadevamo, da bi postavili primercn televizijski pretvornik na Vitraiuru in tuko posebno hotelskim gostom omojjočili sprejem tujih televizijskih oddaj. Še bolj pa pretvornik potresaju v Gozd Martuljku, kjer nekateri ne morejo spremljati niti prvega Iju- Dušica Brat ina, tajnica kra)1 skupnosti Kranjska gora *Ve jttn bljanskega programa, števil^ov drugoga. {0{ Komunalna ureditev kraju j*^v dovoljiva, v prihodnje pa naj b',^0 uspelo zapreti glavno cesto lfa usposobiti le za dostavni Pr^e Parkirišče naj bi bilo pri uek1?0* železniški postaji, kamor f^" usmerili tuđi avtobusni Pr<^§!d Parkirni prostor pri železniš^'; kl staji je dovolj velik in redno i>•v!j' tako da bi bilo prometa sko/i c '" čimanj.« ■ Krajevna skupnost dobiva ^/S(_ čno takso, ki predstavlja dot"1';^ dinar za ureditev kraja iri <^i0 Krajani pa so bili vodno tudi''^ pripravljeni pomagati pri ra/'1'^ cijah v kraju, zato tuđi v pilil(W( ni skrbi, da jim pri pomemoni^1 ne bi uspelo. jOj D. &* i^^JJ^NUARJA 1985 ^ _____ Razstava v pasaži radovljiške graščine Fotografije Jaka Čopa itip. . ■*- revi ob 18. uri bodo v fotogaleriji pasaže radovljiške graščine ?W i razsfavo fotografi] Jaka Copa, člana fotokluba Andrej Preda in Jesen»ce - Predstavlja se / devetnajstimi fotograiijami KULTURA 5. STRAN OL,AS Solistični recital v Glasbeni soli Kranj Harmonikar Franc Žibert ten loti inu ■'-•"-' v-<->h Jf uh iu-0 »klubi I \ na Jesenicah: Je član fo-Kl p ^ ndrei preSeren Jesenice, s !^desen°tP?/e UkVarja Že Več kot ^Rorsklm °tiVG i2bira P'-edvsem ■^promn * SVftU- S fot°grafijami je ninsko P ne Publika^ s pla- 5 v t ni mUtlk0- Pri Državni založbi so mu ^»Vastar^ Na zvezni raz ^i^J^eto; K£ Jesenjcah je prejel ta Lufarja, leta 1973 go- fotograiijami Avtor se je dolenjskemu občinstvu že predstavit z zaključeno zbirko KOZOLCI, ki predstavlja svojevr-stno arhitekturo predalpskega sveta. Pričujoča razstava pa predstavlja za-okroženo celoto avtorjevega izbora fotografi] iz posameznih področij naših gora. Predstavil nam bo: Bohinj, Baško grapo, Trento, Bovško, Plani-co-Vršič, Martuljek in Krmo-Vrata. Njegove fotografije nišo dovršeni in neponovljivi dosežki fotografske tehnike, pač pa osebna izpoved člo-veka, planinca, ki z igro senc in svet-lobe pričani čudoviti svet gora. Av-torjeve fotografije govorijo s simbo-liko, ki še posebej priđe do izraza pri njegovih viharnikih, o katerih pravi: »Med hojo v gore sem že leta in leta s posebnim spoštovanjem in pozor-nostjo občudoval viharnike. ki so mi v nekem smislu simbolizirali naš narod, našega človeka.« Težko bi našli fotografa, v katerih fotografijah je toliko osebne izpovedi, kot v fotografijah Jake Čopa. Njegove fotografije govorijo o gorah in o življenju pod njimi, govorijo o neizmerni ljubezni do domovine, o navezanosti na naše gore. Sam pravi: »Res so tuje gore mogočne, lepe in velike, toda kje je še na tako majhnem delu sveta združeno toliko raznolikosti, tihe doma-čnosti in vznemirljive lepote, kje je še toliko divjih in nedostopnih sten, z bohotnim gorskim cvetjem posutih livad, in grozljivega vzdušja neviht in megla? Kje naj bi še našel tako nin , ., -----.,-,--»,„ aamoinm pla. dobre ljudi, kot so ljudje pod našimi lennt poten- ko je iskal neodkrite g°rami- ki sem Jim dolžan zahvalo pote narave naših gora-fotoer-if H za gostoljubje na samotnih gorskih ^ieV^p^gf^kriti nedota- P°tovanjih«. 8°jakin JAh poka2atieijudemke "^^ v luči dolinskega dne se tištim, ki eeo 'h f "*e izrazit krajinar Na še niso st°Pali Proti črti- ki deli nebo govih fotografijah le malnkHai od zemIJe zdijo fotografije neresni- ecascloveka, kadVpa ga™ ° rja- čne- P^ljicne. Samo tišti, ki so že braz Pft m,U Čas ln vetlr vrefala v sP°znali vso leP°to * bridkost gora. *z globoke brazde ie človek iz- hrumenje nevihte in blagodejne zar- ?azberla" Zat0 iz begovih fotografij ke sonca y Sorah vedo- da tefotogra- rdzberemo tuđi avtorjev notranji fye predstavljajo gore v njihovi pra-svet m custvovanja 'vi - enkratjii podobi. r(rDluketo Tonet. 3^77SzratoPnlaUr?T naSrado- ^ &ie. leta lQPRn^et0 toto zveze S1°ve-*Kidrief etaToaf l° plaketo Bori" » častnega čAn i? ga lmenovali Cicije, istegf Iota U F°to zveze Slove" stoje Oslobodi In J"iPre+Jel tudi prizna" Jdlikovanie 7"! r°nte Sloveni^ in e«io zvezdo Ug Za narod s srebr" ^akaČopie?Pn ?rfzovar zaPisal: otfetih deovan ek„kl si je v dolgih »mpat^e n^Ja Pnd°bil neiz™rne « Pri1 S£,Pi nmcev in vseh- ki Jim |a e°n °KSta m neokrnjena nalra-a^se posebej pa naše gore; plani- ^harnil°mUbilisOpotnikivrh«viin arnikl na njegovih samotnih pla- V Novo leto je koncertna dejav-nost Glasbene sole Kranj krenila z malce nenavadnim pa zato nič manj zanimivim recitalom harmonikarja FRANCA ŽIBKRTA. Mladi umetni'k, ki je še vedrio na izpopolnjevanju (visokošolskem studiju) v zahodno-nemškem Trossingenu, je ob začetku letošnjega Kvropskega leta glas-be 1985 uvedel recital z dvema sicer čembalskima priredbama Sonat v d-molu Italijana Domenica Scarlatti-ja. F]vropsko leto glasbe je posveče-no umetninam Baeha, Handla in D. Scarlattija. Žibertova harmonika, z izjemnim številom in barvami regi-strov kljub vsemu seveda ni mogla pričarati čembalskega zvoka. Ven-dar to tudi ni bil namen ne Žibertove igre in ne prirejevalcev skladb za harmonike Za ta instrument, ki se pravzaprav sele prebija na koncertni oder pa je žal većina skladb le prire-ienih. Tudi naslednja dela, ki jih je Žibert igral na minulem recitalu v dvoranici GŠ Kranj, so bila po većini primerov klavirske priredbe: d'Aqui-nova Kukavica, Ibertov Beli osliček in Tajčevićevih Sedem balkanskih plesov. Ena redkih izipm je bila slo- venska izvirna skladba ZA HAKMO-NIKO (solo), izpod skladateljskega peresa glasbenega modernista Pri-moža Ramovša (roj. 1921). Prav v tem delu smo bili ponovno priča iz-jemni izrazni moči harmonike kot solističnega instrumenta. Franc Žibert sam pa je že doslej s podobnimi nastopi v ljubljanskem Cankarje-vern domu, Ateljeju Društva slovenskih skladateljev in na Jugoslovan-ski glasbeni tribuni v Opatiji ter v soigri z violončelistom Tomažem Se-verjem in tolkalcem Darkom Goren-cem dokazal in potrdil mesto ter vlo-go harmonike kot nekdanjega ljud-skega instrumenta tudi na koncert-nem odru. S sklepno in folklorno obarvano skladbo-priredbo klavirskih (in tudi orkestriranih) Sedmih balkanskih plesov Marka Tajčevića pa je Franc Žibert pravzaprav povezal oboje naj-bolj različnih mnenj o harmoniki kot ljudskem in koncertantnem instrumentu; 7. bravurozno in tehnično dognano igro ter muzikalnim podoži-vetjem skladbe pa izpnčal svoje kvalitetno in dognano muziciranje. FRANC KRIŽNAR Seminar za zborovodje otroških in mladinskih zborov ^etnajstlet literarne skupine Iskra Ljubljana — V Cankarjevem domu bo od 11. do 14. januarja potekal osrednji seminar za zborovodje otroških in mladinskih pevskih zborov. Pripravila sta ga Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Slovenska pevska zveza. O metodiki zborovstva bosta predavala Jože Fiirst in Stojan Kuret, in sicer v obliki praktičnega dela z zborom seminaristov, ki bo deloval v zasedbi mešanega in ženskega pevskega zbora. V obliki upevanja pred zborovskimi vajami bo Jože Fiirst predstavil tehni-čne vaje za šolanje glasu in oblikovanje zborovskega zvoka. Intonančni studij zborovskih skladb bo predstavil in praktično prikazal Stojan Kuret, kot demonstratorski zbor bo sodeloval mo-ški pevski zbor iz Domžal. O načinu dela z zborom bo predaval Branko Djur-lović, kot demonstratorski zbor bo sodeloval dekliški pevski zbor iz Šabca. O psiholoških osnovah za razvijanje posebnih sposobnosti in otrokovih in-teresov za umetnost ter o načelih sku- pinske dinamike v delu z glasbenim zborom bo predavala Maja Zupančiče-va, specialistka mladinske psihologije. Na seminarju pa se bo tokrat predstavil skladatelj Pavle Merku. V sklopu seminarja načrtujejo tudi posebno predavanje o organizacijskih vidikih delovanja pevskega zbora v vzgojno-izobraževalni ustanovi. Referenti bodo Pavle Bukovac in Šonja Ka-sesnik iz Celja ter Vida Bukovac iz Celja in Janez Osredkar iz Ljubljane, ki bo predstavil načela oblikovanja šol-skega urnika, ki pripomorejo k boljše-mu delovanju pevskega zbora. Sestavni del seminarja bo tudi četrti koncert zborovskega abonmaja Can-karjeve/ja doma. Novost bo okrogla mi-za z an . zo in pogovorom o izvedbi tega koncerta; vodil jo bo glasbeni kritik Peter Kušar. Poskrbeli so tudi za bogato dodatno ponudbo glasbenih dogodkov, ki se bodo odvijali v času seminarja. KUL TURNL KOLEDAR RADOVIJICA - V fotogaleriji pasaže v radovljiški graščini bodo drevi ob IH. uri odprli raz-stavo fotografij Jaka Čopa, člana fotokluba Andrej Prešern Jesenice. KUANJ - V Mali galeriji in v Stebriščni dvorani Mestne hiše so v sredo odprli razstavo Kraška arhitektura, ki jo je pripravil Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. V galeriji Mestne hiše pa so odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Franca Vozla iz Kranja. Prešernovo gledališče nadalju je v okviru abonmaja s predsta-vami pantomime v izvedbi An-dresa Valdeza. Predstave so v De-lavskem domu. V ponedeljek, 14. januarja, ob 19.30 bo namenje-na redu ponedeljek, v torek, 15. januarja, ob 19.30 redu petek in v sredo, 10. januarja ob 19.30 redu sobota. LJUBIJANA - V razstavišču Name na Tromostovju so odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Zlata Rudolfa, ki se predstavlja z malimi plastikami. ŠKOFJA LOKA - V galeriji na loškem gradu je odprta razstava likovnih del članov Združenja umetnikov Škofja Loka. JESENICE - V gledališču Tone Čufar Jesenice bo v petek, 11. januarja, ob 19.30 gostoval Oder treh herojev iz Pirnič z delom R. Marquesa — Pokvečena sonca za red sreda in četrtek. V soboto, 12. januarja, ob 19.30 bodo uprizorili isto delo za red sobota, ponedeljek in torek. V nedeljo, 13. januarja, ob 10. uri bo Vaša naša matineja. Z novim programom bo nastopi čarovnik Miran Čanak. ŠKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki bo v torek. 15. januarja, ob 17. uri Ura pravljic. V sredo, 16. januarja ob 18. uri bo večer z diapozitivi (Škofjeloški alpinisti v Južno-ameriških Andih — Franc Lan-gerholc). e SSaiT >Petek' 21- decembra, so -/*ra daKi ^3™6 skupine Ošnjem 1 \ P°g°v°rili o delu v le- P ')■ decembra v Delavskem naj z litera- prilogi Iskrinih glasil (Kibernika, Telematika, ERO). V vsaki številki bodo predstavili enega od članov, pesnika ali pisatelja. Likovniki bodo prispevke opremili z ilustracijami. Mentorica skupine bo pisateljica tTZŠTT »"***■ na, , »tora- -boljšajo o P.Gvskl zbor ter da na3 Berta Golobova iz Kranja. Jecanja kuHV0CeI1<'e" SedanJi način Letos mineva petnajst let od prvih di primppAn V? Iskre se Jim ne literarnih začetkov v kranjski Iskri. nestavraciIoL °rana nad Iskrino Začetnika >nej$aUS oefn !ielneiŠ!Sin UStVar" Marjan št ^°slej šesta Sr > »,Se> SC bodo jalna in v l '»rali svoja del' en at na mesec, zato predstavili kar oba./>a njima se isko, saj so ut-javni luiuamaierji, lJin- Objavlial --K uG p°8°var.iah ° bodo zvrstili mlajši ustvarjalci, ki za- filmarji, likovniki, pevci, folkloristi, »----___>>_>>Jdii jih bodo v kulturni služijo javno predstavitev. Sklenili recitatorji in literati. Zlata Volarič Začetnika Stasa Vuković-Krpan in ancar sta še danes ustvar-jalna in v prvi kulturni prilogi bodo zato predstavili kar oba. Za njima se so tudi, da bodo izdali ali vsaj pomagali pri izdaji pesmi upokojenke Francke Tronkarjeve, dolgoletne de-lavke Iskre. Ob koncu so čestitali pesnikoma Biserki Car in Jožetu Volariču, ki so ju izbrali za literarni nastop na sre-čanju pesnikov in pisateljev začetni-kov Gorenjske v Škofji Loki. Žal v vseh delovnih organizacijah nimajo toliko razumevanja za delo-vanje na področju kulture kot v Iskri, saj so dejavni fotoamaterji, Osnovna šola JOSIP BROZ TITO PREDOSLJE Komisija za delovna razmer-ja razpisuje prosta dela in naloge - UČITELJA BIOLOGIJE gospodinjski pouk, za do-ločen čas (nadomeščanje delavke med porodni-škim dopustom), nastop dela 4. 2. 1985 Prošnje oddajte v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Josip Broz Tito, Predoslje 17 a, Kranj. Novoletni koncert Gorje — V gorjanskem domu Partizana so 28. decembra gorjanski godbeniki izvedli novoletni koncert. Pod vodstvom dirigenta Dušana Vel-kavrha so zaigrali tudi nekaj novih skladb. Žal so obiskovalci zasedli le polovico sedežev v dvorani, vendar je treba povedati, da imajo Gorjanci svoje godbenike radi, kar so že več-krat dokazali. Prva na zadnji dan starega leta pa je Gorjance pretresla žalostna vest, da je prenehalo biti srce Marjana Eržena iz Podbrezij, pevovodje gor-janskega mo.škega pevskega zbora. Bil je med ustanovitelji zbora, z njim je dosegel uspehe doma in na gostovanjih, bil je še poln načrtov. Za zbor je smrt velika izguba; želimo " si le, da zbor ne bi razpadel. Jože Ambrožič j;ed izidom 31. številke Loških razgledov 'trokovno zanimivi članki in ^gato poglavje o NOB tri. Uredn'k H StoPai° v četrto desetletje tradicionalno vsebinsko bogati in pe-bogatn Pijance Leben posebej skrbi za strokovno tehtne članke, uspeva zvestemu delavcu /J^P?!11'^ poglavje o NOB. Posebno poglavje je posvećeno M>skih razgledov lani umrlemu dr. Pavlu Blazniku jvljamo vseb? ~^ Ijeto Je naokoli in spet na- spevek o nastanku škofjeloškega govora. Pb°rnika Loški ° edin-stvenega slovenskega Emilijan Cevc je prispeval članek o novih letje. }{ou raz8ledi, ki stopa v četrto de- umetnostnozgodovinskih dognanjih v zvezi s ^rance Ler°PiS' S0 v tiskarni. urednik crngrobsko cerkvijo. Branko Mlinar je prispe-Jejo jam en s pomočjo Franceta Planine val zemljepisno studijo o sledovih starih poti ekture FnaV* fiatove °Pravlja zadnje ko- •Ovboi2.ŠelfK eseti letnik I-oških razgle- /mel Pa bn ni/ ,ruarJa v nakladi 1.800 izvodov, ^ Uvo^OoOk°Mristo strani. ^stega snj T avJe bo posvećeno spominu rtiJmrlemu nr d vca L°ških razgledov lani °Vni mizi ip Vlu Blaz"iku. Na njegovi de- v?1 Sgradivo 70-?1-1!1 rok°Pis- obJavili §a bodo )e'tvu SchrottP u.C nek ° ZPmlJiškem gospo- J'^° Pri Stri"-- n' nanaža Pa se na grašči- siann aomacin Deseci, spremne besede k Tu-2kern iubil(a/1SČU" Ob Blaznikovem življenj- škovim povedkam z Martinj vrha je napisal crngrobsko cerkvijo. Branko Mlinar je prispeval zemljepisno studijo o sledovih starih poti in ostankih zidu na zahodnem obrobju Žirov. V njej razvija hipotezo, da bi bile ostaline lah-ko ćelo poznoantične. Ob 150-letnici rojstva rojaka, naravoslovca Ivana Tuška z Martinj vrh bodo objavili deset izmed enaindvajsetih znanih povedk bajeslovnega izvora, ki jih je Tušek zapisal, da bi ohranil pripovedno izroči-lo svojega rodnoga kraja. Objavljene bodo broz popravkov, saj želijo ohraniti čim več r^J il«Aj dijo o pozabljenih ročnih spretnostih' — o vezenju in čipkanju v Zirovski kotlini, od začetkov preko časov, ko se je bilo moč s takš- il^fjovn srnrr PUr Tone IjO^onder )<- tik pred nim delom preživljati. Ni pozabila tudi na iz-t>niku in '-._.. -10 lzdelal doprsni kin Pavln Rhr/- delovanje papirnatoga cvetja in vencev. An- ' „k"epis'in bihlU S° 'ani ob.)aviu celoten življe- Janez Dolenc, slavist, ki živi v Tolminu. Mari-M*°sloviine K i1Ogrufi!°' zato bodo zdaj dodali le Ja Stanonikova je prispevala etnografsko štu- [t^lZroklj , ef>ede, ki SO jih Ob niegOVl smrti rMir, n nn/nhlionih rnr"r>ih tnrotnnctiVi' — ^ ,,<*- ■trffc*"* Mt^^1^0 Grafcnauer. France *'£■ Ploški I C°pin in dr H'-ar.ko Berčič ^('P0Vn 1PUr 'r----- * - - 10 x° I"anjikaltCk V L°Ških ra^ledih seveda :-,l' ''Ovi hi* 1' i.1 'n.skj /■ ■ ^ ^a^o sledil tradicionalni »~.... .^^ «.w^... ..„..^ ..^,„,_ ... ...v,.vW i»«tu m^vj )i:;*U/^lodi /SnovV- ^azdoljeno bo na poglavja rabljali kot posip za potiče. Prvič bo moč v Lo-v'*0Vj(i tfl' j"P'ski in SDomini NOB " I (>no- i-L-ii- ..^.-..-»1a.^;u ->.•,,<; ,".i.,.,,^i, ^ i^.^~^.«:<:u ..*— li^^vj0lH "rc;či!a in Krudivo. Dodajmo, da \v n(VUvkorn / v/« 1 namenj«"o strukovnim pri- delovanje papirnatoga cvetja in vencev. Anton Kamovš piše o kamnitih stopcah v Dolenji vaši. Gro za kamnite posode (možnarjo), v katerih so drobili suho sadjo in rnoko nato upo- ških razgledih najti članek 0 kamnitih stopcah. Neumorni Anton Polenc nadaljuje z raz-iskovunjem pajkov in tokrat piše o pajkih / ji'1» *°rn z v . 1 ""'"l-hjl'uu siroKovnim pn- j.->j\.uvaujt,-in pujnuv in uimui pišu o pujKin z j,re«u dogujan° podrot"''.i nekdanjoga in sočas- Martinj vrha — Vancovca (10H5 metrovj, kjer U/-P,lodi la na 'osk(-m ozemlju. je na.šel drugo jugoslovansko najdiščo žolča- .vj^ttti.' VrumJ iu?j tokrat st»-okovno tohtni in ll-ku Benedikova je napisala pri stega baldahinarja, zelo redkega pajka, ki so ga doslej našli le na Slavniku. France Štuki. piše o hranjlnicah na Trati, v Gorenjski vaši in v Leskovici. Gre za tri hranilnice v Poljan-ski dolini, ki so delovale v prvi polovici tega stoletja, v Leskovici pa je bila ustanovljena že leta 1897. France Golob je prispeval pregled življenja in dela Ivana Subica, utemeljitelja obrtne in umetno obrtne sole na Slovenskom. Izhaja iz znane poljanske likovne rodbine Šu-bicev. Šola je bila ustanovljena leta 1892 v Ljubljani, kiparski in rezbarski oddelek je dobila leta 1912. Delovala je do leta 1941, danes pa je njena naslednica ljubljanska šola za oblikovanje. Ivan Šubic je bil njen ustanovi-telj in dolgoletni ravnatelj. Zanimivo je njegovo pismo zanarncev, ki ga je France Golob do-dal svojemu prispevku. Dodal je tudi pregled rodbine Šubiccv in še bolj zanimiv natančen seznam učencev to sole. Antonija Habjan-Kri-žajeva je prispovala studijo o interesnih po-dročjih, željah in motivih za izbiro pokliča. Anketo so naredili v sedmih razredih škofje-loških osnovnih šol, ko so želje otrok še čiste. Ugotovila je, da je interesna usmerjenost fan-tov izrazitejša, privlači jih tehnika, delo s stroji. Želje deklot so bolj razpršene, v ospre-dje pa postavljajo delo z ljudmi. Poglavje Razgledi zaključujota temi o sodobnem gospodar-skem razvoju škofjeloške občine. Prvi prispe-vek se nanaša na petdesetletnico porenjske predilnice. Prispevek o uranu iz Žirovskega vrha je napisal Pavle Florjančič; gre pravza-,prav za slikovno reportažo o rudniku urana. -Polstoletni jubilej tovarne Gorenjska pre-dilnica bo podcrtala naslovnica, na kateri bo predica — grafika Iveta Šubica. V poglavju Zapiski in spomini bo objavljen opis Antona Dolinarja Lućinske Krajino iz leta 1870. Hokopis rojak-u in župnika iz Lučin bo zanimiv /a raziskovalce slovenskoga jezika iz drugo polovico 19. stolotja, posobej za dialek-tologe. France Planina jo prispeval spomin na geografa in kartografa Valtorja Bohinca, ki jo kot prevajalec dolai za Loške razglede. Rodni sodelavec Loških ruzglodov, sicer Kamnićan, umotnostni zgodovinai1 Kmilijan Cevc je lani projel visoko priznanje; avstrijska akademija znanosti in umetnosti mu je podolila Horder jevo nagrado, kor jo tuji svet seznanil z zgodo- vino umetnosti svoje dežele. Dušan Ognzck je napisal spominski članek o literarni zapu-ščini Marijana Tavčarja, prevajalca iz novotr-ščine, ki mu lahko rečemo kar ambasador slovenske kulture v Grčiji in obratno. Tako se je dogodilo, da je bilo njegovo ime v Grčiji bolj poznano kot doma, da v Grčiji niso vedeli za Ljubljano, poznali pa so Tavčarjevo Škofjo Loko. Članku je dodana vsa avtorjeva bibliografija. Tako kot že nekaj let bo tudi tokrat bogato poglavje o NOB. Začenja ga Svotko Kobal-Florjan s tretjim delom prispevka: Miloš Zi-herl-umetnik, humanist in borec. Tokrat piše o tragediji Vešterskega mlina, o času do izdaje in požiga mlina. Janko Mrovlje z drugim delom nadaljuje zapiske o Poljanski četi. Stane Pecar piše o boju Rašiške čete z Nemci pri Kopaču na Ožboltu, o prvi bitki z Nemci na Loškem. Vključili so nagovorne besede Branka Berčiča ob 40-letnici streljanja talcev v Škofji Loki. France Kavčič-Veljko je prispeval članek v spomin Francu Bičku, o njegovi poti in o začetkih partizanstva na Gorenj-skom. V poglavju Leposlovje bodo objavili odlo-mok iz romana Vladimirja Kavčiča Ko nebo zažari. Lani je bil nagrajen z Groharjevo na- trado. Roman nadaljuje Kavčičevo trilogijo rtve. Med poročili in gradivom je seznam dose-danjih Severjovih nagrajencev, kar je prispeval Janez Eržen. Ivan Jenko piše o planinskom muzeju v Mojstrani in Triglavski muzejski zbirki, h čemer so pomagali škofjeloški muzealci. P. Tonkli je napisal poročilo o sre-čanju ontomologov (žužkoslovcov) na Soriški planini, Franc I'odnar prispovok h kroniki škofjeloške občino, dodan je lotošnji program dola Loškega muzeja. Pričukujemo torej lahko tradicionalno bo-jjato in pestro vsebino Loških razgledov. Uredniku dr. Francetu Lebnu posebej uspeva skrb za strokovno tehtnc članke, že nekaj let zupored pa tudi za jio^lavje o NOB. V zadnjem času pogreša prispevko poklicnih škof-jeloških muzvalcev. Prečoj večjo pozornost pisci namenjajo Škofji Loki in Poljanski dolini, slabše je zastopana Ska TAKK POCITNICK SI ŽELIM — Mojca Krajne, 4. e r. osnovne sole Petra Kavčiča v Škofji Loki Svinjsko meso od dobro re-jenih živali je zelo prepreženo z maščobo, kar mu daje visoko kalorično vrednost, zaradi maščobe pa je svinina težje prebavljiva in ni primerna za bolnike, ki jim je predpisana dieta. V kuhinji uporabljamo že mlade prašičke ali odojke, ki tehtajo od 7 do 15 kg in so stari od 6 do 7 tednov. Odojke pečemo v celem na ražnju pa tuđi v pećici ali krušni peči. Pri-merni pa so tuđi za rižoto, paprikaš, ragu itd. Prašiči, stari od 2 do 4 mese-cev, ki tehtajo od 20 do 40 kg, dajejo dobro pečenko. Pečemo jih često s kožico. Za predelavo v razne mesne izdelke ali za prekajevanje so primerni pršutarji, to so prašiči, stari 4 do 8 mesecev in tež-ki od 50 do 80 kg. Od le-teh pa uporabljamo tuđi sveže meso za najrazličnejše jedi. Nadalje poznamo še pitan-ce. Njih teža se giblje od 80 do 150 kg. Ti so za rabo predvsem svezi. Špeharje (tuđi pitane svinje) pa vzrejajo največ zaradi maščobe. Meso navadno predela-jo v razne mesne izdelke ali ga prekade. Posamezne dele svinjskega mesa uporabljamo takole: Glavo kuhamo samo ali v raznih sestavljenih jedeh. Kuhana glavina je odlična s ki-slim hrenom. Pri domaćem klanju jo predelajo v klobase, včasih jo pa tuđi prekade. Uporabljamo jo tuđi za kuhanje žolice. Vrat ali šinjek pečemo, pre-kajamo, pripravljamo iz njega razne mesne omake itd. Plečeta prekajamo, sveza pa pečemo, delamo iz njih golaž, razne omake itd. Rebra radi dodajamo raznim sestavljenim jedem ali jih kuhamo v sladki repi, v šari, kislem zelju, repi in podob-nem. Tuđi pečena so prav oku-sna, prav tako prekajena. Posebnost je svinjska ribica, pečena v mrežnici ali peči- »Ker sem delal v tovarni, mi je bilo zelo težko priti iz nje, kadar bi se moral dobiti s partizani. Delal sem pri stroju, ki je od-pravljal železne odpadke, da so le ti leteli naokrog. To sem izko-ristil. Na robec sem dal čebulo, robec pa držal na očesu, da je oko postajalo rdeče in solzno, vratarju pa rekel, da mi je v oko priletelo železo. Ta me je poslal k zdravniku, jaz pa, hop, k partizanom. Pozneje so me odkrili, pa sem moral za vedno zbežati k partizanom.« »Kdo pa vas je vživel v pisanje mladinskih del, kot na primer v Rosnem zalivu in V sedemnaj-stem?« je zadonelo novo vprašanje. »Rad pišem za mladino, ker so to hvaležni bralci, seveda pa raje pišem knjige za odrasle, posebno za mojo generacijo, ker jo bolje razumem.« »Ali ste se razumeli z mladimi kot učitelj?« je vprašal majhen deček. »Da, zelo. Pri tem mi je naj-bolj pomagala hčerka, ki je rasla z menoj, ali jaz z njo, nisem prepričan. Učenci, posebno moji, katerih razrednik sem bil, so mi zaupali dnevnike, ki jih še danes hranim. V njih je bilo zapisano vse, kakšne odnose so imeli s starši, z učitelji, majhne ljubezni in podobno. V glavnem takšne stvari, ki jih včasih ne bi smeli videti niti njihovi starši.« »Kaj pa vaša teta, ki jo toliko-krat omenjate v knjigah?« je priletelo na plan novo vprašanje. »Imel sem teto, ki me je imela zelo rada, ni bila poročena, s svojo desno roko pa ni mogla ni-česar delati, ker ni bila zdrava. Preživljala se je tako, da je pro-dajala svoje glinaste lonce. Da-jala mi je vse, kar je mogla, ven-dar pa ne veliko, ker še zase ni imela.« Tako smo se še dolgo pogovar-jali, on je bil všeč nam, mi pa njemu. Obljubil nam je, da bo kmalu izšla njegova naslednja knjiga, potem, ko smo pa pogovor zopet navezali na knjigo, nam je povedal, da ni smel brati knjig za odrasle, ko je bil star trinajst, štirinajst let, ker je bilo to takrat kaznivo. Kar oddahnila sem si, da danes ni već tako, ker včasih rada sežem po knjigah za odrasle, posebno po knjigah slovenskih pi-sateljev in pisateljic. Dominika Šmitek, 6. r. OŠ heroja Brač i ča Tržič ci. To pečenko obložimo z nimi dišavami. JOBi Zarebrnični del pečefltfios celem in velja za odlično (|nej čenko. Posamezne zarebrihruo pa pripravljamo kot zr#>rsti bodisi na suho pečene aVsod omakah. ^sai Odlično meso za pečenj&OO tuđi ledvični del. Iz njegajj*ns pravljamo tuđi razne Jr^H mesnih omak, zrezke, raž^)?5 itdc -u,- ,«tfme Stegno uporabljamo z8ieva zne pečenke, zrezke itd. ]Cara sih -ga pečemo tuđi v ce'aads Tedaj. pa moramo paziti, o^ s dobro prepečemo. Nesovjutri mora biti meso nekaj ur, ^lok. presoli do kosti. ao, r Trebuševino predelarfl"aost: klobase. jdda Parkeljce in noge kuhovet za žolico ali jih prekadim0'Sm •ada prav je, da vern^ Šibe Cvetja v vazi naj ne k°£r.-.' več. Natrpane cvetlice V*f^ venejo hitreje. Vodo v ^ a pogosto menjamo. «^.n Gosto črniio bo spet' 7U ( rabno, če ga razredčimojv^1 som ali z alkoholom, ner~? vodo. Jf1- Strgana mesta na dc*£as lahko zakrpamo tuđi ^JL _ Enako ali podobno tk^ (žrtvujemo tulec) nalep'J&dd posebnim lepilom na P"l4.0( dovano mesto, seveda i>*ga tranji strani. J>red Gumijasti zamaški v r valnih koritih, lijakih, valnikih in kopalnih se ne prisesajo premoću'] jih zdrgnemo z vazelinO^ glicerinom. »jas Mleto kavo ali kavo vl0.0i shranjujemo v tesno zaPiam suhih posodah in v sllScld; prostoru. Jok Kemični svinčnik, ki^Sl.o posušil, bo znova uporSj^ če ga za hip potopimo v^n vodo. J* Načeta salama bo ^Sev dalj časa sveza, če odr^Vuj| konec prekrijemo z alu^ jasto folijo. NEl / *A^h1 T ■*> vy \ lili I ">■ ' r 1 "T^^ / 'U ^^ 1 ~ojfofy \ I '**' ""■''lu premišljujem: »Zakaj ne m0^ domov? Še ćele štiri dneve *1 čakala, preden bodo prišli d"ai či pome. Kaj le delajo dorfl**n mami in Nataša? Nataša tfff sedi v »kotičku« pri tabor^J oči in mami pa sta šla ^^ ven, ali pa, ali pa ... Mog0^?.1 šli vsi v planine.« $ Iz premišljevanja me p1"^. mi brnjenje avtomobila & * mamin glas: »Urška, Uršk**« hiti!« Leno se skobacam i^ ' ka in stopim na travo. *> saj to je ... Ne, ne morem ^ ti. Stečem proti postavi, kau. dem ji v objem. Naslonim,*.'^ na njen hrbet in po licih &lj zi krokodilja solza. Mami .. obriše, toda priteče še enah;^ ena in kmalu se zasliši t'^.;j Kako vesela sem domaćih- <]. dobro, da so prišli! ^i Ne želim več domov, kar., ( bi ostala, saj smo zdaj vSi '.( paj in ne pogrešamo se ve 'ta hi Urška Teran, 7. a t ^ OS heroja Grajzerj* Tržič •*<, nitove ■oftUc :lja v^sa 10EKJTJANUARJA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA 7. STRAN OLA8 TELEVIZIJSKI SPORED ^JOBOTA, 12. i. Jjj.05 Poročila - Otroška ma-,rlK Ja " Pon«vitve: - 8.10 M !fen8 2D^ek Z,Zel6nimi a£d ri D°AmisljljaJeP°-»'sod doma: Antišola - 8 40 nie»nna™ SVet: Kresovanje - Umetn °dja Prirodnosti: ' tt" ^d" " 10.15 čudeži ^laSk e,me Jagua' ka-d8aadska poljudnoznanstve- oCtri nV 10-35 VčeraJ za ^-nasa tuđi II " uamevi sp*?-55 Obvest li -Program) - "flasba - i7ll'a »n zabavna Irftein - io nannieP?ltti6ni ma- Kiitranja k°rPor°čila - 7.00 „efdravo kron>ka - 7 30 fl»fe " Pav" ia ^ra « otro-'V^anik-9.05§pZan: Izginje- lidariši-ioosM^omnite'tc>-)tn»J»eja . ifon^'Jska ma- i g*>Salci cesut 30° Na^ Po-nS^alce " 14 o?MnaSe kme" jSaio-l4 20J? m Pozdra" P^ltedna sV Umor^l. junuar 4.30-B.00 Jutranji program -glasba - 5.30 Prva jutrunju kroniku - Obvestila, promet 6.00 Poroćila - Prometne informacije • ti.50 Dobro ju- tro, otroci - 7.00 Druga jutranja kronika - 10.40 Lo kalne radijske postaje se vkljućujejo - 11.00 Poročila - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 15.30 Dogodki in odmevi (prenaša tuđi II. program) -17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 »Ljudske pe-sem v umetni glasbi« -(Marjan Kozina, Danilo Svara) - 18.30 S knjižnega trga - 19 00 Radijski dnevnik (prenaša tuđi II. program) - 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja -21.05 Modest Musorgski: Odlomki iz opere »Hovan-ščina« - 22.00 Poročila - Našim po svetu - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.00 Poročila CETRTEK, 17. januar 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 5.30 Prva jutranja kronika - Obvestila, promet - 6.30 Poročila - 6.50 Dobro jutro, otroci - 7.00 Drugaju-tranja kronika - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo -Proučevanje in kartiranje vegetacije danes - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Poročila - 12.00 Poročila -Na današnji dan - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -14.00 Poročila - 14.05 Za mlade radovedneže - 14.45 Naš gost - 15.30 Dogodki in odmevi (prenaša tuđi II. program) - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - .18.15 Jezi-kovni pogovori - 18.30 Fe-liks Mendelssohn: Pesmi bre/. besed - Walter Giese-king - klavir - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tuđi II. program) - 19.35 Lahko noć, otroci - 19.45-Minute /. ansamblom Bojana Adami-ča - 20.00 Četrtkov večer do iruičih pesmi in nupevov -21.45 Lepe melodije - 22.00 Poroćila - Našim po svetu na oddaja - 21.50 Izobraževalna oddaja SREDA, 16.1. Zimski počitniški spored TV Ljubljana: 9.00 Zverini-ce iz Režije: Kako se je lisica naučila leteti - 9.20 Japonske pravljice: Bremen-ski muzikantje - 9.35 Pisani svet: Krila - 10.10 Tam ob ognju našem, glasbena oddaja - 10.10 Pred izbiro pokliča: Poklici v kemijski industriji - 11.10 Deček in deklica, 3. del poljske nadaljevanke (do 12.10) - 17.35 Poročila - Spored za otroke: 17.40 B. Jurca: Beli konjic, 2. del predstave Lutkovne-ga gledališča iz Ljubljane -18.00 Androkles in lev, 2. del predstave Slovenskega mladinskega gledališča -18.25 Obalno-kraški obzornik - 18.40 Računalništvo: Korak za korakom, angleška dokumentarna serija -20.00 Mednarodna obzorja: Jordanija - 20.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 20.50 Film tedna: Rdeči krog, franco-ski film - 23.00 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Merlin, otroška serija -18.15 Tokovi samoupravljanja, izobraževalna odd. -18.45 KUD Blagoje Parović iz Gajdobre, glasbena odd. -19.30 TV dnevnik - 20.00 Re-sna glasba - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Dokumentarna oddaja - 21.50 Se-jem jazza CETRTEK, 17.1. Zimski počitniški spored TV Ljubljana: 9.00 Zverini-ce iz Režije: Volk je delal za lisico - 9.20 Japonske pravljice: Grdi raček - 9.40 Pisani svet: Po svoje smo se igrali - 10.10 Pedenjžep -10.25 Pedenjžep: Baletna šola - 10.40 Pred izbiro pokliča: Poklici v PTT prometu - 11.10 Deček in deklica, 4. del poljske nadaljevanke - 17.35 Poročila - Spored za Otroke: 17.40 M. Druon: Deček z zelenimi prsti, animirana serija - 17.55 Portret pesnika Kajetana Koviča -18.20 Videospot: Maček Muri - 18.25 Notranjski obzornik - 18.40 Spet domov, dokumentarna oddaja - 20 05 Tednik 21.10 L. Visconti-E. Medioli: Ludwig, italijan-ska nadaljevanka - 22.05 TV Dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 16.25 Smucajmo vsi, izobraževalna serija - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Jelenček, otroška serija - 18.15 Znanost - 18.45 TV plošča: Dani Maršan, »Kerber« - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 Šest če-vljev zemlje, zahodnonem-ška nanizanka - 20.55 Poročila - 21.00 Umetniški večer - L. Kaštelan: A pravkar po-ročena, posnetek gledališke predstave PETEK, 18.1. Zimski počitniški spored TV Ljubljana: 9.00 Zverini-ce iz Režije: Volk v Žbajan-čičevi bajti - 9.15 Japonske pravljice: Čudovito žerjavo-vo darilo - 9.35 Pisani svet: Naša hiša - naš blok - 10.05 Zgodba o goskici Gagici -10.15 Glasba za cicibane: Naša četica koraka - 10.30 Pred izbiro pokliča: Poklici v kovinarstvu in strojništvu - 11.00 Deček in deklica, 5. del poljske nadaljevanke -(do 12.00) - 16.50 Poročila -16.55 SP v smučarskih te-kih na 30 km (M), posnetek iz Seefelda - Spored za otroke: 17.40 Šola za junake: Karei Marx, otroška serija TV Beograd - 17.55 Grizzly Adams, ameriška otroška nanizanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja -18.40 Otroške nalezljive bo-lezni: Naš otrok je zbolel, izobraževalna serija - 20.00 Poslednja oaza - 20.30 Ne prezrite' - 20.45 S. Sheldon: Bes Angelov, ameriška nadaljevanka - 21.35 TV dnevnik II - 21.50 Solze so tekle, sovjetski film Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Majske igre, otroška serija - 18.15 Izobraževalna oddu-ja - 18.45 Ko noge ponorijo, baletna oddaja ■ 19.30 TV dnevnik - 20.00 Rosna glasba - 20.4T> Včeraj, danes, jutri - 21.00 Pri/.ori i/, prete-klega stoletja, dok. serija 21.50 Noćni kino: Blanche, fruneoski film NAGRADNA KRIŽANKA SESTAVII fi NOĆ LJUBITELJ RA0IO-TEHN»t AVTORICA ILUSTRACIJ KOPA OŠTRIH BI.OKOV NA LEDENIKU TONE KRALJ ĆEBELI PODOBNA ZUZELKA SPOHTNIKI S SANKAMI SKLADATELJ DVORAK NASILNO VSTOPANJE PREBIVAL KA IRSKE lEvipri TOK DONA VE NA BA VARSKEM umetn ime skladatelja i-rioehi ka Sirca MAMJPO aOSTO 2en m. T0N0V90 NAĆINV GLASBI GR RIMSKI STARIVEK ZORANA ZEMLJA BEKA KITE C£ SKO2I MJNCHEN DRUGA NAJVISJA GORA JU-GOSLAVUf PALICA ZAČI&CE NJE PLUGA PEVKA STEFOK STARO MESTECE NADREKO CISTO PRE MOZENJE PtSATEL) TAVCAR ARGON LARVA SlOVAN-SKODMVO SOĐ SI.OV MLAOINSKI PSATELJ (VnANI ZGANA PIJACA PEVSKI ZBOR saSki POLOTOK PRAVOSL VERSKA POOOBA ESTONEC KVALIT EGIPT BOM8AZ KRAJEVNO IME TITAN ANI POKRAJINA V ALPAH DRŽAVNA BLAGAJNA KREPCIINA PUACA DELO TERIC TERITEV RUO1 KOSMAĆ VELIKO AFRlSKO JEZERO GLOBEL SOTESKA PMIZKUS 1 STAROG« | KIPAR OSEBA IZ KRSC MITO LOGUE PENEČE VINO DOMAĆE ŽEN !ME VOMAl.NI ORGAN TRINITRO-TOLUOL ZMIKAVT SIRSKl POUTIK (NUREDlNi t JEZIKOSL LOGAR IVAN KRILOV STEKLENIK .'A RASTI INE OĆE OSMI DEL OBO0A KROGA Rešitev nagradne križanke z dne 4. januarja; Ervin Fritz, ventilator, Okeanos, TN, rot, Atika, Anja, Asola, vena, trik, Ra, narkoza, Ela, Mata, terasa, ata, istran, nos, citre, rt, meč, Acev, Eneas, Piša, NT, japonec, akontacija, Mance, ala. Prejeli smo 121 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Marija Jen-kole, Zasavska c. 8, Kranj, 2xiatjrado (150 din) prejme Ivan Leskovec, Škofjeloška 19, Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Ivanka Hafnar, Sr. Bitnje 75, Žabnica. Nagrade borno poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 16. januarja, do 9. ure, na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. Varčevalci! Znova je leto naokoli in tuđi pomem-ben dogodek tako za banko kot za vas varčevalce. To je obračun ob-resti. O novostih, ki jih je prinesel odlok Zveznega izvršnega sveta o izplačilu obresti od deviznih hranilnih vlog, smo vas že seznanili. Danes pa vam predlagamo, da samo zaradi pripisa obresti ne hodite v banko v prvih dneh novega leta. Kajti ra-čunalniški obračun obresti bo omo-gočil pripis obresti od dinarskih hranilnih vlog po 9. januarju, od deviznih hranilnih vlog pa po 15. januarju. Banka vam jih bo obrestovala tako, kot da ste jih vpisali že prvi dan v no-vem letu. Izognili pa se boste gneči, ki nastane v banki po praznikih in si prihranili čas. . ' ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske GLAS 8. STRAN petek, i i . januarja 1985 REPORTAŽA Glasba je njen svet Vem, da imajo slepi svoj svet, v katerem so srečni. Sli-šite slepe ljudi kdaj jadikova-ti, obupavati? Nikoli. Kajti o svoji nesreći ne razmišljajo in od svojega življenja ne zahte-vajo več, kot jim lahko da. Zlato se z ognjem preizkuša, moćni ljudje z nesrećo, je nekoć dejal Seneka. Milica Debeljak iz Seničnega živi z glasbo. Ta je njen svet. In del tega svojega lepega sveta bi rada podarila tuđi drugim, mladim, da bi ga spoznali, da bi uživali v njem vsaj pol toliko kot ona sama, da bi z glasbo izrazili vso svojo srećo, veselje, pa tuđi, da bi jih v tegobah tešila. Glasba to zna! Za Milico mi je žal le, da ne vidi čudovitega razgleda iz njene hišice na hribćku sredi Seničnega, da ne vidi pogorja Kriške gore skozi stresno okno zgornje sobe, kjer ubira tipke klavirja. Le čuti toplino lesa, sliši ptice, ki prihajajo na balkon, zaznava vetrove, ki za-pihajo zdaj od te, zdaj od one strani, pa sonce, ki se čez leto upre sem gor z Vso silo . . . Doma v Seničnem sem jo poiskala kmalu potem, ko je v Tržiču prejela Kurnikovo nagrado za vse svoje delo na po-dročju glasbene vzgoje v Tržiču. Ni bila sama. S Skrjančevo Katjo sta vadili harmonike Prleško sta ravno imeli na programu. Prva, druga, tretja, četrta ... daje takt Milica z ro-ko. Sproti jo popravlja. Katja igra, Milica pa s prsti drsi po belem, na drobno luknjiča-stem papirju: po Brailovih no-tah spremlja Katjo. Ve za vsak višaj, za vsak nižaj, nič ji ne uide. Uspavanka naj bo nežnejša, jo uči, Vsi na delo — bolj udarna. Še malo, pa bo pripravljena za izpit. A že je tu Miličin najmlajši učenec Ma-tej Frlec iz Seničnega. Tuđi ta je v prvem razredu glasbene sole. Majhen je, harmonika pa velika, da jokomaj objame. Milica mu spne jermena harmonike nad rameni s posebnim pašom, da mu ne uhaja. In spet sta pri vajah. Matej igra, Milica poje z njim, roke pa drsijo po drobnih belih pi-kicah ... Dvanajst učencev ima trenutno v uku Milica Debeljako-va. Od prvega do šestega razreda glasbene sole. Klavir in harmoniko poučuje. Iz Tržiča so, Seničnega, z Golnika, iz Gorič, iz Loke pri Križah, Ži-ganje vaši in ćelo z Kranja. Na naših glasbenih šolah manjka profesorjev glasbe, zato je njeno sodelovanje dragoceno. Pri njej se nauče igrati, izpite pa opravijo redno v glasbeni soli. Tako imajo dogovorjeno v Tržiču in prav je vsem: otrokom, ki tako pridejo do glasbene so- le, pa Milici, ki je rada z mla-dimi in jih z ljubeznijo uvaja v svet glasbe. Od svojega četrtega leta je šlepa. Zdravniki so ji poskuša-li odpreti trepalnice, pa so ji skvarili oko. V vrtec v Tržiču je hodila z ostalimi otroki. Vesela in razposajena je bila kot oni. Za nič ni bila prikrajšana, se ji zdi. Le ko so drugi šli v solo, ona pa ne, je bilo hudo. Takrat ji je bilo v življenju menda najhuje. Če te ločijo od vrstnikov, če ti ne puste z nji-mi naprej, ti pokažejo, da si drugačen. Potem je takratni ravnatelj Karinger tuđi njo vzel v solo. Pridna je bila. Le pisanje in branje je imela ne-ocenjeno. Potem je šla v zavod za slepo mladino v Zemun. To-da rada bi šla naprej v sole. Čakanje, prošnje na banovino. S šestnajstimi leti je bila spre-jeta na meščansko solo v Tržiču. Vse naloge za vse predmete je napisala na pisalni stroj. Klavir se je učila pri ravnatelju Albinu Lajevicu. Po me-ščanski soli je šla v Zemun na glasbeno solo za pedagoge. 1939. je diplomirala kot predmetna učiteljica glasbe in se vrnila v Tržič. Takoj ni bilo službe zanjo. Brezplačno je učila zborno petje. Veliko so nastopali, prirejali koncerte v telovadnici meščanske sole, MARJAN GRČAR: Ljudje sodelujejo, kadar morajo Oddelek milice v Cerkljah opravlja številne naloge od prometa do varovanja ljudi in premoženja v varnostnih okoliših — Zahtevne naloge tuđi glede varnosti na smučiščih Krvavca — Delo bi bilo lažje, ko bi ljudje raje sodelovali z milico Cerklje — Oddelek milice v Cerkljah, ki obsega območje krajevnih uradov Cerklje in Šenčur, na skrbi pa ima 11 tisoč prebivalcev, ima vrsto zahtevnih nalog. Zatira kriminali-teto, varuje javni red in mir, ureja prometno varnost, za vse skupaj pa je odgovoren tuđi na krvavških smučiščih. Komandir oddelka milice v Cerkljah Marjan Grčar pravi, da je tuđi delo miličnikov ustrezno specifičnemu vaškemu okolju: »Kaznivih dejanj ne manjka. Raziskova-li smo tatvine na gradbišču nove avtoceste pa na gradbiščih v Šenčurju, na Krvavcu tatvine smuči, v dolini je zmanjkalo nekaj koles. Razveseljuje dejstvo, da se v vaškem okolju vsi dobro poznamo, zato nam je laže ujeti storilca kot nekje v mestu. Zato lahko dobro raziščemo kazniva dejanja. Tuđi javni red in mir sta pri nas nekaj posebnega. Šenčur je bil včasih razvpit zaradi gostilniških pretepov, zdaj pa se je umiril. Več pa imamo intervencij na domu, ker se spro v družini ali v soseski zaradi zemlje. Znan je primer zaradi zložbe zemlje na Visokem. Tuđi zaradi veselic, ki jih v sezoni prirejajo prav vsako nedeljo in soboto, lani jih je bilo gotovo 50, imamo nemalo dela. Društva in organizacije, običajno ne poznajo svojih dolžnosti. Ne vedo, da so naj-prej sami dolžni poskrbeti za red in mir, ne pa, da je vse miličnikova naloga. Pijaca ima za posledico razgrajanje in pretepe, alkohol povzroča tuđi prometne nesreće. Nato še spori doma — in spet miličnik zaključuje veselico. Tuđi na Krvavcu je bilo lani živahno, saj smo varovali kar 86 raznih športnih prireditev in tekmovanj.« Cerkljanska milica ima na skrbi brniško često, zato ji prometna problematika zadaja nemalo preglavic. Kadar se namreč tam zgodi nesreća, je zelo huda, velikokrat smrtna. Zato ni nič čudnega, če so lani v prometu za-beležili več mrtvih kot denimo kranjska postaja milice, kar 6. Vseh nesreč v tem koncu je bilo 80, od teh 28 hujših. Deloma temu bo-truje slabo stanje čest (posebno ob gradnji avtoceste), velik krivec je alkohol. »Tuđi avtocesta ne bo razbremenila br-niške ceste, tako da bodo problemi ostali,« pravi Marjan Grčar. »Po brniški cesti teče konstanten promet, ki bo tuđi prihodnje le- fc«pS to ostal. To je hitra cesta, kjer si vsak upa do kraja pritisniti na plin. Imamo pa še druge probleme. Tuđi pobegi so med njimi, brez-glava vožnja otrok na motornih kolesih, ki jih dobijo za birmo, otroška vožnja na trak-torjih, pa ne zaleže nobeno opozorilo. Še dobro, da ni več otrok udeleženih v prometnih nesrečah. Lani nismo imeli hujših prime-rov.« Eden najzahtevnejših varnostnih okoli-šev cerkljanskega oddelka milice je ne-dvomno Krvavec, ki ga je lansko sezono obi-skalo prek 180 tisoč ljudi. Težka naloga je skrbeti za varnost 5 tisočev ljudi, kolikor jih naenkrat obišče to priljubljeno smučišče. »Zakon o varnosti na javnih smučiščih sicer nalaga odgovornost za varnost upra-vljalcu smučišča,« pripoveduje Marjan Grčar. »Toda obisk je tolikšen in problematika tako zahtevna, da smučišče ne zmore. Tuđi premalo pooblastil ima. Nišo redke nesreće na smučiščih, samo lani je bilo ranjenih 195 oseb, 35 ćelo huje. Pogosta so kazniva dejanja, tuđi javni red in mir ništa neoporečna in prijavno-odjavna služba ne. Le upravlja-lec, gorska reševalna služba, služba prve pomoći in drugi ne morejo vzpostaviti reda na smučišču, skrbeti za varstvo okolja, pomagati pri gorskih nesrečah, iskati pogreša-ne. Miličnik ima nekaj več pooblastil, lahko se zateče tuđi h kaznovanju, če zgolj preventiva ne zaleže. Tuđi v prihodnje bo tako. Če se bo kdo neprimerno obnašal na smučišču, ga borno odstranili. Takih primerov je namreč kar veliko. In če se bo problematika tuđi na Krvavcu še zaostrovala, bo vloga miličnikov še večja. Žal je prej omenjeni zakon tako zastarel, da ne ustreza razmeram na smučiščih.« Takšen je nekako utrip oddelka milice v Cerkljah. Morda bi miličniki lahko bolj za-dovoljivo delali, ko bi jih bilo več in ko bi bili deležni večjega zaupanja ljudi. Tako pa zda.j ljudje sodelujejo z njimi le, kadar so v to prisiljeni kot kršitelji ali osumljenci. D. Z. Žlebir sssliii^ na ljubljanskem radiu. Takrat je sodelovala s pevcema Vik-torjem Srečnikom in Pavlo Kleč z Jesenic. Oto Zazvonil je igral violino, ona klavir. Tuđi s to skupino so veliko nastopali. Med vojno je delo na soli za-stalo, zato pa je bilo bolj živo pri njej doma. Tu so se zbirali mladi, prepevali partizanske pesmi. Se danes hrani pesma-rico partizanskih pesmi, ki ji jo je podaril komandant Ljubo. Na prvi strani drobne knjižice je zapisano: »V spomin za-vedni Slovenki od Ljubota«. Iz njenega stanovanja so razna-šali letake, zdravila, občasno so bile tu vzpostavljene kurirske zveze. Po vojni, ko je bil prvi veliki miting v Tržiču, je nastopila tuđi ona z učenci. Oktobra 1945 je v osvobojeni Jugoslaviji dobila tuđi prvo redno službo: učila je petje v gimnaziji. Radi so jo imeli otroci, se spo-minja. Tuđi na izlete jih je vodila. Na Okroglo in še kam drugam. Vedno je bilo veselo. 1947. leta je prišla direktiva ministrstva, da je treba ustanoviti glasbene tečaje. V Tržiču je Milica veliko pomagala pri tem. Od 1951. leta, ko je iz tečaja nastala glasbena šola, pa do leta 1959, je tu učila klavir in harmoniko honorarno, od leta 1959, ko se je na glasbeni soli redno zaposlila do 1966, ko se je upokojila, pa redno. Potem je učila doma. Ko se je leta 1971 glasbena šola priključila osnovni soli he- roja Grajzerja, so jo spet pova-bili, naj priđe poučevat. Učila je še vse do leta 1979. Odkar se je preselila v Senično, uči le še doma. Rada pripravlja otroke za nastope. Nastopi so precejšnja spodbuda za mlade. Tu pokažejo javnosti, kaj se uče, kaj znajo, tu požanjejo tuđi prve aplavze. Skoraj ni prireditve ali proslave v krajevni skup-nosti, da ne bi sodelovali tuđi njeni učenci. Pa naj bo to ga-silska slovesnost, proslava Ko-krškega odreda v Gozdu ali v Križah, dan žena ali 29. no-vember. Uči tuđi petja. Mali otroški zborček nastopa doma v Seničnem, v Križah in dru-god. Marjana Župan in Tatja-na Ahačič ji pomagata z reci-tacijami in podobnim. Dobra dekleta so to, pravi. Glasba ji največ pomeni. Pa mladina. Tuđi stara se ne, ker je toliko med mladimi, se šali. Vse ponaredi po hiši. Kuha, pere, lika, pospravlja. Njena desna roka je njen mož Si-mon. Nikoli jima ni dolgčas. Mladi so ves dan v hiši, zvečer pa poslušata dobro glasbo. In tuđi Milica rada sama kaj zaigra na pianino. In kaj ji je najtežje v življenju? Kaj bi to bilo? se sprašuje. Svoje ušode ne čuti, pravi. Najhuje je to, da s slepoto ne moreš nikamor sam. Pa si člo-vek, tuđi šlep, kdaj zaželi šamote. D. Dolenc Wv; V SLAVCU JE SPET DOMAČE - V hotelu Slavec v Kranjski gori so spet uredili lokal, ki tokrat zares prese-neča. Dolgo vrsto let zanemarjeni hotel, eden prvih v Kranjski gori, spet vabi v prijetno in domaće okolje do-mače in tuje goste. Restavracijo in točilnico so opremili s starimi etnografskim! predmeti. Vsak večer je glasba, tako da so v hotel spet začeli zahajati tuđi domaćini. — Fo-to: F. Perdan RIBJA RESTAVRACIJA - Nasproti hotela Prisank v Kranjski gori, v prostorih, kjer je bilo nekdaj Belje, je zasebni gostilničar odprl restavracijo Miki, kjer v odlično opremljenem prostoru gostom postrežejo z ribam i vseh vrst in pršutom. Od školjk do škampov obsega pestri jedil-nik, zanimiv tako za domaće kot tuje goste, za Kranjsko goro pa restavracija pomeni osvežitev. — F. Perdan Kakš^nci, kakšno zelje .. . il domajo r,~„„:_i-, , . ** adar poski^"1^. ^pecialitete, med čno obravnC1^ "odlJ? na Gorenjskem rizem in ptff g^?? Zganci- zelJe- oba-gosto hudujemo CenSm« "!• tak°, dalje' Pa kinajbitujiminCabS 1Z lenobnosti stom ponujali le wg _ J \ . zek in mešano rt* ' aa Je gostinska po- nudba kvalitetnejša, če se ku-hajo tuđi ajdovi ali koruzni žganci in vre kislo zelje, iz pe-kača pa diši po krvavicah ali pečenicah, vendar je žal to tuđi vse. Nekateri kuharji imajo domaćih specialitet za dolgo- Gf^>m preti »zP kuga« >>Srednjeevro/tem^Stu^ h ameriŠki *ozd Postaia bolan-Ne propadajo t za t™dl drevesa drugih vrst ne glede na to, kje rastejo!2 B1 d Hl.;\um!ranJe gozdov je onesnaženost zraka,« pravi k gosnodar^ ani g°zdarski inženir, ki na Institutu za gfvp^iv On^n ? Pd Biotehniški fakulteti v Ljubljani že 11 pilv Osnažene** WQu „„ _.i---- onesnazenega zraka na gozdove. Bled — Umir blizini industrij večjih naselij in snaževalcev zra že vsakdanji poj nih primerih, ki di v Sloveniji do že ne zapeče v jih (žal) le kot » predka in sodo Umiranje jelke ropi že 70 let, v manj 30. V zače tih let se je tem družilo še umira leč proč od ind dišč in drugih o zraka. Rojstvo n ji z rahlo senza prizvokom pravij°»Vidne ?n u ga«, je povezanog opažamo ?Jmi™nia g02' visokih dimnikovjsioventi? J1^ Case tudi kom velikih kuAtn SLpr,fdYsem v nje- kot tudi pri nas so v zgodovini srednjeevropskih gozdov, zato je razumljivo, da mu tudi naši strokovnjaki po-svečajo zadnje čaše precej pozornosti. Institut za gozdno in lesno gospodarstvo je s po-močjo radovljiške in jeseniške raziskovalne skupnosti že do-ločil v obeh občinah deset kontrolnih mest (Jerebikovec na Mežaklji, Kokošinca na Po-kljuki, Visoki vrh na Jelovici, Kranjska gora, Jesenke, Bled), na katerih bodo strokovnjaki na podlagi sestave smrekovih iglic ugotavljali ka-kovost zraka. Institut bo sku-Paj z gozdnimi gospodarstvi določil tudi 2000 točk v Slove-. niji — skupin dreves, na katerih bo raziskoval pojav umiranja gozdov. »Samo gozdarji ne bomo preprečili širjenja te bolezni,« tudi pri nas *avi Marian <£S«r ?r elu><< Preprečili širjenja te kot gobe po >V gozd°- Poudarja Marjan moelektrarne trstva ki ^ Ioz°.nega gospo- »Znanstveniki, ki p Solar termoelektrarne ]rstva°knfhg+°Zfnega S°SP°- »Znanstveniki, ki proučujejo dimniki, skozi ka}am, se je nov k naJbolJ P°" ta P°Jav- so enotnega mnenja, po izgorevanju v% razmahnila ezen izra- da bo le zmanjšanje onesnače- premoga slabe k* smo menili Hpr.edlani- sPr" n3a odločilno upočasnilo ali za- ostanki žvepla. V»j in ^ b0 ' ?a 1* razlog su- ustavilo propadanje gozdov. preprečujejo o%i dovoj. °ca ki je je bilo Vsi drugi ukrepi, ki jih one- (ln umiranje goz% Um-J' ,"ur»a m zausta- snaževalci navaiaio v svnio (in umiranje goz% umiran^""UaJn zausta" snaževalci navajajo v svoio kurišč, vendar dV%ako*Je gozdov. Naša obrambo in priporočajo goz- ve snovi v višje %)lnila p0 n(!7f'S0 P°vsem darjem - gnojenje gozdov, sa- odtod se širijo z m gozdov smo?vsn+emi Pregle- jenje odpornejših drevesnih vi na stotine in tjnje igiic '"ug°tovih rume- vrst in drug način gospodarje- trov daleč, tudi pjftm v oozrfn -i^t1 f pred" nJa z gozdovi - so le gozdar- meja, in povzrami borno morali p »Nad Evropo onesnazenega 2ty _■ ~ —-—»»^r aaavta m«JL1. ff Sh3l^d?bre pomoćnike nje »razvite« evroCjnJski obrtnihVni So bili lansko leto Iz te plasti pada 7 Predsednik a,mi PriP°veduje nji-onesnaženje Le-«lbKel1 so za re^°JZ Podg°ršek: p0-nih okoliščinah ^!, ° 2a delavCe nK°.Z°, zdravstveno škode v gozdovih.gtTe nov1h sOabmrtnmkcv-lotil1 «o se pridružijo še drfe »* ^rJeZl'T^ aktov vphvi - Doie/-«-j tega ier;^vica pa b neugodno vreme^ad samJ^S,^arca Pa ^gotovo "vsi gospodarjenju ^Pove^Pomoci, njihovo »čebeli^o« dobno — se bolezen pokaže n wid^ u cal» za nnu njmovo »čebelico« X bračaJo v PntdrUgl miliJ°n in da-"" P»^c VJJlev- Letos naJ'J Ze 16 milijonov di-lghce zacnejo ru^ecatj še narnfravajo ta sredstva ti in odpadati ali sgden kredi° kaksna dva milijona. siti vrhovi dreveS'^Qstotne Qbl Je to za obrtnike; le padanja gozdoV,|?ro sodelUiPies lim obračunavajo. predvsem od vpljtjrs 3e banka Z BeoSraJsko banko, znanih bolezni i*^k,°vem u pobr «u prav zdaj p& kjer najdlje P0^^1-Ob niSn slovenJeiraškimi umiranja gozdov>fs* bodo JS občinsl in »Zelena kuga« i%k?eti So vH?J£ blh Prizadevni to kot sedem milij°Cj? obrtno p^^ o^anizirali slo-ali približno poV fc^^ju fe b ^ "^0" ,Na naJ' ga gozda. Iz Avst|°^ Gobefji^^P^P^^ena in o 15 odstotkih * SgjSi2i^i s^ t^1d ovsekoPri?J3" gozdov. Za.trasu*ob^ev okv^^ ^ hajajo iz Fra"cMkJ.lriokrogVl00S°delovalo je 19 zdru-iz Poljske in Če^Jki pa SQ 8 100^loVCev. Kranjski obr- sodita skupaj z S'ht športnih ilt^ZlH tudi številnih čijo med najved "Katerj s' nh ^kmovanj. valce zraka. ^$g£s Pesu?ć^fiiK^' problemi-širi od severo/.^ Je^ Pomiš,;* lske obrtnike?« anv7hnri., 7.»t.o b>^stanoVar,,:1JanJa bi dal govzhodu, zato , dež, če bi na^3.( vsem tem ostal3 na prvo me- ^anjj^^v obrti. Vsa ta J nismo nič naredili na tem področju. Do marca n jeti dogovor za združevar za stanovanja. Če drugi n sprejeli vsaj tišti obrtniki, \ mo delace. Akcijo bomo vo< sindikatom delavcev, zap obrtnikih. Za vođenje star sklada bomo ustanovili k stavljeno iz delavcev in obr dve stanovanji bi morali ki za naše delavce. Prav zar; nih stanovanjskih razmer , -nas občutiti že veliko flukt Drug, tudi zelo velik prol braževanje. Dosedaj so se s menjena izobraževanju, p bolj za ekskurzije, ki Pa s navadna potovanja. Sedaj izobraževanje v medobčins po strokah. Tako bo januar rano Predavanje o kolekti bah in razlaga novega obr na. Za vsako sekcijo poseb« za kovinarsko stroko, sekc visno remontnih storitev, nikov, gradbincev, mesar cev, frizerjev, pletilj in ken cev — bomo pripravljali str davanja, na katerih jim bc njaki iz tovarn predstavlja teriale, nove prijeme. Ski združenja vseh petih gorer vsake tri mesece pripravila tako predavanje.« »No, prehodi čez mejo 2 obrtnike ne bodo več Probl »To je res. In tudi podp dalo gospodarstvo, da lahl rePromaterial: za 500.000 i obrtnika, za dodatnih 500 0( racijska dela in po 200.000 vsakega zaposlenega delav REPORTAŽA PETEK, 11. JANUARJA 1985 9, STRAN GLAS Kakši^nci, kakšno zelje ... adar čno sk4lT„ač?.. specialitete, med ti in poi\. .$,„,,,,.. ; «dnV- zelJe- oba- zganci in vre kislo zelje, iz pe- kača pa diši po krvavićah ali pecenicah, vendar je žal to tu- mačimi gosti, pa je tako, da .;,nzem in p^f štruklji in takV^r """" fS"ncl in vre klsl° zelje, iz pe- močr gosto hudujemo nC J1 m tako dalje, pa kaca pa diši po krvavićah ali Sav kinajbitujiminCabl. d ai1 »z lenobnosti pecenicah. venri»r i* *«i ♦„♦„_ !„* stomponujali le dvže JdJ°, . zek in mešano rt* ' aa ^ gostinska po- »zi om preti kuga« »Srednjeevro/te'1! sf^rnoameriški gozd postaja bolan. Ne propadajo* za toTrstno ^.vesa. drugih vrst ne glede na to, kje raste jo|2 B1 - ri««i •aiMe S°zdovje onesnaženost zraka,« pravi K gosnodm-^ -ani g°zdarski inženir, ki na Institutu za g4Diiv «„ V? pn Biotehniški i j^vpUv onesnazenega zraka Ljubljani Bled — Umir blizini industrij večjih naselij in snaževalcev zra že vsakdanji poj* nih primerih, ki j" di v Sloveniji do' že ne zapeče vi jih (žal) le kot *\ predka in sodo Umiranje jelke ropi že 70 let, v manj 30. V zače tih let se je tem družilo še umira: leč proč od ind dišč in drugih o zraka. Rojstvo n> ji z rahlo senza1 prizvokom pravi] »Vidne ga« je povezano *iv ojažamo^ari^r^ gOZ" rih bo raziškoval pojav umira- V1sokih dimnikov'siovenijj10^11^ čaše tuđi nja gozdov. kom velikih kufl^n seveVoza^dne™ h T' >>Samo eozdarji ne borno kot tuđi pri nasvavi Mari«« 61 delu.« so kot gobe po i blejsS a T >>V gozd°- termoelektrarne jrstva *7 ;7,_gozdnega gospo- ^ jeverozahodnem delu.« go; termoelektrarne irstva kiiruor^"csa g°; dimniki, skozi k«W se je di naJbolj po-po izgorevanju ve|o razmahnnla bolezen izra-premoga slabe kjsmomenn aHpredlani. Spr-ostanki žvepla. W in da h« ' -a Je razl°g Su- da bo le zmanjsanje onesnače- ostanki žvepla. v; in da bo mT J,c razl°gSu" . . . _ preprečujejo ol]/ii dovoli . "•• kl. Je Je bilo Vsi drugi ukrepi, ki jih one- (in umiranje gqz<$& umirank? pJn zausta" snaževalci navajajo v svojo Okovani a se n?« Naša obrambo in priporočajo goz- Dlnila. Po dovS! P°vsem darjem - gnojenje gozdov, sa- ^ovsmoPOu;Tov]lSr JGnJe °dpOrnejŠih drevesnih lBhn pri smreki. pred- kurišč, vendar d ve snovi v višje odtod se širijo z vi na stotine in trov daleč, tuđi P meja, in povzrtooina tud, p ^ *?elovice in tam, kjer je nihće! ne a^ ^juke. Za zdaj tgozda in'kak ule obolele" f— —ia,Cvairem in KOl .O vzrokih noV^ranje dreve? i !e širi PodPisnik mednarodnih kon- • > , . jIV n» +„ vcs> ao odeovo- vencii o varstvu ntnUa nnnčtQ. odgovo-se bomo vencij o varstvu okolja upošte- lezni obstaja veČjY na ta vprašaV.^ u ,- - Marjan Šolar. »ft°Pali sele s tJ^lv ?• b°m° Yatl Popise. Menim, da še ni vsega kriv le kis^avami.« temelJitimi ra- cas za preplah; čas za lagoden jemajo le slabo tfj^anje gozdov ia , . ^dnos do te------"'------- kovnjaki, Večinf najbolj fa^J0 ^ di že minil. kov je prepričaj J ^jav snaženi zrak & umiranja gozdo^ malo, kajti tujim gostom naša vre kislo zelje, iz pe- močnata in zabeljena hrana v avnem ni všeč. Z nami, do- ----- j~ — -~ „« maci: ai vse. Nekateri kuharji imajo nam še na misel ne priđe, da aomacin speciahtet za dolgo- bi v luksuznem hotelu ali ime- nitnem gostišču natepavali žgance in mleko, če si za enak denar lahko kupimo zrezek, ki ga imamo daleč najrajši. Gostinci nišo tako neizvirni in nezainteresirani, kot jih prikazujemo v večnih kriti-kah, ki so postale že dokaj stereotipne, večkrat kot ne ne-upravičene. Vsi se že hudima-no dobro zavedajo, da živijo od prometa in obiska in se zato številni izredno trudijo, da bi čimveč prodali. Če bi prihaja-joča »klientela«, ki se pri nas kaže v domala izključno agen-cijskih gostih, tako zelo rada jedla naše domače specialite-te, bi jih tuđi na veliko cvrli, kuhali in pekli, saj navsezad-nje poklicnemu kuharju obara z žganci ne more delati pregla-vic, potico pa zna speci vsaka povprečna gospodinja. Kuharji se zatorej le priza-nesljivo smehljajo, kadar jih okrca za turizem vneta glava, češ da ponujajo le dunajske zrezke in meso na žaru. Vedo, da se bodo tuji gostje sicer lju-beznivo pozanimali, če je na voljo kakšna domača speciali-teta, ko pa jih bodo morali na-tančno poučiti, kakšne so pravzaprav dobrote naše kuhinje, bodo enoglasno naročili zrezek in solato. Mastna, obilna in nasitna alpska kuhinja evropskemu ali skandinavske-mu turistu ni všeč in poskusil jo bo pač samo enkrat — če bo sploh tvegal pokušino. Čeprav je res, da se obisk sleherne dežele še kako pomni po obloženi mizi, ne smemo pričakovati, da bi gostje hodili k nam le zato, da se bodo tri-krat na dan do onemoglosti najedli. Če so balkanskemu ljudstvu daleč najbolj pri srcu počitniške požrtije, ni nujno, da tuđi ostali svet misli, da je v dobri hrani tričetrt vseh ži-vljenjskih užitkov in slasti. Pri tem ti hodi stalno v misli visoki avstrijski državnik, ki je pred leti simbolično odpiral karavanski predor in so ga po otvoritvi zapeljali na prigrizek v ugledni Kompasov hotel v Kranjski gori. Lahko si samo predstavljamo, kaj vse je imela kuhinja na zalogi, a vse spe-cialitete, tuđi domače, so ostale v loncih in ponvicah, kajti gost si je na brezmejno začu-denje vseh zaželel le dve jajci na oko in malo mleka ... D. S fakulteti v na gozdove. v zgodovini srednjeevropskih gozdov, zato je razumljivo, da mu tuđi naši strokovnjaki po-svečajo zadnje čaše precej pozornosti. Institut za gozdno in lesno gospodarstvo je s po-močjo radovljiške in jeseniške raziskovalne skupnosti že do-ločil v obeh občinah deset kontrolnih mest (Jerebikovec na Mežaklji, Kokošinca na Po-kljuki, Visoki vrh na Jelovici, Kranjska gora, Jesenice, Bled), na katerih bodo strokovnjaki na podlagi sestave smrekovih iglic ugotavljali ka-kovost zraka. Institut bo sku-Paj z gozdnimi gospodarstvi določil tuđi 2000 točk v Slove-niji — skupin dreves, na kate- preprečili širjenja te bolezni,« poudarja Marjan Šolar. »Znanstveniki, ki proučujejo ta pojav, so enotnega mnenja, nja odločilno upočasnilo ali zaustavilo propadanje gozdov. vrst in drug način gospodarje-nja z gozdovi — so le gozdar-ska »kozmetika«. Naša država bo morala slejkoprej stopiti na prste onesnaževalcem in kot odnos do tega pojava pa°je tu-C. Zaplotnik dokazi za to še ^p.* -p. ^skav^'to^rsVaniei^u ^^K predsednik združeni a oremalo unošteV^^^^KlJl Onr+rnl^^r. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MM premalo upošte onesnaženja, ko^i ozon in fotokerrii1 obrtnikov: |^i bomo morali poskrbeti '? dobre pomoćnike »Nad Evropo onesnazenega zf( »Vanjo " odlagani, snovi vsi — tuđi $ ni, ki sodimo po tejar prec . . _ nje »razvite« evroJJnJski obrtnik; So bili lansko leto Iz te plasti pada 7 Predsednik a i"11 p^P°veduje nji-onesnaženje Le-tffi So ^lk Alojz Podgoršek: po-nih okoliščinah %?° 2& delavcp n?° + zo,bozdravstveno škode v gozdovih.&ve n°vih sa™lkGv-lotili ™ se pridružijo še drC^g *n zdvuieZ^nT^ aktov gospodarjenju z ^oveca^oc,, njihovo »čebelico« dobno - se navi<|ob zc^ Poldrugi miiijon in da. bolezen pokaže Vjpev. Letos n J J Ze 16 milijonov di-2-'ati še za a,,mf r.avaJo ta sredstva rie+n kredit taktSna dva milijona. ldstotnG „'l Je to za obrtnike; le PETKOV PORTRET Peter Finžgar V sredo so na slovesnosti v počastitev občinskega praznika v Škofji Loki podelili priznanja občine za leto 1984. Malo plaketo je prejel tuđi dolgoletni ravnatelj Šol-skega centra za kovinarsko in avtomehansko stroko v Škofji Loki in sedanji pedagoški vodja Izobraževalnega centra Zveze sindikatov Slovenije v Radovljici Peter Finžgar. Prejel jo je za 30-Ietno delo in dosežene uspehe pri organiziranju in vođenju kulturne dejavnosti v škofjeloški občini. Peter Finžgar namreč ni le izredno priljubljen učitelj in ravnatelj, ki se ga rade spominjajo številne generacije nekdanjih vajencev in s katerim radi sodelujejo slušatelji sindikalne politične sole, temveč je bil dolga leta med pobudniki in organiza-torji dela najprej pri Zvezi Svobod in prosvetnih dru-štev in kasne je pri Zvezi kulturnih organizacij občine, kot se je preimenovala prej-šnja zveza. Več kot dvajset let je že njen predsednik in v tem času je amaterska de-javnost v škofjeloški občini postala izredno razgibana. Začel je kot devetnajstle-ten učitelj na Trebiji v Po-ljanski dolini. Pred njim sta na tej vaški soli učila dobra dramatika, ki sta veliko naredila za razvoj kulturnih dejavnosti, Niko Slapar in Jakob Ušeničnik. »Septembra leta 1954 sem prišel na solo in za 29. no-vember smo že imeli prvo premiero. Najprej smo zaigrali Županovo Micko. Malo sem igral in malo režiral. To delo sem po prihodu iz vojske nadaljeval v Javorjah, kjer sem ostal tri leta.« Leta 1959 se je zaposlil na škofjeloški osnovni soli. Hkrati se je kot igralec vključil v DPD Svoboda in postat predsednik tega društva. Prav v tem času je lo-ška Svoboda dosegla največ-je ustvarjalne uspehe. »Tedaj še ni bilo kulturne skupnosti, ni bilo še nikakrš-nega namenskega zbiranja denarja za kulturo, niti ni bila kultura kakšna posebna, določena postavka v ob-činskem proračunu. Dobili smo toliko, kot nam je bil kateri od županov naklo- njen. Vendar je bilo hkrati dobro, da je Loka imela bogato gledališko tradicijo. Ljudje so radi sodelovali pri gledališču, zato jih ni bilo težko dobiti niti za igro niti za delo v društvu in tuđi denar smo nekako dobili. To je bilo obdobje čudovitih gleda-liščnikov Poldke Štigličeve, Jamnika, Kreka, Furlana in Kovača.« Ob ustanovitvi Zveze Svobod in prosvetnih društev leta 1961 je Peter Finžgar najprej prevzel tajniška dela, predsednik je bil tedaj dr. Bojan Petrič. Leta 1963 je postal njen predsednik in predsednik Zveze kulturnih organizacij je še danes. Leta 1971 je bil predsednik usta-novnega odbora za ustanovi-tev kulturne skupnosti, ki je bila v škofjeloški občini ustanovljena kot druga v Sloveniji. »V okviru kulturne skupnosti je dobila mesto tuđi ZKO in od tedaj se je začel pravi razcvet amaterske kulture. Začelo se je množično ustanavljanje novih kulturnih organizacij in društev, ki so zamenjala stare KUDe in Svobode. ZKO je tako dobila odbore za gledališko, vokal-noinstrumentalno, likovno, folklorno in druge kulturne zvrsti. Da je bila takšna usmeritev prava, potrjujejo podatki o lanskih priredit- vah. Pripravili smo jih 327, obiskalo jih je 13.300 gledal-cev in sodelovalo 2.000 izva-jalcev. Hkrati je lani delova-lo v škofjeloški občini 21 gle-daliških skupin, 34 vokalnih in instrumentalnih ansam-blov, 3 likovne skupine, 3 knjižnoliterarne, 7 klubskih, 8 fotofilmskih skupin in 9 folklornih.« Kaj bi rad, da bi še naredili? Želi, da bi decembra vsa-ko leto pripravili Severjev teden, v okviru katerega bi pripravili občinsko revijo gledaliških skupin, kar bi Loški oder oživilo kot žari-šče dramatske dejavnosti v občini. Loški oder bi za va-ške odre opravljal mentorstvo za repertoar, uredil bi izposojevališče ustrezne literature in kostumov, organizirat bi seminarje za igralce in režiserje in podobno. Hkrati pa bi bil Severjev teden prikaz dela podeželskih odrov. Kje pa je bilo najlepše? »Najlepše spomine imam na Javorje. Tu so ljudje res-nično radi sodelovali, spo-štovali so učitelja in se veselili vsake prireditve. Ljudje so čakali, da učitelj nekaj naredi in so bili tuđi sami pripravljeni delati. Radi so hodili na prireditve pa če- fjrav se je skoraj vsaka vese-ica končala s pretepom.« L. Bogataj iglice začnejo ru' ti in odpadati ali siti vrhovi dreveS' siu vrnovi arevc^ yi—i-otiie obr "+• "" ^a uuruuKfc!; »e padanja gozdov !T0 spdeluiei?, , lim obračunavajo. 1 * ,]e banJki° z Beograjsko banko. &Vern UreHunjI^Ovi-zgradbi na na l50kSllatse Podstrešje in Sobro sSSdratnih metrov povr- znanih bolezni iflIdnKkIOVem"urpH-,nJI^Ovi-zgradb V najhujšem P% Ah l50 Ki* P^trešj drevo propade vd^ V Zvezni r^pU^ Pobr^teni/r&V zdaJ P^ pripra-kjer najdlje P°X?lki-Ob niS® S slovenjegraškimi umiranja gozdoV g> se bodo pObr^? občinskem P™z-najbolj proučujej"1!^1 na družah« ma zdrav gozd 1^e1mPodS^-rkulturnem in »Zelena kuga« «^ «o v fc blU Priz^evni to kot sedem milijojftj? obrtno ^0 °Igiimzi™li sl°" ali približno pol^/^Ju je blH J0' ,Na naj" ea eozda I? Avstffn n °obec \\t Pnpravl3ena in f iT^stotk^ Š^S^^ZZ^^^ gozdov. ZastrašU S obrfcj« v okvzru zveze 7%t hajajo iz Franc^ino^- Sodelovalo je 19 zdru-iz Poljske m Ce&HJci pa Sq ^ 100^lovcev. Kranjski obr-sodita skupaj z^gjgjš^ e udeležili tuđi številnih čijo med najveCJI^ateri un tekmovanj. valce zraka. »^^ies PesU?0% °lj P,ereči P™blemi, širi od severoza^ez Pomi^a;ranJ.ske obrtnike?« govzhodu, zato b'l :anY°vania I,33 bl dal na P™ me-dež, če bi na^te ^KranJ^^vv obrti. Vsa ta vsem tem ostala nismo nič naredilT na tem področju. Do marca moamo spre-jeti dogovor za združevanje sredstev za stanovanja. Če drugi ne, ga bomo sprejeli vsaj tišti obrtniki, ki zaposluje-mo delace. Akcijo bomo vodili skupaj s sindikatom delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Za vođenje stanovanjskega sklada bomo ustanovili komisijo, se-stavljeno iz delavcev in obrtnikov. Vsaj dve stanovanji bi morali kupiti na leto za naše delavce. Prav zaradi neureje-nih stanovanjskih razmer je danes pri -nas občutiti že veliko fluktuacijo. Drug, tuđi zelo velik problem, jo izo-braževanje. Dosedaj so se sredstva, na-menjena izobraževanju, porabljala le bolj za ekskurzije, ki pa so bila čisto ' navadna potovanja. Sedaj pripravljajo izobraževanje v medobčinskih okvirih, po strokah. Tako bo januarja organizirano predavanje o kolektivnih pogod-bah in razlaga novega obrtnega zakona. Za vsako sekcijo posebej — sekcijo za kovinarsko stroko, sekcijo avtoser-visno remontnih storitev, avtoprevoz-nikov, gradbincev, mesarjev, gostin-cev, frizerjev, pletilj in kemičnih čistil-cev — bomo pripravljali strokovna predavanja, na katerih jim bodo strokovnjaki iz tovarn predstavljali nove ma-teriale, nove prijeme. Skupno naj bi združenja vseh petih gorenjskih občin vsake tri mesece pripravila vsaj po eno tako predavanje.« »No, prehodi čez mejo zdaj tuđi za obrtnike ne bodo več problem.« »To je res. In tuđi podporo nam je dalo gospodarstvo, da lahko uvažamo repromaterial: za 500.000 dinarjev na obrtnika, za dodatnih 500.000 za koope-racijska dela in po 200.000 dinarjev za vsakega zaposlenega delavca. Slabše pa je za uvoz osnovnih sredstev. Zdaj imamo dovoljeno uvoziti na vsaki dve leti za 2 milijona osnovnih sredstev, vendar mora prošnji ugoditi 'beograjska komora za preradu metala'. Tu pa čakaš dve leti in še več, preden dobiš rešeno. Če dobiš, seveda. To reševanje bi morali prenesti vsaj na republiko, če ne na medobčinske gospodarske zbornice. Tako čakanje na rešitev prošnje je brez smisla. Nekaj bi tu resnično morali storiti, kajti prav obrt ima danes še ogromne možnosti zaposlovanja. Kam pa naj postavim delavca, če nimam stroja zanj?!« »Zadnjič so se nekateri vaši obrtniki hudo razburjali zaradi člankov v Glasu, ki sta poročala 0 neplačevanju dav-kov obrtnikov. Danes toliko obrtnikov že ne plačuje davkov, da človek skoraj verjeti ne- more, da jim gre res tako slabo. Pritožujejo pa se tuđi nad nizki-mi plačami.« »Res je. V kranjski občini nas od 1186 obrtnikov le 200 plačuje davke. Mi moramo zbrati tretjino občinskega proračuna. V bistvu vsi obrtniki plaču-jejo nek davek,~V tej ali oni obliki. So pa obrtniki, ki jim na koncu čisto nič ne ostane. Tega res skoraj ne moreš razumeti. Z njimi pad,a slaba luč na vse obrtnike v proizvodni dejavnosti. In nič čudnega, da so jezni, ker posplošu-jete neplačevanje davkov in goljufanje na vse, obrtnike, In potem osebni dohodki, ki so pri nekaterih obrtnikih prikazani smešno nizko. Pa pravijo: občina naj mi prizna plačo, pa bom delal. To je neumnost. Plača obrtnika je odvisna od dosežene-ga dohodka iz prejšnjega leta, od nje- govega prometa. Občina rnu ne bo dala plače! Moram pa poudariti, da z davčno upravo nimamo nobenih razprtij več. Prav dobro se razumemo. Direktor davčne uprave priđe na vse naše seje. Prav danes imamo za konec leta sesta-nek z občinskimi možmi, s predsedni-kom skupščine, izvršnega sveta, z na-čelniki vseh komitejev, s predstavniki carine in drugimi.« »Kaj pa obrtna cona?« »Odlok o prepovedi gradnje na zem-ljiščih bodoče obrtniške cone Britof— Voge je že sprejet. Zdaj se pripravljajo na sprejem zazidalnega nacrta in upam, da bomo v dveh letih že prišli do zemljišč in začeli z gradnjo. 30 do 40 obrtnih delavnic bo tam stalo.« »Ste s kooperacijskim sodelovanjem z industrijo zadovoljni?« »Industrija je danes zelo odvisna od obrtnikov. Skoraj si ne morem več zamisliti industrije brez kooperantov. Vendar pa postaja industrija slab plač-nik. Na primer Iskra. In žal za obrtnike ne velja plačilo računov v 15 dneh. Pri tej inflaciji tako obrtniki izgublja-mo velika sredstva. In še eno krivico občutimo pri tem. Obrtniki moramo konkurirati industriji, cenejši moramo biti, manj stroškov smemo imeti, rnateriale pa plačujemo po 30 odstotkov dražje kot industrija. Prav sedaj se na zvezi obrtnih zdru-ženj potegujemo, da bi bili tuđi mi oproščeni prometnega davka.« »Kaj pa obrtni sejem?« »Izrodil se je. Pred leti smo si ga dru-gače predstavljali. Predvsem pa mislim, da je prepogost. Za naše razmere bi bilo dovolj, če bi ga imeli vsako drugo leto. Sejem bi lahko kako drugače zasedel svoje zmogljivosti.« »Kako vas pa zadenc usmerjeno izobraževanje?« »Sklad za izobraževanje in predsed-niki sekcij bodo v bodoče tesneje sodelovali 7. direktorji vajenskih sol, z Iskro, Delavsko univerzo in drugimi. Radi bi, da bi učenci pobliže spoznali delo v obrti, se navdušili zanj. Pokazali bi jim tuđi film o obrteh, ki ga je lani pripravilo škofjeloško združenje obrtnikov. Usmerjeno izobraževanje je danes brez vajencev. Kaj bo potem, ne vem. Zagotovo pa obrtnik ne bo več do-bil pomoćnika, kot ga je včasih, ko je šel vajenec skozi trde roke mojstra, skozi vse praktično delo. Danes ne bomo iz sole dobili ne kovača, ne galvani-zerja, ne čevljarja. Samo papir bodo prinesli iz sole, prakse pa nobene. Mi pa potrebujemo praktika, ne teoretika. Vajenski sistem je bil v primerjavi s to novotarijo odličen. Če sami ne bomo poskrbeli za to, da bodo mladi spoznali delo pri obrtniku, bomo imeli v bodoče v obrti le priučene ljudi, nobenih pravih pomočnikov. Kje bomo pa potem jemali nove mojstre? Že tako je nizka izobrazba v obrti, zdaj bo pa še slabše.« »Kaj pa si želite v novem letu?« »Da bi bil vsaj tak, kot je bil ta!« D. Dolenc OLA8 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 11. JANUARJA 1985 £§ Osemindvajsetič Po stezah partizanske Jelovice Vse poti vodijo v Dražgoše V počastitev 43. obletnice dražgoške bitke, 40. obletnice osvobo-ditve in praznika škofjeloške občine bodo v nedeljo v Dražgošah (in drugod na Jelovici) športna tekmovanja, množični pohodi in ob 12. uri osrednja slovesnost pri spomeniku. Že v soboto bo tek-movanje v biatlonu. Dražgoše — 28. množične spominske in športno-rekreativne prireditve Po stezah partizanske Jelovice se bodo" za-čele že v soboto, ko bo v Dražgošah (start ob 10. uri) mladinsko ekipno tek-movanje v biatlonu za jugoslovanski smućarski pokal maršala Tita in tek-movanje za ostale starostne kategorije. Starejši mladinci in člani bodo tekli na 10 kilometrov, mlajši mladinci na 7 in mladinke na 5 kilometrov. V nedeljo bosta Smučarska zveza Slovenije in Športno društvo Plamen iz Krope pripravila s pomočjo republiškega štaba teritorialne obrambe prvič v okviru dražgoških prireditev pionirsko tek-movanje v biatlonu za pokal Slovenije. Mlajši pionirji in pionirke bodo tekli na 3 kilometre in njihovi starejši vrst-niki na 4. To tekmovanje bo postalo tradicionalno. Njegov namen je povećati zanimanje za biatlon med mladimi in dvigniti to športno panogo iz pov-prečja. Pokrajinski štab teritorialne obrambe za Gorenjsko bo pripravil 14. odprto tekmovanje moških in žensk smučarskih patrulj enot teritorialne obrambe SR Slovenije. Start in cilj 14-kilometrskega teka bosta nad Bičkovo skalo na vrhu Dražgoške gore. Prireditelju se je do srede prijavilo že 45 ekip iz Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine ter iz Crne gore: 20 ekip enot teritorialne obrambe, 10 ekip JLA in 12 do 15 ekip uprav za notranje zadeve in republiškega sekretariata. Republiški konferenci ZRVS in ZSMS ter občinski konferenci iz Radovijice in Športno društvo Plamen iz Krope pripravljajo v nedeljo 11. tekmovanje patrulj ZSMS in ZRVS združeno s po hodom Po poti heroja Kebeta. Ekipe, sestavljene iz treh mladincev in treh rezervnih vojaških starešin, bodo po reševanju nalog in streljanju z malo-kalibrsko puško krenile nekaj po osmi uri iz Krope proti-Dražgošam. Ce bodo ugodne snežne razmere, bo v nedeljo ob 9. uri na Slemenu v Dražgošah tuđi veleslalomsko tekmovanje za cicibane, v Dolenji vaši pa uro kasneje tekmovanje z navadnimi in tekmovalnimi san-mi. i|. Med številnimi pohodi bo najtežji Po Alpsko smučanje poti Cankarjevega bataljona od Pasje ravni do Dražgoš. Pohod organizira PD Škofja Loka, začel se bo ob enih ponoći izpod Pasje ravni in bo trajal enajst ur. Veliko pohodnikov pričaku-jejo iz bohinjske doline; odtod bodo krenili Po poti prvih partizanov ob sedmih zjutraj iz Soteske. Občinski odbor ZZB NOV Kranj pripravlja v sodelova-nju s PD Kranj pohod Po poti heroja Iva Slavca-Jokla. Telesno bolje pripravljeni občani se bodo udeležili tri ure in pol trajajočega pohoda iz Stražišča prek Čepulj in Mohorja do Dražgoš; av-tobusi bodo vozili do zbirnega mesta za ta pohod od 8. ure do 8.30 izpred hotela Creina v Kranju. Starejši in kondicij-sko slabše pripravljeni občani ter družine se bodo z avtobusom, ki bo vozil iz Kranja od desetih do pol enajstih, pri-peljali do Nemilj, od koder je le še uro hoje do Dražgoš. Povratek je načrto-van takole: prvi avtobus bo odpeljal iz Nemilj ob dveh in zadnji ob štirih po-poldne. Občinska konferenca ZSMS Skofja Loka prireja pohod Po poti Škofjeloškega odreda. Pohodnike iz obeh dolin bosta na zbirno mesto pred vojašnico v Škofjo Loko pripeljala av-tobusa — iz Žirov bo krenil ob 5. uri in iz Železnikov ob 5.30, ustavljala pa se bosta na vseh vmesnih postajah. Po-hodniki bodo krenili iz Škofje Loke ob 6. uri in zatem nadaljevali prek Križne gore do Dražgoš. Pohod Po poti Otona Vrhunca-Blaža se bo začel ob 9.30 pred osnovno solo v Selcah, pohod Po poti herojev Staneta Žagarja in Jožeta Gre-gorčiča ob 10. uri pred gasilskim domom v Rudnem, pohod Po poti heroja Antona Dežmana-Tončka pa nekaj po osmi uri iz Krope. Ob 12. uri bo pri spomeniku v Dražgošah osrednja slovesnost, na kateri bo zbranim spregovoril Božidar Gor-jan-Božo, predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. V kulturnem programu bodo na.stopili Alplesova godba, pevski zbor in recitatorji KUD Bratov Biček iz Dražgoš. Pa še tole: vsi, ki nameravate v nedeljo v Dražgoše, oblecite in obujte se vremenskim razmeram primerno! C. Zaplotnik Naši med prvo petnajsterico SCHLADMING - Na veleslalomski progi, kjer je bilo pred dvema letoma svetovno prvenstvo v alpskih discipli-nah, je bil tretji nastop v tej moški disciplini za točke svetovnega moškega pokala za sezono 1984-85. Na tem vele-slalomu je nastopilo nad osemdeset najboljših veleslalomistov. Med temi so bili tuđi najboljši Jugoslovani, ki so dosegli odlične uvrstitve. Kar trije naši so se prebili med prvo petnajsterico. Že v prvi vožnji se je najbolje znašel Švicar Thomas Bvirgler, ki je bil tuđi v drugi tako hiter, da je dosegel svojo prvo zmago v svetovnem veleslalomskem pokalu. Od naših se je v prvem nasto-pu najbolje odrezal Jure Franko, ki je bil tretji, medtem ko je bil Strel dva-najsti, Križaj trinajsti, z visoko startno številko pa je Rok Petrovič zasedel iz-vrstno šestnajsto mesto. V drugem na-stopu sta se od naših najbolje odrezala Križaj in Petrović. Križaj je prav v tem uastopu dobil prve veleslalomske točke svetovnega pokala v tej sezoni. Odličen je bil tuđi Petrovič, ki je kot Svetova in Zavadlavova med prvo trojico KAPRUN — Pred nadaljevanjem ženskega svetovnega pokala, ki bo v dveh smukih in slalomu v Bad Klein-kirchheimu, so pripravili v tem avstrij-skem smučarskem središču mednarod-ni veleslalom in slalom za točke v ev-ropskem pokalu. Nastopile so skoraj vse najboljše smučarke. V veleslalomu se je od naših najbolje odrezala Mateja Svet, ki je bila takoj za zmagovalko S. Stotz iz Avstrije, medtem ko so bile ostale naše nekoliko slabše. V slalomu si je odlično tretje mesto prismučala Anja Zavadlav. V teh dveh slalomskih disciplinah za evropski pokal so nastopali tuđi fantje. Jeseničan Sašo Robič je v obeh nasto-pih dosegel točke za evropski pokal. Rezultati — veleslalom — ženske — 1. S. Stol/ (Avstrija) 2:12,42, 2. Svet (Jugoslavija) 2:12,96, 3. Warter (Avstrija) 2:1:5,09, 10. lisjak (Jugoslavija) 2:14,11; slalom - 1. Wacher (Avstrija) 1:34,11, 2. Konzett (I.iechtenstein) 1:34,50. 3. Zavadlav 1:34,61,... 17. Še-l»ula (obe Jugoslavija) 1:47,55. Moški — slalom -- 1. C)r!uinsky 1:29,59, 2. Berchtold 1:29,84, 3. Pfeiler (vsi Avstrija) 1:29,94___14. Robič (Jugoslavija) 1:34,38; drugi slalom — 1. Tonu/./i (Italiju) 1:20.25,' 2. Berehtold (Avstnja) 1:26,65, 3. Bitter (ZRN) 1:27.38,... 13. Robič (Jugoslavija) 1:33,91. -dh Križaj osvojil prve točke v veleslalomu. Nekoliko slabše je drugo progo prevozil srebrni iz Sarajeva Franko, vendar je osvojil še vedno solidno sedmo mesto. Slabši od te trojice Jugoslo-vanov je bil Ločan Boris Strel, ki je pred dvema letoma na tej progi osvojil bronasto kolajno, saj je na koncu zasedel le devetnajsto mesto. Rezultati — 1. Biirgler (Švica) 2:36,65, 2. Girardelli (Luksemburg) 2:36,76, 3. Hangl (Švica) 2:38,33, 4. Ma-der (Avstrija) 2:38,57, 5. Gaspoz (Švica) 2:38,87, 6. Promotton (Italija) 2:38,99, 7. Franko (Jugoslavija) 2:39,35, 8. Gruber (Avstrija) 2:39,62, 9. Stenmark (Švedska) 2:39,60, 10. Strolz (Avstrija) 2:39,62, 11. Križaj (Jugoslavija) 2:39,92, 12. Namberger (ZRN) 2:39,95, 13. Petrovič (Jugoslavija) 2:40,48, 14. Giorgi (Italija) 2:40,48, 15. Tavarnier (Francija) 2:40,75,... 19. Strel, 28. Kuralt, 33. Be-nedik (vsi Jugoslavija). Svetovni pokal — veleslalom — 1. Girardelli 90, 2. Zurbriggen 68, 3. Th. Biirgler 65, 4. Hangl 59, 5. Erlacher 46___37. Franko in Enn 33. Skupno - 1. Girardelli 140, 2. Zurbriggen 107, 3. VVenzel 101, 4. Th Biir gler 84, 5. Hangl 73, 6. Julen 70, 7. Erlacher 64, 8. De Chiesa 59, 9. Križaj 58, 10. Stenmark 55___17. Franko 33, 42. Petrovič 8, 51. Kuralt 6, 59. Cerkovnik 3. D Humer Drsanje in plavanje med počitnicami KRANJ — Zveza društev prijateljev mladine Kranj bo letos med zimskimi počitnicami za učence in dijake organizirala vrsto športnih dejavnosti. Tako bodo tišti, ki med počitnicami ne bodo smucali, lahko drsali na ledeni ploskvi Gorenjske-ga sejma in plavali v zimskem pla-valnem bazenu. Drsanje na drsališću Gorenjske-ga sejma bo od 10. do 12. ure pod strokovnim vodstvom od 14. do 18. januarja in od 21. do 25. januarja. Začel se bo tuđi drsalni in nadu-Ijevalni tečaj za otroke od 6 do 8 let starosti. Prva skupina bo začela od 14. do 18. januarja od 9. do 10. uro, druga skupina p«i od 21. do 25. / istim časom kot prva. Prijavnina je 700,00 dinarjev. Prijavite se lahko na ZTKO Krunj, Cesta Staneta Žagarja 27, telefon 21-176 do 11. janu arja. Za ti.ste. ki /n.'ijo plavati, bo mo-/no plavanje v zimskem ba/enu od 14. do 18. januarja od 11. do 12.30. Vstopnine ni. .^ji Šahovske novice Lesce: Kecić prvak radovijiške občine — Na članskem šahovskem prvenstvu radovljiške občine za leto 1984 je nastopilo 20 igralcev. Kecić, Bajželj in Kaše so v devetih kolih zbrali enako število točk — 6,5, vendar je zaradi bolj šega koeficienta naslov prvaka osvojil Kecić, drugi je bil Bajželj in tretji Kaše. Sledijo Somnic s 6 točkami, Prestrl, Tramte, Mali in Jazbec s po 5,5 ter Uršič in Renko s 5 točkami. Lesce: Osterman zmagovalec novo-letnega turnirja — Na novoletnem hi-tropoteznem šahovskem turnirju je nastopilo 20 igralcev. Zmagal je Osterman z 8,5 točke pred Železnikom 7, Mencingerjem in Rodmanom 6, Baj-žljem in J. Prestrlom 5,5 ter Tramte-tom, Ravnikom in Lapom s po 5 točkami. Bled: šahovski festival od 15. do 24. marca — Šahovska zveza Gorenj-ske je določila, da bo 6. šahovski festival na Bledu od 15. do 24. marca. Na sporedu bosta mednarodni turnir za moške in ženske ter hitropotezni turnir. Udeleženci bodo bivali v blejskih hotelih A in B kategorije in igrali v dvorani Kazine. 12-članski prireditveni odbor bo vodil Valter Šinkovec iz Ra-dovljice, glavni sodnik na festivalu pa bo Janko Bohak iz Ptuja. Udeležbo na festivalu so že potrdili šahisti iz Avstrije, Švedske, Italije, Poljske in Romuni-je. — V. Perović Škofja Loka: občni zbor šahovskega društva — Člani Šahovskega društva Škofja Loka so na občnem zboru oceni-li delo v preteklosti, se dogovorili za dejavnost v prihodnosti ter izvolili novo vodstvo — za nredsednika Jožeta Ruparja, za tajnika Romana Jemca, za blagajnika Karla Kalana in za gospo-darja Vlada Rozmana. Po občnem zboru je bil hitropotezni turnir, na kate-rem je nastopilo 16 šahistov. Zmagala sta Borut Mencinger in Roman Jemc z 11 točkami, sledijo Jože Rupar, Lojze Kalan, Dolenc, Malek, Štimec, Rozman in Pevc. — V. Rozman Patruljni tek Staneta Žagarja 26. januarja Srednja Dobrava — Krajevne bor-čevske organizacije in športna društva lipniške doline prirejajo pod pokroviteljstvom Iskre Otoče v soboto, 26. januarja, ob 9. uri na Srednji Dobravi pri Kropi tradicionalni, 5. smučarski patruljni tek v spomin na narodnega heroja Staneta Žagarja m njegove sobor-ce. Ne preveč zahtevne 8 in 15 kilometrov dolge smučine bodo speljane od Dobrave proti Prezrenjam. Tričlanske moške in ženske patrulje bodo razde-ljene v osem kategorij. Moške in ženske patrulje skupne starosti 45 let, ženske patrulje do 90 in nad 90 let ter patrulje v uniforman in s terenskimi smučmi (vojaki, miličniki, lovci, gasilci ter pripadniki enot teritorialne obrambe, narodne in civilne zaščite) bodo tekle na 8 kilometrov, vse ostale patrulje — moški do 90 let, od 90 do 150 let in nad 150 let pa na 15 kilometrov. V vsa-ki patrulji bo lahko le en kategoriziran tekmovalec. Vsi udeleženci bodo preje-li spominske značke in bilten, prvi trije v vsaki skupini pa spominske kolajne. Prijave za patruljni tek Staneta Žagarja sprejema TVD Partizan Podnart oziroma Mirko Faganel (telefon — 70-422) do 23. januarja; do tega dne bo štartnina za odrasle 100 in za šolsko mladino 50 dinarjev. Vsi, ki se bodo prijavili za tek na dan tekmovanja, bodo odšteli za startni no polovico več. Pismene prijave morajo vsebovati ime in priimek tekmovalca, leto rojstva, tekmovalno kategorijo in ime organizacije, za katero bo nastopal. Ce bodo 26. januarja neugodne snežne razmere, bo 5. patruljni tek Staneta Žagarja 24. februarja. C. Rozman Kegljanje na ledu Uspeh Vatrostalne in Šapka Jesenice — Jeseniška ekipa keglja-čev na ledu Vatrostalna je minuli ko-nec tedna nastopila na močnem med-narodnem turnirju v Castelrottu v Italiji. Prvi dan turnirja je bilo na sporedu ekipno tekmovanje, na katerem je Vatrostalna med 30 ekipami iz Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Sviće in Luksemburga osvojila deseto mesto. Drugi dan je bilo tekmovanje za posameznike v bližanju in zbijanju. Član jeseniške ekipe in dobitnik bro-naste kolajne na svetovnem prvenstvu v Frankfurtu Rudi Šapek je med 76 ke-gljači zasedel drugo mesto, prehitel pa je tuđi dvakratnoga evropskega prvaka Italijana Sattlerja. Ivan Žele/.nikar se je uvrstil na osmo mesto. Ekipno je bila Vatrostalna druga — za Italijo in pred Avstrijo. Zadnji dan turnirja so se ekipe .še enkrat pomenle med seboj, tokrat pa je bila najboljša Vatrostalna. Uspeh jeseniških kegijaeev je .še toliko večji, ker .so na tekmovanju nastopile vse naju.spešnej.še evropske (in svoto v ne) kegljaške ekipe z vsemi najbolj-šimi tekmovalci. /c/\ Sedemnajsta mednarodna skakalna turneja Treh dežel Skoki v Planici, Trbižu in Beljaku PLANICA — Dolina pod Poncami in njena obnovljena 90-metrska ska-kalnica za zlati jubilej skakalnic v Planici bo danes prizorišče uvodne med-narodne tekme Treh dežel, ki je pri nas, Trbižu in Beljaku za članski evropski skakalni pokal. Na teh treh skakalnicah bo teden dni pred svetov-nim prvenstvom v klasičnih disciplinah nastopilo osemdeset skakalcev iz dvanajstih držav Evrope in Amerike. Današnja planiška tekma Treh dežel bo obenem tuđi generalka za osmo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih na velikanki, ki bo marca. Čeprav bo tekma na 90-metrski skakalnici, bo mednarodna udeležba dokaj kakovostna, saj bodo skoraj vse prijavljene reprezentance nastopile s kompletno prvo postavo. Skakalnica je odlično pripravljena, organizator, smučarski klub Ilirija iz Ljubljane, pa bo poskrbel tuđi za splužene parkirne bokse. Častni pokrovitelj planiške tekme je IS skupščine SRS Slovenije, pokrovitelja pa Iskra Delta, ki ima tuđi vso računalniško službo vseh re-zultatov in Elektrotehna in Unis iz Ljubljane. Norvežani bodo z odlično ekipo tako kot Francozi, po nekaj letih bodo nastopili tuđi Romuni in Ame-riČani, Bolgari bodo prišli z lanskim skupnim zmagovalcem Brejičevom, Španci, ekipa iz ZRN, Švice, NDR, Avstrijci, Italijani in Čehi so prijavili svoje B ekipe, medtem ko Fincev ne bo. Naše najboljše moštvo z Ulago, Te-pešem, Bajcem, Dolarjem, Šthnom in Globočnikom bo nastopilo samo v Planici, medtem ko bodo na vseh treh tekmah skakali tuđi mladinci Škr-janc, Horvat,- Peljhan, Žagar, Kešar, Česen, Melin, Gašpirc, Debeljak in Jošt. Ta turneja ni več mladinska. Je samo članska, saj je za evropski skakalni pokal. Uradni trening bo danes v Planici ob 10. uri, medtem ko bo tekma ob 13. uri. V Trbižu in Beljaku se bosta tekmi pričeli ob 13.30. -dh Šesti smučarski tek Gorenjskega odreda Vse je odvisno od snežnih razmer V Cerkljah je vse nared za šesti množični smučarski tek Gorenj* ] skega odreda — poročajo prizadevni prireditelji — le snežnfi odeja je za zdaj (v sredo) še preskromna. Če snega ne bo zadostj in bodo morali teke odpovedati, bodo to sporočili v soboto zjutraj prek ljubljanskega radia. Cerklje — Organizacijski odbor 6. množičnih cerkljanskih smučarskih te-kov Gorenjskega odreda — vodi ga Ja-nez Martinčič — se je v torek sestal že na svoji deseti seji. Ob navznočnosti predsednika častnega odbora Henrika Peternelja, sicer predsednika kranj-skega izvršnega sveta, je ocenil dose-danji potek priprav na prvo letošnjo množično tekaško prireditev na Go-renjskem. Čeprav je za zdaj (v sredo) v Cerkljah še deset centimetrov pretanka snežna odeja, da bi omogočala ne-moteno izvedbo prireditve, se člani Športnega društva Krvavec iz Cerkelj in vsi drugi pripravljajo, kot da tek bo. Če prireditve le ne bodo mogli izvesti, bodo o tem obvestili ljubitelje smučarskih tekov v soboto zjutraj in dopoldne na Valu 202 ter pri obvestilih na prvem programu. Pionirji in borci bodo tekli na 7 kilometrov, vsi ostali udeleženci bodo glede na telesno pripravljenost lahko izbi- rali med tekoma na 7 in 25 kilometrov-Daljši tek bo veljal tuđi kot preskušnj8 v akciji Brazde vzdržljivosti — kaveljc in korenina. Prireditelj bo sprejema' prijave le na dan tekmovanja — v n^ deljo od 6. do 9. ure. Startnina za odra' sle bo 200 dinarjev, medtem ko je pio; nirji ne plačajo. Start teka bo ob 10. ui"1 pri Zadružnem domu v Cerkljah. Orga' nizator želi, da bi vsak udeleženec na* stopil v tišti kategoriji, za katero se b, o«i Urx ob E!™. 11. JANUARJA 1985 REPORTAŽA, KINO, NOVO V KINU 11. STRAN GLAS Dva pomembna jubileja kranjska Save Dosedanji razvoj za obetavnejši jutri Jubileji so res priložnost za obujanje preteklega, toda Sava Kranj Ima zdaj trdne nacrte tuđi za prihodnost, za kar sta značilna predvsem za trg usmerjeni proizvodni program in pa povečevanje izvoza usn dr" V kranJskl Savi' industriji gumijevih. Dom60 'n kemičnih izdelkov, praznujejo dva usta 'ubileia 65 let je namreč minilo od ka v i 'tVe prve9a podjetja za predelavo kavču-ski s Ugoslavi)i 7 januarja 1950 pa je bil v kranj-se ip tUdl V2idan temeljni kamen, nad katerim nia n razrasla trdr>a stavba delavskega odloča-cer š UpravlJanja z rezultati dela. ki jo je treba si-dalie 6 Vec*no dograjevati. Toda na uspehih na-oqro n' tak° težko' še P°set)ej ne ob tako y mnem napredku delovne organizacije Sava bem Povojnem obdobju. °d radirk do najzahtevnejše Pnevmatike obcjVhČ kOt Š6St desetletiJ obstoja je tako dolgo prvih ~ đa 'e Primeriava sedanjega stanja in iz p\ZaCetk°V komaj smiselna. Stroji z letnico male PrVe svetovne V0Jne so namreč v tem 192Qm Podjetju z 21 zaposlenim! delavci v letu ke w l2t ovali le najenostavnejše gumene izdel-veio? -S° biH P°dPetnilAX pnr"' Prerniera amer. barv. fil-arn*r bnr, ,EM °b 21. uri, 14. januarja; arner. ha^'/l,lm OSTAT1 ŽIV ob 10. uri, 20 u'n i7' fUm DAX POTEM ob 16., 18. in VE^oLjsi6- ""• 1° un £*: fllTn LETEĆA TOLPA ob 18. m ^Oj£ l,JAa"UarJa;franc. barv. komedija UTv- kov?ATlRlliAJO ob 16. un, franc. k1 2o urf ?IJ"° PO PM' UVBEZN1 ob 18. «k e^'Ja' \-rJ.anuana; novozeland. barv. i, '6- un flSlCu'VI -W,\7 MOUR1CE i'a£2V/ 'lQnc- barv komed. PO PRVI cif**}-ij*-in 2°un 7?YE\'I v un,!anuarJa: amer barv- fllm '* un, a"OJV ZA ŽIVLJENJE ob 16. in ZERt ob 2nT' barv- fUm NA ZLATEM JE-„a-E>A\' pnrF,' Pren"era amer barv. fil-2mer bun] ,, M ob 22 un< *3- januarja; /7^- ko£JllTnjAKZAN ob 15. un, amer. Vr^n IZuT ZA Sl^OVO UUBEZEN ob ■I 2l-N'MA<;(-rir,eTniera amer baTV /llma S?*; «*neV LVALEC ob 2l «"• i4 J*»»-KAJXJ£fiRY% fllm NORA DIRKA m- ^ hnCXl HAStcA,?1! '5n umer barv fUm v/ *AtiCEv»]■£}- am*r barv. film NO-I o?!:- b*rvfan,t,ob l9-^. 16. januarja; \ /i 7 ln ni »J?u% kon«<*m nor ijog [i bclJf- <>b )iiNHAKF'R-OPEHACIJA VE- * kYib 17 mio aTner burv fllm Ul)T ,;i lr, ,!il'^h hhn i.iT. l2 Januarja; amer 1 *A&tln 2( un 'ilWjA^IXA //. (M oh li ^^yAlS(Ur(.'■> uV " "MUANTINA //. del ----^_^^ '• Pr'-rnicru amer. ban\ fil- čehosl. lutkov. film ROBINSONOVE PU-STOLOVŠČINE ob 18. uri, jugosl. krim film MEDENI MESEC ob 20. uri, 16. januarja; amer. spektakel PRINC MAŠCEVA LEC ob 20. uri. POLJANE — U. januarja; čeh. lutk. film ROBINSONOVE PUSTOLOVŠČINE ob 17. uri, ital. drama DEKLE IZ TRSTA ob 19. uri, 13. januarja; amer. spektakl PRINC MAŠĆEVALEC ob 11. uri, 15. januarja; amer. avant. film TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA ob 19. uri. RADOVLJICA — 11. januarja; amer. barv. film TOMl JOKOM JERRY SKOKOM ob 18. uri, amer. barv. film SMARAGDNI LED ob 20. uri, 12. januarja; amer. barv. film SMARAGDNI LED ob 18. uri, amer. barv film BEG V ZMAGI ob 20. un, 13. januarja; amer. barv. film TOMI JOKOM JERRY SKOKOM ob 16. uri, ital. bani film SAMO BOG OPROŠČA ob 18. uri, amer. barv. pust. film SMARAGDNI LED ob 20. uri, 14. in 16. januarja; amer. barv. film BEG V ZMAGO ob 20. uri, 15. januarja; ital. barv. film SAMO BOG OPROŠČA ob 20. uri, 17. januarja; franc. barv. film VOJNA TA OGENJ ob 20. Uri. BLED — //. januarja; franc. barv. film GNEČA NA KARIBIH ob 20. uri, 12. januarja; hongk. barv. film ENOROKI BOKSER ob 18. un, jugosl. ban>. film UGRIZ ANGElJi ob 20. uri, 13. januarja; amer. barv. film TOM IN JERRV OSKARJEVCI ob 16. un, franc. barv. film GNEČA NA KARIBIH ob 18. uri, amer. barv. film SU-PER GNEČA NORE MISIJE ob 20. uri, 14* in 15. januarja; amer. barv. film SMARAGDNI LED ob 20. uri, 16. januarja; ital. barv. film SAMO BOG OPROSČA ob 20. uri, 17. januarja; češki ban), film ROBIN-ZONOVE PUSTOLOVŠČINE ob 18. uri, amer. barv. film BEG V ZMAGO ob 20. uri. BOH1NJ — 12. januarja; franc. barv. film DIVA ob 18. uri, franc. barv. film GNEČA NA KARIBIH ob 20. uri, 13. januarja; hongk. barv. film ENOROKI BOKSER ob 18. in 20. uri, 17. januarja; amer. barv. film TOMI JOKOM JERRV SKOKOM ob 18. uri, ital. barv. film SAMO BOG OPROfiĆA ob 20. uri TURISTIČNO DRUŠTVO BEGUNJE na Gorenjskem Odda v najem gostišče DRAGA v Begu nj ah, z možnostjo stanovanja. Rok prijave je do 20. januarja 1985. Informacije dobite na tel.: «64-75-367 od 8. do 12. ure, vsak dan, ražen so-bote. NOVO V KINU Francoski film Po prvi Ijubezni je komedija, nadaljevanje prvega, zelo uspelega filma Čas prve Ijubezni. Minili sta dve leti, Viki je zdaj stara 15 let.. . Družina se je povećala še za enega člana, za malega Lucasa. Kar se tiče Lutkice, nepopravljive babice, je še vedno tu, ver-na sama sebi, družinski angel varuh, Vikina svetovalka v njenih sentimentalnih avanturah ... Hongkonški film Leteća tolpa je akcijski film. Dva moža z ženama namesto prijetnih počitnic ob morju, vodijo borbo na življenje in smrt s tolpo motoriziranih nasilnežev... Film, poln akcije in napetih scen. Te dni prihaja v gorenjske kinematografe že dolgo pričakovani film Dan po tem. Ceprav mirovna gibanja po svetu ne morejo pokazati otipljivih rezultatov, pa dokazuje velikansko zanimanje za film Dan potem vsaj to, da so uspela animirati široke ljudske množice, ki so prieele prizadeto razmišljati o posledicah morebitne atomske vojne. Film si je za izhodišče svojega dogajanja izbral rezultate studije ameriškega kongresa in jih obogatil z zasebnimi usodami prebivalcev manjšega ameriškega mesta, ki mora trpeti posledice eksplozije »manjše atomske bombe« zaradi nekih mednarodnih sporov tam »da-leč« v Evropi. Čeprav še ne gre za apokalipso človeštva, se da tuđi iz tega primera razume ti, kaj nas caka, če do atomske vojne priđe. Seveda je problem svoje vrste eventuelno uničenje ćele zemlje, a tu gre le za umiranje dela prebivalstva, za njegove travme, paniko in bojem za preživetje, kljub temu, da je jasno, da je smrt neizbežna, čeprav počasna. Pamet v roke, opozarja film, kajti dan potem bo prepozno! Film odlično povezuje dokumentarne posnetke, realno podobo sedanjosti in apokaliptično vizijo »po-atomske« prihodnosti. KOVIN Kovinsko podjetje Jesenice H. Verdnika 22 Po sklepu dolavskega svetu /. dne 30. 10. 1984 razpisuje prosta dela in naloge VODJE HAZVOJNO-TKHNOLOŠKKGA SEKTOIUA /u mandutno dobo 4 let Pokoji: — višja šola strojni.štvu — tehnološke smeri in 4 leta delovnih iz-ku.šenj na podobnih delih. Kandidati naj svoje pismene prijave z riokazili o i/polnjevanju pogojev pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: Kovin, kovinsko podjetje Jesenice, H. Verdnika 22, Jesenice, v roku 15 dni od objave. ma 7AROTA V SAN FRANCISCU ob 21. un, 14. januarja; amer. barv. film JEDIJE-VA VRNITEV ob 16. uri, amer. barv. akcij. drama LOVEC ob 18. in 20. uri, 15. januarja; franc. barv. komedija GADJE MATURI-RAJO ob 16. uri, amer. barv. komedija NO-ČNI MASČEVALEC ob 19. uri, 16. januarja; amer. pust. film TARZAN ob 16. uri, amer. barv. akcij. film ZAROTA V SAN FRANCISCU ob 18. in 20. uri DUPLICA — 12. januarja; hongk. barv. akcij. film LETEČA TOLPA ob 20. uri, 13. januarja; franc. barv. film GADJE MATU-RIRAJO ob 15. uri, franc. barv. komedija PO PRVI LJUBEZNI ob 17. in 19. uri, 16. januarja; indij. barv. film GANDHI ob 20. uri, 17. januarja; amer. barv. film NOČNI MASČEVALEC ob 20. uri. JESENICE RADIO — 11. januarja; ital. barv. film LOVEC NA MORSKE PSE ob 11. in 19. uri, premiera amer. barv. filma JE-ZUS KRISTUS-SUPER ZVEZDA ob 21. uri, 12. januarja; indij.-angl. barv. film GANDHI ob 11. in 19. uri, 13. januarja; slov. barv. film SREČNO KEKEC ob 10. uri, angl.-in-dij. barv. film GANDHI ob 16. in 19. uri, 14. januarja amer. barv. film TARZAN ob 10. un, hongk. bam. film PET ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 11. in 19. uri, 15. januarja; angl. barv. film SAMO ZA TVOJE OČI ob 10. uri, amer. barv. krim. film VBOD Z NOŽEM ob 17. in 19. un, 16 januarja; amer. barv. film OSTATI ŽIV ob 10. uri, amer. bun\ film JEZDEC SKOZ1 ČAS ob 11. in 19. uri, 17. januarja; amer. ban\ komedija NOČNI MASČEVALEC ob 10. uri. JESENICE PIA VŽ - U. januarja; angl. indij. ban:, film GANDHI ob 11. in 19. uri, 12. januarja; amer. barv. glasb. film JEZUS KRISTUS-SUPER ZVEZDA ob 18. in 20. uri, 13. januarja; slov. mlad. film SREČNO KEKEC ob 16. uri, amer. barv. glasb. film JEZUS KRISTUS-SUPER ZVEZDA ob 18. in 20. uri, 14. januarja; amer. barv. film TARZAN ob 16. uri, amer. barv. film NA ZLATEM JEZERU ob 18. in 20. un, 15. januarja; angl. ban;, pust. fUm SAMO ZA TVOJE OČI ob 16. un, hongk. ban\ film PET ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 18. in 20. uri, 16. januarja; umer. barv. glasb. film OSTATI ŽIV ob 10. uri, amer. barv. film JEZDEC SKOZI ČAS ob 11. in 19. uri, 17. januarja; amer. ban) komedija ZAKAJ RAVNO MENI ob 16. uri, amer. barv. film JEZDEC SKOZI ČAS ob 18. in 20. uri. KRANJSKA GORA - 11. januarja; amer. barv. film BUVK ROGERS-VESOIJ-SKI &ER1F ob 11 un, 12. januarja; amer. barv. komedija ZA SINOVO UUBEZEN ob 20. un, 15. januarja; ungl.-indij. barv. zgod. drama GANDHI ob 19. uri. DOVJE — 13. januarja; amer. bani knm film VBOD Z NOŽEM ob 10. un. SKOFJA LOKA ŠORA - //. januarja; jugosl. knm. film MEDENI MESEC1 ob 18. in 20 un, 12. in 13. januarja; nem. komedija POHITI. ZABAVA SE PRIČENJA ob 18. m 20. un, 15. januarja; čehosl lutkov. film ROBINSONOVE PUSTOLOVŠČINE rW; 10. in IH. un, nem bani. film PATRICIA oh 20. un, 16. januarja; nem erot. film PATRICIA ob IH. irt 20. un, 17. januarja; ume r avant. film TAR'/AN IX NJEGOVA PRIJATEUl-(A o/j 20 un ŽELEZNIKI OliZOlUK - 11. jammrja; nem. komedija POHITI. ZABAVA SE PRIČENJA ob 20. un, 12. januarja; ital. drama DEKLE IZ TUSTA of> 20 un, 13. januarja; OLA« 12. STRAN OGLASI, OBVESTILA, REPORTAŽA >ETE PETEK, 11. JANUARJA 1!|L« % /■ 30 let radovljiškega Tapetništva 18. decembra je minilo trideset let. odkar je radovljiška občina izdala ustanovitveni akt za obrtno tapetniško in sedlarsko delavnico. S pre)emom pravil je 15. januarja 1955 začela dela-ti Začela sta dva delavca v prostorih graščine na Linhartovem trqu. Počasi se je delavnica širila, posebej, ko so leta 1956 začeli za prodajalne ljubljanske Lesnine izdelovati posteljne blazi-ne. Sodelovanje z Lesnino se je sča-soma okrepilo in danes je Tapetništvo Radovljica temeljna organizacija Iju-blianske Lesnine Tapetništvo je začelo graditi nove prostore in danes je v njih radovljiška Almira, ki v starem poslopju ni imela možnosti razširitve Tja se je preselilo Tapetništvo V tistih letih so izdelovali predvsem predsobne stene, vzpored-no pa je tekla izdelava hotelskih ležišč s šlarafijo. Leta 1979 jim je uspelo zbrati dovolj denarja, da so začeli graditi nove de-lavnice, saj se je odprla možnost pro-storske razširitve. V nove prostore so se preselili junija 1980. Tedaj so se delavci odpovedovali višjim osebnim dohodkom, da so lahko gradili brez večjih kreditov, pomagala jim je seve-da matična tovarna. Ujeli so takorekoč zadnja ugodna gradbena leta. Novi prostori so jim omogočili razši-ritev in posodobitev proizvodnje. Zimo, morsko travo in krpe je zamenjala poliuretanska pena, tapetniška kladiva kompresorsko pribijanje. Imajo dovolj skladiščnih prostorov in v novi delav-nici so lahko namestili žago za rezanje pene, da lahko sproti režejo peno potrebnih velikosti. Pred štirimi leti so razvoj usmerili v celovite storitve za hotelske in druge hiše. Položijo tuđi pod in sešijejo za-vese. Vse bolj opuščajo serijsko izde-lavo in se usmerjajo k opremljanju in obnavljanju tapeciranih izdelkov za posamezne naročnike, posebej za hotele. V kooperaciji z begunjskim Elanom izdelujejo sedeže za čolne in ja-drnice ter telovadne blazine. S tem za-polnjujejo proste zmogljivosti v mese-cih, ko je posamičnih naročil manj. Nasploh se 59-članskemu delovne-mu kolektivu radovijiškega Tapetništva ne pišejo slabi čaši, saj imajo de-la vse več. Vse več je namreč hotelov, ki obnavljajo svojo opremo. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD za ptt promet Kranj, TOZD za ptt promet Jesenice, TOZD za ptt promet Škofja Loka objavljajo naslednja prosta dela in naloge: I. TOZD za ptt promet Kranj 1. DOSTAVUANJE PIT POŠIIJK (pismonoša) - 3 delavci 2. SORTIRANJE IN USMKRJAN.IE POŠTNIH POŠI1JK (moški nad 18 let starosti) — 2 delavca 3. USMERJANJE PISEMSKIH POŠIIJK (moški) nad 18 let starosti -3 delavci II. TOZD za ptt promet Jesenice 1. DOSTAVI JANJE ITT POŠILJK - 2 delavca III. TOZD za ptt promet Škofja Loka 1. DOSTAVLJANJE PTT POSU JK - 2 delavca Pogoji: pod 1. — končano usmerjeno izobraževanje — ptt manipulant. Končana osnovna šola ali osnovnošolsko izobraževanje ter vozniški izpit A kategorije, pod 2. — končana osemletka ali osnovnošolsko izobražovanje ter vozniški izpit B kategorije, pod 3. — končana srednja šola, osemletka ali končano osnovnošolsko izobraževanje. Delovno razmerje se sk'.ene za ncdoločen čas.Pod 1. traja poskusno delo tri mesece, pod 2. en mesec, pod 3. tri mesece. Vse informacije in prijave sprejemajo TOZD: V Kranju — Poštna ulica 4, na Jesenicah — Titova 17, v Škofji I,oki — Titov trg 9, vsak dan od 6. do 14.30 ure, 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri naj- kasneje v 15 dnch po opravljeni izbiri. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Kopališka 10, objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJE KUHINJE v otroškem vrtcu Radovljica 2. SNAŽILKE Pogoji: pod 1. — dokončana gostinska šola kuharske smeri, — opravljen tečaj iz hi-gienskega minimuma, — 3 leta delovnih izku-šenj, pod 2. — dokončana osnovna šola, — opravljen tečaj za snažilke. Kandidati naj pošljejo prošnje na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Radovljica, Kopališka 10, v roku 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni. /\—* ALPETOUR SOZD ALPETOUR DO CREINA TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE KRANJ ra/pisuje naslednje kadrovske stipendije: poklič stopnja število štipendij orodjar IV 1 strojni obdelovalee kovin III 1 DO PROMET TO/D POTN1ŠKI PROMKT KRANJ poklič stopnja število štipendi.j ekonomski tehnik Kandidati morajo vlogi (Obr. 8,40 -- Vloga za uvuljavljanjo socialnovar-sLeriih pravu) priložiti: — potrdilo o vpisu, — ovorjen propis o/.iroma fotokopijo zadnjega šolskoga spričovala, — potrdilo o premožonjskom stanju — potrdilo o dohodkih staršev v proteklom koledarskem letu Prijave sprejenia kadrovska služim Kranj, Korušku 5, in siter 8 dni po objavi. ALPETOUR HOTEL TRANSTURIST ŠKOFJA LOKA vas vabi dne 11. januarja ob 20. uri . na veselo KOLEDOVANJE Informacije in rezervacije na tel.: 61-261. Vljudno vabljeni! ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH m KOTO Koteks toW in zbiralniO kmetijskih zadrug ^^^ RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH V^jl v ustanavljanju, GORENJA VAS — Todraž Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja prosta ćfi' in naloge s polnim delovnim časom: 1. ANALITIKA ZA STANDARDNE KEMIJSKE ANALlZ^ — 1 delavec za določen čas Pogoji: — kemijski tehnik, — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca, — delovno razmerje se sklene za določen čas — $ domeščanje delavke med porodniškim dopustoi" Delovno razmerje se sklene za določen čas s polnim delovnim # som. Zahteva se uspešno opravljen zdravniški pregled pred skle nitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo vabili na razgovori* ogled delovnih pogojev. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po konca11 objavi. bomtažna predilnica in tkalnica trač Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega oj" gana TOZD Tkalnica razpisuje v skladu z 81. členom Statuta TOZP Tkalnica in 22. členom Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Tka'' nica ter v skladu z Družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske pj litike v občini Tržič za dela oziroma naloge individualnega poslovoo' nega organa TOZD VOĐENJE TOZD TKALNICA Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjc vati še naslednje pogoje: — visoka ali višja šola tekstilne ali organizacijsko proizvodne smeri $ ekonomske, — poznavanje tehnologije in organizacije, — 5 let delovnih izkušenj, — organizacijske sposobnosti in sposobnosti vođenja, — družbenopolitična razgledanost in aktivnost ter moralna neoporečnost Pismenim prijavam na razpis morajo kandidati priložiti dokazila o izpo'' njevanju pogojev. Prijave s prilogaini naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici in z oznako »*• razpisno komisijo TOZD Tkalnica« na naslov BPT Tržič, kadrovski odd«' tek, v 8 dneh po objavi razpisa. D KOVIN Kovinsko podjetje Jesenice, p.o. Objavlja na osnovi sklepa delavskega sveta DO z dne 14. 11. 1984 tef v skladu s 66., 67. in 68. členom statuta*DO ter 19. členom pravilnih o delovnih razmerjih naslednji razpis INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA za mandatno dobo 4 let. Kandidat mora izpolnjpvati naslednje pogoje: V* — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni i* družbenimi dogovori, ,. — da ima najmanj višjo izobrazbo pravne, ekonomske ali organizacijski smeri in štiri leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, ' [ — da ima ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se izražajo v odnostu d*' samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samO11! pravnih odnosov. , \, Kandidat mora ruzpisni komisiji predložiti zamisel, kako namerava dos^ postavljene naloge in smotre poslovodnega organa. Kandidati naj svoje pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev t«' ostale zahteve iz razpisa posredujejo na naslov: Kovin, kovinsko podje'r Jesenice, H. Verdnika 22, v zaprti ovojnici z oznako »za razpis PO« ' 20 dneh po objavljcnem razpisu. SAVA KKANJ . Industrija gumijevih, usiljenih in kemičnih izdelkov, n-*° V naši dHovni organizaciji proizvajamo izdelke na zolo zahte^^ strojni opremi. Za pripravo in programiranje vzdrževanja teh *l(i jev potrebujemo sposobne in dinamične DIPLOMIRANE STIIOJNK INŽENIIUE in IN/ENIIUE ELEKTKOTEIINIKE (jaki tok), . ^ ki bi s svojo inicialivnostjo in strokovnim znanjem prispevul' uresničitvi naših pioi/.vodnih načrtov. S kandidati, ki imajo — ustrezno strukovno izobrazbo, — primerne zdravstveni^ in psihološke sposobnosti, ,, bomo sklonili delovno razmerje /a nedoločen čas. Ob strukovno zaniniivt!, in dobro stimulii anetn di-lu nudimo tuđi možnost dodatnoga izobr*1'' van ja. Kandidate vabimo, da i>osljejo pismene prijave z dokazili o doseženi |7'J bra/.bi ali se o^lasijo osehno na naslov: Sava Kranj, Kadrovski scM f] ^kofjeloška (i, v 15 dneh po objavi. Za dodatne informacije nas poklićit^ telefonsko številko 25-461 int. 377. »ETEK^JANUARJA 1985 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN GLAS DEŽURNI VETERINARJI *>d 11.1. do 18.1.1985 *a občini Kranj in Tržič yu t. do 2J. ure Živinorejsko veterinarski zavod, tel.: 25-779 ali ££- I Cilj <>d 23. do 7. ure pa na tel.: 22-994 mnSČino Škofia IjOk" IPP ANTON, dipl. vet., Škofja & PUrtiZanS ka 37' teL: pavH^a1 Rad°vljica in Jesenke sin k}C FRANC- dif)L vet- Za' SIP. Stagne 24, tel.: 77-639 S5.^ŽELEZNIKI toriev J°Varna elektromo- ratov gOsP°dinJskih apa- zKLtZNlKl, Otoki 21 Komisija 2a medsebojna de-Prosta dela in naloge ^JNAIJZt in INVESTICIJE Pogoji: - diplomirani ekonomist e11 diplomirani strojni in-2enir, ~~ najmanj 3 leta delovnih 'zkusenj Pelo je za nedoločen čas s fe"1 delovnim časom kadrVe ,Z d°kazili »P^Jema To/nVph Služba Iskr«. n^f^ektromotorji.Žele/; Pi objalf 21' V r°ku 8 dni ?rN°^ašola laTa^f^ Olovna razmer-•n nal0Pg&eUJe PI'°Sta opravila NK D£LAVKE V KUHINJI *?!? VJ°. mest0 Je razpisano *«^nedoločen čas. ast°P službe 1.2. 1985. oh!ia^e P°šlJHe v 8 dneh po nnv«' -a?Pis« na naslov Os- Mlaka^ J-ank° in Stanko Itt«ar, Senčur. —^~—~————————— |OLETARSTVO NOGRA- mn«*^am nudi izdelavo in žah^Ž°K Vseh vrst roiet in Wii11" oCa zalo8» imamo ža" 50 m ^5mm. 35 mm in zličn^I Y vseh izvedbah in ra-vr»n barvah. Mlfe^Nograšek, J**** 061-50-720. K ELMONT BLED °bjav?^a Za delovna razmerja x Ja prosta dela in naloge ŽA^AVNICARJEV PHOIZVODNJ1 Pod i ___ kovinsK P°kliena šola ^želJenaSmeril praksa Pod 2 ižobra7k~ f^nješolska ^nunilt ^Plošne, tehniške, G nistrativne ,men), n* Sto*" dQlov™h izkušenj aciministrutivnihdelih, Poznah 2nanja: stro'ePis- O tehniških izra-,lo;fnanJe ^^ ;^^;-ga luj08U ka (nemščina anR»^ina) S TEKSTILINDUS BSMJMJT Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ DS Skupni službe po sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo prosto delo oziro- ma nalogo OPRAVLJANJE CUVAJSKIH POSLOV — kadrovski sektor Pogoji: — da ima kandidat dovršenih 8 razredov osnovne sole in da je umsko in fizično sposoben za opravljanje vratarsko čuvajske službe, — da ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo ali za naklepno kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost ali za ka-k'šnoKoli drugo dejanje, storjeno iz koristoljubja, — da izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za dovoljenje in posest ter nošenje orožja, — da je odslužil vojaški rok, -— poskusno delo dva meseca Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene pri-glasitve v kadrovski sektor delovne organizacije nujkasneje v roku 8 dni od dneva objave. SKUPSCINA OBČ1NE RADOVLJICA Delovne skupnosti upravnih organov občine Radovljica objavljajo naslednja prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA URBANIZEM 2. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE v Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja 3. UPRAVNEGA REFERENTA ZA STROJNO KNJIGOVODSTVO v Komiteju za družbene dejavnosti in občo upravo Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. —'da ima dokončano fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ter 3 leta delovnih izkušenj pod 2. — da ima dokončano pravno fakulteto in 3 leta delovnih izkušenj pod 3. — da ima dokončano I. stopnjo ekonomske fakultete ali VEKŠ, — 3 leta delovnih izkušenj in tečaj za strojno knjiženje Poskusno delo za vsa dela in naloge je tri mesece. Delovno razmerje pod 1. in 3. bo sklenjeno za nedoločrn čas, pod 2. pa za določen čas (nadome.ščanje odsotne delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v roku 8 dni po objavi pošljejo na naslov: Komite za družbene dejavnosti in občo upravo občine Radovljica. ALPETOUR TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ OBVESTILO Cenjene potnike obveščamo, da vozijo direktni avtobusi na žični-co Krvavec iz AP Kranj ob 6.55 in ob 8.25 vsak dan. Povratek z ži-čnice je ob 16., 17 in 18. uri Dne 12. 1. 1985 prične redno obratovati SKI-BUS na relaciji Ljubljana—Žičnica Krvavec z odhodom iz Ljubljane ob 7. in 9. uri iz AP Ljubljana, boks št. 2, s povratkom z žičnice ob 16.30. Paketne vozovnice za avtobus in žičnico je mo-goče nabaviti v predprodaji na AP Kranj in AP Ljubljana. Cenjene potnike obveščamo, da je pri izdaji voznega reda za me-stni promet v Kranju prišlo do napake v tisku pri liniji št. 6 pod kolono 22 in 24 vozi samo cb nedeljah in praznikih, in ne od pone-deljka do petka, kot je pomotoma objavljeno. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA KRANJ Objavlja po sklepu sveta delovne skupnosti SDK v SRS, podružnice 51500 Kranj, z dne 25. 12. 1984 prosta dela in naloge: v podružnici Kranj: 1. NEPOSREDNO VOĐENJE DELA V RAČUNOVODSTVU PODRUŽNICE 2a nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: —- višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. 2. KONTKOIA OBDELAVE DOKUMENTOV in VNASANJE POPRAVKOV PREKO EKRANOV za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) Pogoji: — srednja strokovna izobrazba (KSS ali gimnazija) in 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. 3. RAZVRSCANJE DOKUMENTOV za določen čas — 1 delavec za nadomešćanjo delavke v času'porodniškega dopusta - 1 delavec do 30. f5. 1985. l'ogojb — osomletka. 4. strojno knjiženje poslovnih sprememb in vođenje ma-ti:rialnega knjigovodstva /a določen čas s krajšim delovnim časom od polnega, 4 ure dnevno Pokoji- — srednja .strokovna r/.obrazbu in 2 leti ustreznih delovnih i/ku šenj. Prijave z doka/ili o strokovni izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjuh sprejtMiiH kadrovska služba SDK. podružnica 51500 Kranj, Trg revoluciji 2, 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izbiri. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE, JIJ\ 2, Kranj Delavski svet razpisuje imenovanje GLAVNEGA DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE za 4 leta. Kandidati morajo poleg pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združe-nem delu, izpolnjevati še: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, — da ima visoko šolsko izobrazbo družboslovne ali tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, od tega 3 leta na vodil-nih delih in nalogah, ter znanje enega od svetovnih jezikov, — imeti mora organizacijske sposobnosti, — da izpolnjuje družbeno politična in moralno etična merila v skladu /. Družbenim dogovorom o kadrovski politiki v obćini Kranj. TOZD Mlekarna Kranj, Smledniška 1, Delavski svet razpisuje imenovanje DIREKTORJA TOZD MLEKARNA za 4 leta. Kandidati morajo poleg pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združe-nem delu izpolnjevati še: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, — da ima visoko šolsko izobrazbo ekonomske, pravne, agronomske ah organizacijske smeri in 3 leta uspešnih delovnih izkušenj v gospodarstvu ali da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne, agronomske ali or#a nizacijske smeri in 5 let uspešnih delovnih izkušenj v gospodarstvu, — da izpolnjuje družbeno-politična in moralno etična merila v skladu z Družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Kranj. Kandidati za obe razpisani imenovanji morajo poleg prijave priložiti živtje-njepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev. Pismene prijave sprejema splo-šno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, JLA 2, Kranj, v 8 dneh po objavi, z oznako »za razpisno komisijo DO oziroma TOZD«. Prijavljeni kandidati bodo o iziđu izbire obveščeni v 30 dneh. In oglasa na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: TOZD Tovarna olja Oljarica Britof — 2 KEMIJSKA ALI ŽIVILSKA TEHNIKA, LAHKO TUĐI PRIPRAVNIKA za upravljanje s čistilno napravo, — KV KLJUCAVNIČARJA ALI ELEKTRIKARJA za upravljanje s parnim kotlom. Posebni pogoji: — izpit za upravljalea visokotlačnih kotlov, — 6 mesecev delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok — VEĆ DEIAyCEV BREZ POKLIČA za določen čas 6 mesecev za pol nje nje olja v steklenice. TOZD Mlekarna Kranj — DELAVCA BREZ POKLIČA za varovanje družbenega premoženja Posebni pogoji: — izpit za varnostnika, znanje slovenskega jezika. TOZD AGROMEHANIKA KRANJ — PRIPRAVNIKE STROJNE TEHNIKE ali PRIPRAVNIKE, KI SO KON-CALI CREDNJI PROGRAM ZA KOVINARSTVO IN STROJNIŠTVO -IV. stopnja, za določen čas, z možnostjo razvoja in kasnejšega sprejema za nedoločen čas v proizvodnji kmetijske mehanizacije VEO DELAVCEV BREZ POKUCA ZA MONTIRANJE KMETIJSKIH STROJ EV za določen čas do 31. 5. 1985. TOZD KMETIJSTVO Kranj — VEC KMETIJSKIH ALI VETERINARSKIH TEHNIKOV ALI KMETIJCEV - PRIPRAVNIKOV za delo v živinoreji TOK RADOVLJICA — GOZDARJA za sečnjo lesa Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj v gozdarstvu — ŽIVINOREJCA za delovišče Poljče Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj, Delovna skupnost skupnih služb — DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA za pripravo osnutkov samoupravnih aktov in ažuriranje sodnega registra ter urejanje disciplinskih postopkov Posebni pogoji: — 2 leti delovnih izkušenj v gospodarstvu, — ORGANIZATOR.il DELA za proučevanje in spremljanje delovnih nalog in sistema nagrajevanja Posebni pogoji: — 2 leti delovnih izkušenj, poznavanje metod nagrajevunja, — EKONOMISTA, ORGANIZATORJA DEIJV ALI INŽENIRJA NARAVOSLOVNIH VED za organiziranje in programiranje obdelav na računalniku Posebni pogoji. — 2 leti delovnih izkušenj na področju AOP, — pasivno znanje angleškega jezika, poznavanje osnov AOP in programiranja, tečaji za organizacijo in računalništvo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. Tovarna obutve ASTRA ZAGREB Komisija za delovne odnose OOUR Trgovina na drobno, v sestavu delovne organizacije Astra, tovarna obutve Zagreb, Nova Ves li, oglii.su naslednja prosta dela in naloge: PRODAJALCA za prodajahio Astru Kranj, Titov trg 22, za nedoločen čas. Pogoji: — KV trgovsk«? smeri, delovne izkušnje - .1 leto kot prodajalec. odsluženu vojaška obveznost, poskusno delo dva meseca. Pismene ponudbe pošljite na prodajalno Astra v Kranju, v 8 dneh po objavi oglasa. GLAS 14. STRAN. MALI OGLASI tel: 27-960______ PRODAM Prodam MLADO KRAVO s teletom ali brez. Podljubelj 85, Tržič Prodam 25 do 180 kg težke PRAŠI-ČE. Posavec 123, Podnart 15559 Prodam majhne in večje PRAŠIČ-KE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 34 Prodam dolgo drap POROČNO OBLEKO št. 36. Podreča 48, Mavčiče • 96 Prodam teden dni starega BIKCA si-mentalca. Podbrezje 75 97 Prodam TRAKTOR steyer 18 KM. Črnilec, Ul. 26. julija 12, Naklo 98 Prodam nov italijanski KARDAN s sklopko, za samonakladalno prikolico. Ogled vsak dan. Jožefa Habjan, Na Krešu 2, Železniki 99 Prodam BUTARE. Trstenik 11, Gol-nik 100 Prodam HLADILNIK gorenje, star dve leti, nov ITISON 4 x 3,20 m, 8 mese-cev star avto 126-P in POMIVALNO MIZO s koritom, nerjavečo. Telefon 42-325 po 15. uri 101 Prodam nov električni KAMIN. Ce-na po dogovoru. Rodeš, Savska loka 5, Kranj 102 Prodam KANARČKE samce in samice, za parjenje, in hrastovo KAD za namakanje. Šimunac, Kranj, Županči-čeva 30 103 Prodam PEČ kiippersbusch, kombinirano PEČ za v kopalnico. Telefon 62-811 104 Ugodno prodam štiri nova OKNA je-lovica, trojno zasteklena, 120x140 cm. Škantar, Kidričeva 24, Kranj, tel. 23-058 popoldan 105 Prodam MATERIAL za generalno popravilo traktorja zetor 4911. Boštic, Zg. Brnik 17, Cerklje 106 Prodam BIKCA, starega 2 meseca. Gašperlin, Voklo 5, Šenčur 107 Ugodno prodam črnobel TELEVIZOR gorenje, star tri leta. Markelj, Smledniška 47/A, Kranj (novo Hrast-je) 108 Prodam ŠIVALNI STROJ bagat ja-dranka, črnobel TELEVIZOR gorenje 900 in ženske DRSALKE, št. 39. Telefon 25-233 109 Prodam KRAVO frizijko, s prvim teletom (telička). Gorice 11, Golnik 110 TELEVIZOR, črnobel, brezhiben in BRIVNIK philips, prodam za polovično ceno. Potušek, Kranj, Valjavčeva 12/1. 111 Konec januarja v Kranju odstopim STRESNO OPEKO folc, domače izde-lave (15 kosov v kv. m), 30 din za kos, od 3000 do 4000 kosov. Pismene ponud-be pod: Ugodna cena 112 Prodam KOPIRNI STROJ za lesno galanterijo. Izdelava cokel in podobno. Telefon 064/82-782 113 SEMIŠ ŽENSKI PLAŠČ, zimski, št. 38, rjave barve, prodam. Stare, Zoisova 30, Bohinjska Bistrica 114 Prodam lutzovo PEČ (kraljica peči), visoka 140 cm. Trojarjeva 51, Kranj, Stražišče 115 Prodam GLASBENI STOLP loevve opta, OJAČEVALEC 2 x 50 W, radio in kasetofon, lahko tuđi zvočnike. Kerec, Šuška 49, Škofja Loka, tel. 60-190 116 Prodam eno leto staro OVCO. Pre-doslje 67/A, Kranj 118 Prodam nov ŠTEDILNIK tip E 416 super luks gorenje. Telefon 064/83-178 119 Prodam dva rebrasta RADIATOR-JA. Telefon 77-623 120 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE. Slatnar, Cerklje 50 121 Prodam PRAŠIČA za zakol. Kore- njak, Predoslje 85, Kranj 122 ' Žensko BUNDO št. 38 in DRSALKE adidas, ženske, št. 38, prodam. Telefon 61-578 - Škofja Loka 123 Ugodno prodam 30 nv klasičnega HRASTOVEGA PARKETA. Aleš Dor-nig, C.JLA 18, Tržič 124 Poceni prodam dve leti staro, dobro ohranjeno KUHINJO orhideja, rjavo, ŠTEDILNIK korting in kuhinjski BOJLER. Telefon 62-834 125 Prodam dva kvalitetna HI-FI, 40 W zvočnika za 20.000 din in TV IGRE z napajalnikom za 3.000 din. Bogataj, Se-lo 20/A, Žirovnica 181 Prodam 8 mesecev brejo TELICO si-mentalko, Krmelj, Sv. Duh 23, Škofja Loka 182 Prodam motorno ŽAGO stihl 0 7. Anton Nartnik, Sv. Barbara 17, Škofja Loka 183 Ugodno prodam malo rabljen OTRO-ŠKI VOZICEK »Geordani - marela«. Telefon 62-169 184 Prodam POMIVALNO KORITO, dol-žine 1,20 m, nerjaveče, brez omarice. Telefon 62-749 185 Prodam KRAVO z mlekom ali TELICO, brejo 6 mesecev. Zalog 32, Cerklje 186 Prodam PRAŠIČKE. Šmartno 29, Cerklje 187 Ugodno prodam kompresorski HLADILNIK za mleko. Cerklje 33, tel. 42-323 188 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ. Telefon 42-306 popoldan 189 Produm DRSALKE: dekliške št. 30 in dvoje moške št. 42. Voklo 45, Šenčur 190 Prodam brejo KRAVO ali TELICO in BIKCA, starega eno leto. Strahinj 1, Naklo 191 Prodam TELIČKO frizijko, staro 4 tedne, in vprežne VILE za seno. Ko-zelj, Volesovo23 192 Prodam brejo KRAVO ali brejo TELICO. Tatinec 1, Preddvor 193 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE PETEK, 11. JANUARJAJ— Prodam 6 tednov stare KOKER-ŠPANJELE. Retljeva 33, Čirče -Kranj 117 Prodam teden dni starega BIKCA in 16-colski VOZ, KULTIVATOR z ježi in 500 kg PŠENICE. Struževo 12, Kranj 194 Prodam suhe smrekove PLOHE in DESKE in MOTORKO »dolmar«. Šenčur, Beleharjeva 45 195 Prodam PRAŠIČA za zakol. Srednja vas 41, Šenčur 196 Prodam mlado jalovo KRAVO. Češ-njica 21, Železniki 197 Trajnožarečo PEČ kiippersbusch in PEČ na olje EMO 5, prodam. Poljan-ska 62, Škofja Loka 198 Čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. Janez Dernovšek, Reteče 20, Škofja Loka 199 Prodam moške DRSALKE št. 36. Telefon 26-525 200 BARVNI TELEVIZOR, star tri leta, prodam za 6 SM. Križaj. Zg. Senica 35, tel. 061/612-932 . 201 Prodam P ŽICO 1,5 kv. mm in P/M 2,5 kv. mm. Informacije po telefonu 45-467 202 Prodam malo rabljen POMIVALNI STROJ EI Niš, s pomivalnim koritom. Sušnik, Zg. Besnica 104, tel. 40-527 203 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 150 kg, krmljena z domačo krmo. Sp. Brnik 3 " 204 Prodam 4 tedne starega BIKCA si-mentalca. Jeglič, Podbrezje 86, tel. 70-202 205 Poceni prodam ZIMSKO OBLEKO in OBUTEV za manjšo moško postavo. Ogled vsak dan od 15. do 17 uro. Ma-don, Kranj, Staneta Žagarja 7 206 Prodam HLADILNIK z dvemi vrati, gorenje, rabljen pol leta. Šenčur Pipa-nova c. 42 207 Prodam 6 tednov starega TELETA in JABOLKA voščenke. Grogova 2, Naklo 208 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK za vzidavo (elektrika, plin, trda goriva, etažna centralna). Bizjak, Zg. Bela 44, Preddvor, tel. 45-212 209 Zaradi selitve prodam skoraj nov ŠTEDILNIK kiippersbusch, znamke ITPP Ribnica, rjav emajl, za samo 17.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 210 Prodam komplet mini KUHINJO. Telefon 064/75-784 211 Prodam do enega leta stari TELICI, črnobeli, in motorno ŽAGO stihl 0.7. Voglje 61, Šenčur 212 Prodam italijanski športni VOZI-ČEK PEG, temno rjav zamet. Viktorija Tkalec, Gasilska 9, Šenčur 213 Prodam 100 kg ALUMINIJA 0,6 mm, v roli. Poklukar, Poljšica 5, Zg. Gorje 214 Prodam KASETOFON za računalni-ke comodore. Telefon 70-024 215 Prodam eno tono BETONSKEGA ŽELEZA, premera 7 mm, in rabljena garažna železna VRATA. Eržen, Kam-na gorica 24 216 Ugodno prodam črnobel TELEVIZOR onik. Ogled v petek in soboto popoldan in nedeljo do 16. ure. Franc An-dolšek, Šolska 4/A, Kranj, Stražišče 217 Prodam 4,5 kW termoakumulacijsko PEČ. Ferlan, C. talcev 14, Kranj 218 Prodam 200 kv. m OPAŽA. Ročevni-ca 53, Tržič 219 Prodam otroško POSTELJICO in NAHRBTNIK. Telefon 22-900 popoldan 220 Prodam KRAVO v 8. mesecu brejo-sti. Pepca Mali, Podljubelj 62, Tržič 221 Prodam 8,20 g ZLATA za zobe, cena 23.000 din. Telefon 22-422 dopoldan 222 Prodam polovico mlade GOVEĐI. Zg. Brnik 90 223 Ugodno prodam nove SMUČI RC GS 200 cm in VEZI marker M 30. Telefon 80-063 224 Prodam FASADNO MREŽO rabic, 150 kv. m, pocinkano; ELEKTRO-AGREGAT 220 W, 1,5 kW. Telefon 78-114 popoldan 225 Prodam novo SUŠILNICO za les. Šifra: 8 kubikov 226 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 150 kg. Olševek 2, Preddvor 227 Prodam kompletno opremo za izde-lavo črnobelih fotografij. Kranj, Rudi-ja Papeža 34, stanovanje 21 228 Prodam večjo količino SENA, po 50 din. Telefon v oglasnem oddelku. 229 Prodam SEDEŽ, s katerim lahko vozite še enega otroka na kateremkoli globokem otroškem vozičku (PEG). Telefon 26-989 Kranjc 230 Prodam OVCE z jagnjeti. Blejska Dobrava 71 pri Jesenicah 231 Prodam polovico KRAVE. Sp. Brnik 87, Cerklje 232 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Škofjeloška 33, Kranj 233 Prodam težkega PRAŠIČA. Telefon 50-970 234 BAKER 0,6 v platojih, po stari ceni prodam. Orehek, Žeje 6, 61233 Dob 235 Ugodno prodam prenosni stereo japanski RADIO-KASETOFON, 2 x 7 W. za 2,8 SM. Telefon 28-436 dopoldan in zvečer 236 Prodam 100 W MONITOR (2 škrinji), 2 x 200 W OJAČEVALCA /. elektronsko kretnico (srednji toni), 2 kompleta REFLEKTORJEV, in MIKROFON shure. Telefon 27-453 od 14.30 do 15.30 237 Prodam trajnožarečo PEČ tobi plamen, rabljeno dva meseca. za 15.000 din, ra/.stavljen sobni kumin, za 5.000 din in OTROŠKO POSTEUO z jofii-jem, za 5.000 din. Kocmun, Novi svet 6, Škofja Loka, tel. 60-421 238 Prodam PRAŠIČA za /.akol. Star, Ta tinec 6, Preddvor 262 KEGLJAŠKI KLUB »SI-MON JENKO« Podreča proda dva AVTOMATA za KE-GLJAŠKE STEŽE, tip vall-mer. Ogled in prodaja bo 16. januarja 1985 ob 17. uri na KEGLJIŠČU PODREČA Prodam commodore VC-1541 HOP PY DISK. Telefon 064/80-117 Prodam PPR 3 x 2,5 (200 m) in PPR 3 x 1,5 (200 m). Telefon 23-031 263 Prodam PRAŠIČA za zakol. Trboje 31, Kranj 264 Prodam AKUMULATOR 135 A/h za polovično ceno. Janez Kadivec, Pipano-va 46, Šenčur 268 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka, tribuna, STOLČEK za hranjenje in STAJICE. Ljubica, Šušteršič, Kopališka 5, Radovljica 271 Prodam KRAVO z mlekom in brejo TELICO. Sp. Bitnje 19, Žabnica 273 Prodam krmilno PESO in drobni KROMPIR. Sp. Bitnje 25, Žabnica 274 Prodam 2 meseca starega BIKCA si-mentalca. Franc Fabijan, Zb. Besnica 50 276 Prodam PRAŠIČA za zakol. Benedi-kova 5, Kranj KUPIM Kupim VOZ zapravljivček. Ponudbe po tel. 79-991 popoldan 126 Manjši KASETAR, primeren za ra-čunalnik, kupim. Telefon 064/60-313 po 15. uri / 127 Kupim dve LUČI za koleselj ali zapravljivček iz medenine ali samo ob-robljene z medenino. Vukašinović, Go-renjskega odreda 18, Kranj, tel. 27-034 239 Kupim krmilno PESO ali KORE-NJE. Tušek, Zminec 24, Škofja Loka 240 Kupim starejši ŠIVALNI STROJ, lahko vokvari. Telefon 49-016 241 Kupim od 3 do 5 mesecev starega BIKCA simentalca. Rozi Bitenc, Breg 8, Krize 242 Kupim rabljen PISALNI STROJ. Ponudbe po tel. 27-506 243 Kupim ŽENSKE DRSALKE št. 37. Telefon 79-657 270 VOZILA____________ Ugodno prodam 2 ZIMSKI GUMI s platišči za Zastavo 101. Štirnova 10, Kranj, — tel. 21-970 137 Prodam karambolirano ZASTAVO 101. Gorenja vas 68 — Reteče, Škofja Loka 65 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1976. Podreča 48, Mavčiče 128 Prodam CITROEN BX 16 TRS, ka-ramboliran, star 7 mesecev. Kranj, Jezerska c. 93/B, Kranj 129 Prodam R-4, prenovljen, generalna. Telefon 25-586 130 Prodam SPAČKA, letnik 1976. Dulič, Tavčarjeva 7, Kranj, po 15. uri 131 DIANO 6, po delih prodam. Informacije v soboto in nedeljo dopoldan po tel. 24-549 132 Prodam 4 ZIMSKE GUME za ford escort in dve PLATIŠČI ter priključek za prikolico. Naslov v oglasnem oddelku. 133 Prodam štiri ZIMSKE GUME za »fi-čka«. Kocjanova 24, Stražišče pri Kranju 134 Kupim MOTOR za renault 4. Rade Dimitrov, Hrastje 50, Kranj 135 Prodam OPEL KADETT, letnik 1968, motor po generalni; in nove GUME. Telefon 77-623 136 Prodam AVTO VISA super E. Dam-jana Likozar, Benedikova 18, Kranj 138 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Jenko, Gorenjesavska 49, Kranj 139 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1980. Zvone Marn, Gubčeva 7, Kranj 140 Prodam R-16, letnik 1970, dobro ohranjen, prvi lastnik. Ogled popoldan. Prevodnik, Gaberk 12, Škofja Loka 141 Prodam obnovljeno DIANO. Telefon 50-551 142 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, odlično ohranjeno. Bodešče 17, Bled 143 Prodam FIAT 126, letnik 1979. La-hovče 61, Cerklje 144 Prodam ZASTAVO 101, ćelo ali po delih. Telefon 50-137 145 Prodam ohranjen KADETT 1300 luk-sus, D model (5 vrat). Črnivec 19/A, Brezje 146 Prodam GOLFA, letnik 1981. Ogled od 15. ure dalje. Cveto Džuričič, Kranj, Tuga Vidmarja 12, 7. nadstropje 147 AUSTIN 1300, vožen, neregistriran, prodam celega ali po delih. Milan Fili-pič, Ledinica 19, Žiri tel. 69-320 148 Ugodno prodam ŠKODO 110 R, letnik 1974, prevoženih 30.000 km, ploče-vina generalno obnovljena. Aleš Dor-nig.C. JIJ\ 18, Tržič 149 Prodam tovorni avto MAN, 7 ton, ki-per, dvopogonski, z vgrajenim triton-skim dvigalom. Florjan Urevc, Zatrnik, 64247 Zg. Gorje 150 Ugodno prodam BMW 2002, letnik 1970, motor 1979. Ogled v petek in so- boto popoldan. Gordana Račič, Planina 3, Kranj 151 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 SE, letnik 1981. Telefon 62-581 244 Prodam ZASTAVO 101 confort, letnik 1981. Ogled popoldan. Stara Loka 28, Škofja Loka 245 Prodam tovorni avto TAM 5000, registriran. Martin Hočevar, Partizanska 41, Škofja Loka 246 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1984. Dušan Ferjan, Ribno 131, Bled 247 Prodam MINI 1000, letnik 1971, vožen toda neregistriran, ali zamenjam za barvni TELEVIZOR. Zgoša 6, Be-gunje 248 Prodam R-12 TL in PONY EX-PRESS. Mlaka 56, tel. 25-193 . 249 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, obnovljeno. Krivec, Zg. Bitnje 135 (pri Puškarni) 250 ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do konca leta 1985, ugodno prodam. Telefon 21-852 251 PEUGEOT 204, prodam (za dele). Telefon 28-427 252 Za ZASTAVO 101, prodam MOTOR z menjalnikom in vse ostale dele. Črnivec 7, Radovljica 253 Prodam ZIMSKE GUME 145 SR x 13. Predoslje 29 Kranj 254 Prodam MOSKVIC karavan, letnik 1978, registriran do novembra 1985. Telefon 78-114 popoldan 255 Prodam 4 ZIMSKE GUME s platišči za FORD TAUNUS. Suha 15, Kranj 256 R-4 TLS, letnik november 1978, prodam. Telefon 26-792 265 Prodam elektronski VŽIG za avto, 10 do 20 odstotkov manjša poraba goriva in boljši vžig. Ado Košenina, tel. 061/612-253 266 Prodam dve rabljeni ZIMSKI GUMI za ZASTAVO 101, 145x13 s platišči. Lavtar, Sebenje 68, Tržič* 267 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1978. Jože Pilar, Šenčur, Weingerlova 12, popoldan 272 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, delno na kredit. Informacije v petek in soboto do 14. ure po tel. 50-040 275 STANOVANJA Več opremljenih SOB, oddam v Kranju ter na Mostu na Soči, po možnosti ženskam. Šifra: Soča 74 Mamica z otrokom išče manjše STANOVANJE ali večjo SOBO. Telefon 064/45-588 75 Mlad par z Gorenjske išče enosobno STANOVANJE za dobo treh let v Kranju ali okolici. Ponudbe v oglasni odde-lek pod šifro: Redna plačnika 152 Mlajša uslužbenka najame SOBO. Šifra: Redna plačnica 153 Dve uslužbenki najameta večje enosobno STANOVANJE ali manjše dvosobno STANOVANJE v Kranju. Šifra: Poseben vhod, enoletno predplačilo ali tel. 25-991 154 Bodoča mamica išče večjo SOBO ali GARSONJERO za eno leto. Šifra: Plača v naprej v devizah 155 Iščem SOBO na Jesenicah, po možnosti s centralnim ogrevanjem. Liljana Milojevič, Svetinova 23, Koroška Bela, Jesenice 156 Fant in dekle iščeta GARSOW ali manjše STANOVANJE na m Kranj — Bled. Šifra: Nujno Mlada tričlanska družina iščeS^ ali manjše STANOVANJE na J«| cah, do Zapuž. Šifra: Čimprej ■> POSESTI_______j Najamem prostor za frizerskM; Ion v Škofji Loki in okolici, naF' v Podlubniku. Ponudbe pod »Zd»' ka«. : Iščem PROSTOR za upravi mirne obrti v okolici Kranja. Šifr* nomehanik ( Kupim ZAZIDLJIVO PARCEL okolici Kranja. Telefon 23-215 P* dan 2 Kupim nezazidljivo ali zazivi majhno PARCELO, lahko tuđi z J nim starim objektom na Zg. "v skem. O plačilu in vsem ostalemP0 govoru. Ponudbe po tel. 064/22-679, Prodam GARAŽO na Planini 2*. govnim centrom, lahko tuđi na $t ni kredit. Ostoja Lajič, Kranj, Vidmaria 8 Prodam GARAŽO na Bledu - p Telefon 28-071 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim ŠIVILJO ali i$ ki ima veselje do šivanja Te"; 064/45-316 (: MIZARSKEGA pomoćnika i*1,' LAVCA zaposlim. MIZARSTVO' ner, Zasavska c. 2, Kranj V redno delovno razmerje sprej' KV ŠIVILJO - krojiljo. Pogoj: A krojenja, zaposlitev takoj. Breda' kar, Okornova 1, Kokrica, Kranj Zaposlim KV KOVINOSTR^ JA. OD po učinku. Telefon 77-996 FRIZERSKO pomočnico spfejjf takoj. Frizerski salon KALAN, * Loka, tel. 60-138 Takoj zaposlim mlajšo delavk"-po dogovoru. Telefon 60-922 Sprejmem kakršnokoli DEL0' dom. Telefon 44-639 Sprejmem kakršnokoli DEL^ dom. Šifra: Marljiv a Narodnozabavni ansambel išče " CA. Šifra: Resen J TE LU ob in TE HC 1 PL NE dir NI 7J* TI\ 19. PC ob 20 R( 9. va 0 ra ro žn di] jei ču Rl od te i'-a od sr 7. oc ne KAVA BAR »COKLA« išče NJL 12 KARICO ali NATAKARJA, moJJ priučitve. Interesentje naj se jaV'J1' N tel. 064/28- 110 ali 064/50-075 te Sprejmem kakršnokoli delo na^ . Šifra: Zanesljiva i Fant, prost vojaščine, z vozniškil( "" pitom, rešenim stanovanjskim vA ^ mom, vajen vsakega dela, sprejifle ^ LO v Kranju ali okolici. Šifra: Pri^ , te PRIREDITVE j p° ----—------------------------------------A jil Ansambel SIBILA vabi vsaki le BOTO ob 20. uri na PLES v m , TRANSTURIST ter vsako NE^ ( ob 17. uri na PRIMSKOVO t - DISCO vsako SOBOTO ob W: DOMU KS STRAŽIŠČE a va Skupina ŠESTI ČUT vabi na J 06 vsako SOBOTO v hotel KAZINM zerskem ob 20. uri i dc -* f r Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil sodelavec v pokoju ANTON PISKERNIK Od njega smo se poslovili 28. decembra 1984. OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU! SINDIKALNA ORGANIZACIJA SDK, PODRUŽNICA 51500 KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega PAVLETA DEMŠARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob najtežjih tre- nutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in podarili cvetje ter ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Zminec, 8. januarja 1985 REMONTU GRADNJE ŽIRI in našim bralcem se opravičujemo zaradi na-pačno objavljene čestitke ob prazniku občine Škofja Loka. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ROZALIJE JANŠA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem i*1 znancem, ki so nam osebno ali pismeno izrazili sožalje, nar*1 pomagali, darovali vence in cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala pevcem in kaplanu za pogrebni obred. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenomu osebju za vso skrb v časU zdravljenja. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOCI: Olga, Tone in Matija P|I|KJi. JANUARJA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE 15. STRAN GLAS JESENIČANI prijavite se v PLESNI T i t nrkkl b° vsak CETRTEK v HOTE- u , STA Pri^etek tečaja 17. 1. 1985, ob 19. uri ZAČETNl TEČAJ za mladino ^ ltart>jše; ob 20.30 NADALJEVALNI urv^V Vp'I Po1 ure Plvd pričetkom v HOTEL POŠTA 177 1 2HSNI TEČAJI V KRANJU v DE-pt J.??EM D°MU, vhod VI.. prireja ^NI KLUB! PRIČETKI 13 1. -JtDELJA ob 17. uri ZAČETNl za mla-aino in starejše. 10.30 NADALJEVAL-7a>i?-1- ~~ PONEDELJEK ob 19.30 Tmi za mladino, 21. uri ZAČE- o'zx, stareJšo; 15. 1. - TOREK ob SJJ'NADALJEVALNI. ob 21. uri IZ-^POLNJEVALNI. 16.1. - SRET3A ?» 19. uri AEROBIKA za ženske, ob rou", DISCO HUSTLE in ROCK'N'ROLL. Informacije po tel. 21-130 od 7. do v» ,Ypis uro Pred Pričetkom I. in II. VaJe v Delavskem domu 178 OBVESTILA________ radZIpS^VA in POPRAVILO avtoce- rov mS?^^0 baldahinov in šoto- ž°Va HA™TAPETNIŠTVO Rautar, Ro- Pofc^'tel. 74-972 12508 dilnike t\V M PUnSke Pečl in Šte" P telefon 78-367 15646 iem Jf-TROINSTAI^\CIJE napelju- MPQACof po tel- 6°-584 P° 20- uri 172 čur k RUA »KUNEJ IVANKA« Šen-RIJA | VSe stranke> da bo MESA-odnrtaVc nČurJu Pri Kranju zopet tetam- xf priP°roča z dobrimi speciali-i-anr?1' delavni čas: v ponedeljkih odnrS1 j ^torkih. četrtkih in petkih S£Sl °^ i7' d° 12' in 14- d0 18" ure' v 7 do iVd R do 18- ure i" v sobotah od •do 13. ure 173 otr°škpŠČa,m° Vas> da imamo na ^1^1 3 3OOnn 5 SCe od št- 6 do 12- cena 2 200 ^ im' bunde st. 2, 4, 6, cena 16 1 o »' žametne hlače od št. 6 do ne hL 2?0'- d° 2.850,- din, igral- nhJfod št. 2-8, cena samo 920,-Ul^ (telefon 28-247) &e Priporoča Elita - Pepelka Kranj ^^S^F*0 VODO v ceveh vam * na dJla nik< Tudl za ostala vodovodna se pnporočam! Telefon 28-427 1 ^oSa"mUAM Plpe in ZVOČNO 1 NASHluVrotaTelefon27-°83 261 ' NlHslH0^iD!uRKIS FOTOKOPIR-tel- 28-388 ' KranJ- Tomšičeva 3, > 261 '' KUŽKA^s^ Sla se ^gubila dva t temnoriavp t pet mesecev. Psička ' to™. kuža if ^ Z bel° liso P°d vra" Pr«ti naer«JT aj bel- Prosim javite ' J'h Je želrii1 P° teL 061/555-763, če pa ( os^uo_______ „ vanie ^STVo deklice nudimo stano- l °6l/375 ?9n n° in naSrado. Telefon N 87 i dobo 410 potrebuJem 20 SM posojila za 1 ^ra- nnKSecev z dobrimi obrestmi. Ši- ! LW eObresti 179 delavnicperlka gre ClSTIT stopnišča, ci Kr al1 Poslovne prostore v okoli- 25-326 aHJan ?em zanesljiva. Telefon _ b od l0- do 14. ure 180 ZAHVALA Prozgodaj si odšel od nas, brez slove-sa, kjer ni trpljenja in ne vrnitve Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega MIRA KOSCA iz Cerkelj 190 se iskreno zahvaljujema za denarno pomoč, darovano cvetje ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala velja sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem OOS Kibernetika, sodelavcem TOZD TSD, sodelavcem Tekstilindusa — Obrat II., OŠ Davorin Jenko iz Cerkelj — 1. a razreda, govorniku TOZD TSD za poslovilne besede, pev-cem pevskega zbora iz Cerkelj, gospodu župniku za lep pogrebni obred ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: Julijana, hčerka Darija in drugo sorodstvo Cerklje, 26. decembra 11)84 Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE KROPAR roj. MIAKAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ji darovali toliko lepega cvetja in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in nam izrekli soža-lje. Posebna hvala družini Galjot in Antoniji Mlakar za skrb in nego v času bolezni. Lepo se zahvaljujemo tuđi gospodu iz Vogelj in gospodu kaplanu iz Šenčurja za lep pogrebni obred. Hvala botrom, Uričevi mami ter sodelavkam Tekstilindusa in sodelavcem Save Kranj; dr. Milanu Udirju za dol-goletno zdravljenje in Bolnišnici Jesenke. ŽALUJOČI: hčerka Pavla, sin Milan z družinama, sestre in drugo sorodstvo Voglje, Zg. Brnik, 5. januarja 1985 V SPOMIN 4. januarja je minilo žalostno leto, od-kar je za vedno odšel od nas skrbni mož, oče, brat, stric, tast in dedek MIHA KERN iz Srednje vaši pri Šenčurju Težko je spoznanje, da ga ni več med nami. Vsem, ki se ga še spominjate in mu prižigate svece, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Srednja vas, 4. januarja 1985 ZAHVALA ob boleči izgubi ANTONA JAGODICA st. Vomprškega ata z Ambroza 6 pod Krvavcem se iskreno zahvaljujemo vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo vsem vaščanom Ambroza, Aničinim sosedom iz Podboršta pri Komendi, župniku Gosarju iz Cerkelj za pogrebni obred in govor, dr. Beleharju in zdravstvenemu osebju iz Cerkelj, patronažnima sestrama Branki in Žutki iz Kranja, zvonarjem Ambroza, Stiske vaši, Dvorij, Cerkelj in Lenarta na Rebri. Iskrena zahvala tuđi znancem in prijateljem za izražena sožalja in tolažilne besede. ŽALUJOČI: žena Marija, sin Anton in hčerka Anica z družino Ambroz, Komenda, 31. decembra 1984 ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji smrti našega dragega moža in atija MIRKA ŠIFRARJA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem Je- lovice in Zobne poliklinike, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tuđi g. župniku za lep pogrebni obred. ANICA, ANDREJA in JURE Polje kdo bo tebe Ijubil. . . V 81. letu je umri JANEZ PIVK Lukcov ata s Sv. Duha pri Škofji Loki Pokopali smo ga 27. decembra 1984 v Lipici. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, vence, cvetje in spremstvo na zadnji poti, dobrim sosedom za vsestransko pomoč, cvetje in denar, ki so ga darovali v do-brodelne namene. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem ZD Škofja Loka, Gorenjske predilnice, LTH, Sava Kranj — TOZD KJ za podarjene vence, dr. Mariji Zamanovi in dr. Jo-žetu Bajru za večletno zdravljenje. Zahvalo smo dolžni tuđi g. Perčiču za pogrebni obred in nagovor, svetoduškim pev-cem za petje v cerkvi in na pokopališču. Vsem, ki ste našemu očetu v življenju karkoli dobrega storili, za nas pa v teh dneh našli dobro misel, bodrilno besedo in bili z parni, prisrčna hvala. VSI NJEGOVI Sv. Duh pri Škofji Loki ZAHVALA Ob izgubi našega dragega FRANCA RAVNIKARJA upokojenega lončarja, borca Prešernove brigade, z Mlake 5 pri Komendi iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, ga j: sPjcrnili na zadnji poti ter mu darovali cvetje, nam pa izrekli soža- tjn ^va'Juiemo se zdravstvenemu osebju Nevrološkega oddelka iverzite^tnega kliničnega centra v Ljubljani, osebju Doma počitka me aHmniku' KO /ZB NOV Komenda, Moste in Križ, gasilcem Ko- ste dt'- govornikoma za poslovilne besede, sosedom z Begunjske ce- v Lescah ^a dar za gradnjo rerkva in pevcem ter župniku za obred. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Mlaku in Moste pri Komendi, Preddvor, Lesce ZAHVAIJV Ob smrti našega brata, strica MIRKA TELBANA i/. Podjelovega brda 15 ljGrr) reno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-r'o'"a|'n /nunct>r". ki so nam v težkih trenutkih pomagali, da-£• žun CKOt'e in 8a Pospremili na zadnji poti. Zahvala tuđi nj »0\,n /u opravljen obred. Srećku Debeljaku /.a poslovil-'n n-J|VOr' PUV(x'm '" vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani la™ nesebično pomagali. UJOČI: sestra Stefka, brat Milan z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame, stare mame, sestre in tete MARJETE OTONIČAR s Poznikovega 6 pri Velikih Laščah se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, sovaščanom in znancem za,poklonjeno cvetje, izraze sožalja in spremljanje na njeni zadnji poti. Zahvaljujem se tuđi pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVAIA! SIN SKECO Z DRUŽINO Kranj, 4. januarja 1985 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi nuše ljubljene hčerke in sestrice SIMONE NAGLIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob najtež.jih trenutkih stali ob strani, z nami soču-stvovali in podarili cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Žgujnarju za lajšanje bolečin, Onkološkemu institutu, Ortopedski kliniki. OŠ Predoslje in njenim sošokem, Iskri — obrat Stikalu, vsem sorodnikom in prijateljem, sosedom za nesebično pomoč, govornikom in pevcem ter župnikoma iz Šenčurja in Preddvora za opravljen obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Visoko, 7. januarja 1985 Jeklenke imajo razpoke Vse jeklenke, ki nimajo oznake G, bodo morali zamenjati, saj so nevarne — Nova jeklenka stane 3.300 dinarjev, distributerji pa nimajo toliko denarja — Zdaj za plin že 940 dinarjev Jesenice — Zaradi nesreč, ki so se pripetile pri uporabi plina iz gospo-dinjskih jeklenk, in zato, ker so vse tište jeklenke, ki nimajo oznake G, nevarne, je republiški inspektor za parne kotle zahteval, da se morajo jeklenke čimprej zamenjati in od-vzeti iz vsakdanje upoiabe. Delovne organizacije, ki se ukvar-jajo z distribucijo plina za gospodinj-stva, so se znašle v težkem položaju, saj nikakor nimajo toliko denarja, da bi zmogle čez noč zamenjati vse jeklenke. Samo v jeseniški občini naj bi do leta 1986 — prej ne bo mo-goče — zamenjali okoli 4.000 jeklenk, vsaka pa stane okoli 3.300 dinarjev. Proizvajalca jeklenk pri nas, Đuro Džaković iz Slavonskega Broda in LIFAM iz Stare Pazove, sta pred več kot desetimi leti prodala distributer-jem testirane jeklenke, žal pa se je pozneje izkazalo, da material ni bil najboljši. Zanesljive vsekakor nišo, saj imajo mikrorazpoke in lahko tuđi puščaio. Pri jeseniškem Vodovodu, kjer na- polnijo letno 700 ton plina in z njim oskrbujejo tuđi sosednjo radovljiško občino, so z zamenjavo jeklenk že začeli. Gospodinjstva dobivajo plin redno, ni več zastojev in vrst pred polnilnicami tako kot minula leta. Le cena plina iz jeklenk se je krepko dvignila, saj znaša 940 dinarjev in je veljavna za vso Slovenije Cene se spreminjajo povprečno vsake tri me-sece, kroji pa jih dolar. Pri jeseniškem Vodovodu dosled-no zamenjujejo nevarne jeklenke in jih kupujejo po svojih denarnih zmožnostih. Delovna organizacija ima poleg tega še druge skrbi, saj improvizirana polnilnica butana in propana ne ustreza več predpisom, denarja za novo pa nimajo. Nacrte za polnilnico, ki naj bi stala na Ja-vorniku, v Trebežu, že imajo, prav tako lokacijsko dovoljenje, delala pa naj bi z zmogljivostjo dva tisoč ton. Pri Vodovodu se najbolj bojijo, da bodo staro polnilnico res morali za-preti, potem pa bi bili vsi potrošniki odvisni od dobave iz Ljubljane. Taka oddaljenost bi povzročala zastoje pri dobavi, še večje kot zdaj, ko so vča-sih dobave stihijske zaradi uvoza nafte. Predračunska vrednost za novo polnilnico butana in propana je zdaj 30 milijonov dinarjev. V naslednjih letih jo bodo morali postaviti in s skupnim razumevanjem zbrati de-nar zanjo. D. Sedej Mraz zamrznil drsališče Kranj — Umetno drsališče v Kra-nju že nekaj dni ne obratuje. Zaradi izredno nizkih temperatur je na-mreč prišlo do okvare na hladilnem sistemu. Strojniki Poslovno priredit-venega centra Gorenjski sejem in Vodovoda Kranj se trudijo, da bi okvaro čimprej odpravili. Po prvih ocenah je škoda precej velika. Škoda pa bi bila lahko še večja, če delo-vni organizaciji KŽK in Ibi Kranj ne bi Gorenjskemu sejmu posodili grel-ne naprave. Pričakujejo, da bodo okvaro do konca tedna odpravili in da, bo drsališče potem spet normalno obratovalo. . * mm- Velikanska škoda v požaru — Na ostrešju stanovanjskega bloka na Zupančičevi cesti v Kranju je v sredo, 9. januarja, ob enih po polnoči nastal ogenj. V tem stanovanjskem bloku si Matjaž Ausec ureja pod-strešno stanovanje. Sam si je sezida1 dimnik in nanj priključil peč etažne kurjave. Od peči k dimniku vodi meter dolga pločevinasta cev, okrog nje pa je položen lesen opaž. Peč je bila v torek ves dan zakurje-na, zadnjič je Ausec naložil vanjo ob 21. uri, nato pa odšel. Sosedje po polnoči nenadoma zaslišal prasketanje in ugle dal ogenj. Takoj je po-klical kranjske pokliene gasilce, ki so požar pogasili. Kljub vsemu je docela uničeno ostrešje nad stanovanji, stanovanje in oprema Matja-ža Ausca, voda, s katero so gasili, pa je povzročila tuđi škodo v spod-njih stanovanjih. Skupno premoženjsko škodo cenijo na 4.000.000 dinarjev. — Foto: V. Perdan Če se stisnemo, nas saj ne bo zeblo! Pred dnevi je večja skupina potnikov čakala na avtobusnem po-stajali.šču v Naklem, da bi se odpeljala proti Radovljici. Ker je bilo po končanem delovniku, so iz Kranja kar pogosto vozili avtobusi, vendar je v njih ostalo kaj malo prostora; v slehernem vozilu so potniki že stali med sedeži. Gneća je bila tuđi v dveh avtobusih, ki iz Naklega vozita po stari cesti, a sta vseeno ustavila. V prvega so se zdrenjali le trije ali štirje potniki, večina čakajočih pa je uprizorila »napad« na drugi avto-bus. Med vstopanjem jih je spodbujal sprevodnikov glas, naj se brž še malo stisnejo, češ da jih ne bo zeblo, voznik pa bo lahko zaprl vrata. Taki in podobni prizori postajajo vsakdanja stvar v avtobusnem pot-niškem prometu. Vajeni smo jih posebno ob prometnih konicah, ko ljudje odhajajo na delo in z dela. Zadnji čas, ko se bencin neusmiljeno draži in se vse manj ljudi prevaža z osebnimi avtomobili, je gneča na mnogih avtobusih tuđi izven prometnih konic. Avtobusi pa so zlasti polni v teh dneh, ko je zima pokazala svoje zobe in ne vžge marsikate-ro vozilo, Tisto, da je topleje, če se malo stisnemo, bo že držalo — tuđi v av-tobusu. In vsak potnik se raje malo podrenja, kot da bi moral čakati naslednji avtobus in zmrzovati na prostem. Vprašanje pa je, koliko je vožnja v prenapolnjenih avtobusih varna! Poinemu vozilu se vozne lastnosti precej spremenijo; seveda, na slab.še. Večja teža poslabša pospeške, po drugi strani pu se krepko po-daljša tuđi zavorna pot. Če k temu dodamo še slabe vozne razmere na zasneženih in spolzkih cestah, oteženo vidljivost zaradi zaledenelih stranskih oken in moteč vpliv potnikov izven sedežev na voznika, je potencijalnih možnosti za nastanek nesreće kar dovolj. Pri tem ne razmišljamo, da bi ob nesreći prenapoinjenega avtobu-sa gotovo nastale težke posledice. /an.je bi verjetno odgovurjal voznik avtobusa. Vpra.šati pa se moramo, ali bi to bilo prav! Ali ne gre morda pripisati krivde za gnečo v avtobusih in nevarno vožnjo kot posledico tega zlasti prevozniškim pod.jetjem, ki ne /morejo združiti vseh svojih moči in jih ne znajo takrat usrneriti tja, ker so najbolj potrebne? Ali pa nišo delno krivi tuđi sami potniki, ki so pripravljeni plačati visoko ce-no za slabe usluge? Seveda, dokler ji:n ne bodo ponudili boljših, so prisiljeni izbirati le med dvemd mo/.no.stima; ali se voziti v prenapolnjenih avtobusih ali pa čakati na prazne. S. Saje Delavci so sami pogasili Radovljica — Ferdinand Trošt iz Radovljice je v ponedeljek, 7. januarja, s tovornim avtomobilom Žita iz Lesc vozil proti Radovljici. Nenadoma je avto začel goreti. Požar je brž-kone nastal zaradi okvare na električni napeljavi. Zgorela je zadnja stran kabine, del toplotne izolacije in prednji del kesona, v katerem pre-važajo mehko pecivo. Požar je zadu-šil voznik sam s pomočjo še dveh de-lavcev, ki sta nemudoma zgrabila gasilrie aparate. Pretirano kurjenje zanetilo požar Tržič — V stanovanju Terezije Švigelj v Tržiču je v ponedeljek, 7. januarja, izbruhnil požar. Nastal je v kuhinji, ker se je zaradi pregre-tega štedilnika na premog vnela plastična stenska obloga in pogorela. Škoda znaša 5 tisoč dinarjev. DEŽURNETRGOVINE V soboto, 12. januarja bodo dežurale naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA TOZD Maloprodaja: Pri Petrčku, Pri Nebotičniku, Oskrba Kranj, Planina I, Planina-center, PC Britof, SP Labore' PC Preddvor od 7. do 18. ure, PC Šen-čur od 7. do 17. ure. V nedeljo, 13. januarja pa je dežurna naslednja prodajama TOZD Maloprodaja: PC GORENJKA Cerklje od 7. do 11. ure TRŽIČ Jelka Tržič, od 7. do 18. ure Skofja loka SP Groharjevo naselje, mesnica Gro-harjevo naselje JESENICE Špecerija Bled — Supermarket Union, Titova 22, Jesenice, Rožca — samopo-strežna trgovina, Bokalova 5/a, Jesenice Lrtffli«