Poštnino plačano v gotovini Posamezna številka 1 Din BESEDA Uredniitvo: Dalmatinova 8 - Uprava : Beethovnova 6 Naročn i na: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun 17.152 Izhaja vsak petek ŠTEVILKA 40 Dr. Dinko Puc: V LJUBLJANI, 30. SEPTEMBRA 1938 LETNIK II. Kaj čakamo? Hvaležni bomo vsem, ki se trudijo za mir, če bodo definitivno odstranili nevarnost vojne V teli trenutkih, ko se odločuje vprašanje o vojni in miru, čuti vse človeštvo v globini svoje duše, kako velika dragocenost je mir. Stotine milijonov ljudi si želi mirnega razpletka in stotine milijonov gorečih želja plava proti nebu, da bi preprečilo grozečo katastrofo. To ni bojazen pred smrtjo. Že svetovna vojna je dokazala, da moderna kultura ni uničila živcev človeštva, da so možje še vedno junaki, ki gredo požrtvovalno v smrt za rešitev svoje domovine. Tudi sedanji čas je pokazal mnogo hladnokrvnosti pri vseh narodih in pred vsem smo imeli priliko občudovati mirno odločnost pri bratih Čehih, ki niso oklevali niti trenutek, ko jih je domovina klicala v obrambo meja. Toda noben človek ni sam na svetu. Če se ne boji za sebe, se boji za svoje drage. Kaj bo z njimi, če pade njihov rednik? Koliko rodbin bo propadlo, koliko otrok se bo pokvarilo, koliko deklet izgubilo? Kdo more pregledati vso mizerijo, ki jo mora prinesti vojna človeštvu? V kratkem* času bi bila razbita velika mesta, ti živčni centri modemih držav. Nastale bi motnje v prometu, prehrana bi ne funkcijonirala, začela bi se lakota. Vsak bi bil navezan samo nase. Iz ljudi bi nastale lačne zveri in začel l>i ^ boj v s e h proti vsem. V taki borbi bi propadla civilizacija in stoletnega dela bi bilo treba, da bi se popravila splošna demorali-zacija človeštva. Reparacija duš bi bila težja, kot reparacija materijala. v # Zato smo hvaležni vsem, ki se trudijo za mir. Hvaležni Čehom, ki so pripravljeni toliko žrtvovati, hvaležni zapadnim^ silam, in ker ne maramo biti krivični, hvaležni tudi onim našim diplomatom, ki se trudijo, da odstranijo od nas nevarnost vojne. Hvaležni bomo prav vse m, če bo nevarnost vojne definitivno minila. Toda nekaj se moramo iz teh dogodkov le naučiti. Res je, da, kdor hoče prepir, bo našel povod povsodi, kakor ga je našel volk, ki mu je jagnje kalilo vodo, čeprav je pilo spodaj iz potoka. Toda toliko bolj mora paziti šibkejši, da ne da nobenega povoda, ki bi oslabil njegovo moralno stališče. Kljub vsem našim globokim simpatijami naprami Češkoslovaški smo mišljenja, da bi se bilo dalo rešiti slovaško vprašanje že zdavnaj in da bi se bil lahko uredil tudi spor s Poljaki. A tudi za nas velja fsto. ProUem eleltlrilik acSje Izdelati }e treba enoten elektrifikaciiski načrt za vso državo pod inicijativo države V zadnjih letih se posveča elektrifikaciji posameznih pokrajin v naši državi precej večja pozornost, kakor pa svoj čas. Vzrokov je več, glavni pa nedvomno leži v silnem^ razmahu in razvoju industrije vseh vrst, ki pač potrebuje ogromne množine električne pogonske energije. V zvezi z jugoslovanskim elektrifikacijskim problemom je bilo napisanih v domačem in tujem strokovnem časopisju že veliko člankov. Tudi zadnje «Bo-rovo» se bavi s tem problemom, in pravi v svojem članku naslednje: Že dalje časa se govori pri nas o izdelavi splošnega načrta za elektrifikacijo naše države. Doslej so na vseh straneh nastajale elektrarne, ustanavljane in grajene po večini le od poedincev in le napram krajevnim potrebam, brez vsake medsebojne organske zveze, ki naj bi usmerila elektrifikacijo naše države v en enotni tir. Pri izdelavi takega splošnega, enotnega načrta je treba imeti pred očmi naslednja dejstva: Pri nas je večina električnih central na pogon s premogom in z nafto, d oči m se le skromen, majhen del električne energije Pridobiva po najcenejši, naravni P°ti, t. j. z vodno silo. Izven vsakega dvoma je, da je pogon s premogom, čeprav ga imamo v Jugoslaviji v neizmernih množinah, še vedno mnogo dražji od vodne pogonske sile, da niti ne govorimo o pogonu z nafto in bencinom, ki predstavljata v današnjih razmerah, predvsem pri nas, pravcati luksuz. In vendar je tako. To dejstvo se da razlagati in opravičevati edino tem, da so naprave za pridobivanje električne energije iz vod' nih sil zaenkrat še mnogo dražje, kakor pa naprave, ki obratujejo s premogom, nafto ali bencinom, Gradčč elektrarne v neki vrto' glavi naglici in brez vsakega določenega načrta, nismo imeli niti časa za to. da bi s kalkulacijo in trgovsko računico ugotovili, kaj je za nas in naše možnosti sigur-nejše in rentabilne j še, zlasti v primeru vojne, ki bi utegnila biti dolgotrajna in v kateri bi bila vsaka kaplja bencina ali nafte dragocena. Ker mi teli mineralnih olj v svoji domovini nimamo. bodo predstavljale vse električne centrale, zgrajene na pogon z nafto in bencinom, v takem primeru dejansko le še kup starega železa. ‘ Predvsem bi se pri nas morali lotiti načrtnega organiziranja in izkoriščanja naših mnogoštevilnih vodnih sil. kar pa more storiti le država. Naša domovina je polna rek, polna vodnih padcev, in ta silna energija predstavlja za našo bodočnost v resnici neizmerno. še neizkoriščeno in dejansko neizčrpno bogastvo. Sko-ro ga ni v Jugoslaviji kraja, ejer se ne bi dala zgraditi električna centrala'velike kapacitete, precej pa je tudi takih krajev, ejer bi električne vodne centra-e mogle dajati potrebno energijo stotine kilometrov daleč okrog sebe. Strokovnjaki so izračunali količino vodne energije v naši državi in so ugotovili z minimalnimi številkami naslednje rezultate izkoriščenih in neizkoriščenih konjskih sil po posameznih banovinah: Izkoriščenih Neizkoriščenih konjskih sil konjskih sil dravska . . 54.246 245.754 drinska . . 2.835 376.105 donavska . 400 179.600 moravska . 1.882 796.888 primorska . 62.610 182.947 savska . . 9.i32 740.868 vardarska . 3.742 318.208 vrbaska . . 9.918 280.082 zetska . . 2.649 278.524 Skupaj 147.414 3,398.976 Kakor je iz gornjega razvidno, je priroda dala Jugoslaviji toliko vodilih sil, da bi mogla biti tudi zadnja, najbolj hribovska in Bogu za hrbtom ležeča vasica elektrificirana, pa bi še vedno ostale neizkoriščene silne množine električne energije kot velika rezerva za bodočnost. Tp je razumeti predvsem tako, da bi z izkoriščanjem naravnih vodnih sil varčevali liri nabavljanju bencina in nafte, ki ju dobivamo zgolj iz tujine za kritje potrebe današnjih neštetih majhnih električnih central in drugih industrijskih naprav. Razen tega bi pa varčevali tudi s premogom, ki bi ostal železna rezerva za bodoče generacije in za katerega moramo izdati danes, čeprav ga dobivamo iz lastne zemlje, v kateri je nakopičen v skoro neizmernih množinah, vsako leto ogromne vsote. Nevarnost vojne zaenkrat odložena Ko se je zdelo spričo Hitlerjevega ultimata Češkoslovaški z rokom 1. oktobra, da je vojni konflikt že neizbežen, je posegel v dogodke predsednik Združenih držav severnoameriških Roosevelt z dvema poslanicama Hitlerju, v katerih je odločno zahteval mirno rešitev spora. Poslanici sta bili dostavljeni tudi ostalim evropskim velesilam. Hitler je pristal na posebno konferenco, ki se je včeraj popoldne pričela v Monakovem in na kateri so iyivzočni predsed nik angleške vlade Chamberlain, predsednik francoske vlade Daladier, predsednik italijanske vlade Mussolini in Hitler. Domneva se, da bo ta konferenca zahtevala v svojih sklepih od češkoslovaške vlade nove težke žrtve, ki jih pa Češkoslovaška zaenkrat že v naprej odklanja, če ne bo navzočen na konferenci tudi predstavnik Češkoslovaške, čemur pa zopet odločno nasprotuje Hitler. Ves svet postavlja sedaj vse upanje za ohranitev miru na monakov-sko konferenco. Or. Alojzij Rant: Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1938/39 II. Dotakniti se moram še enega najbolj perečih vprašanj, to je vprašanja pragmatičnega in pogodbenega osebja, in sicer z dveh vidikov. Znano je, da mestna občina trpi na uradniškem vprašanju še izza časa klero-komunistične koalicije na magistratu, ki se je z uradništvom tako prenatrpala, da čuti vsaka mestna uprava, torej tudi sedanja, nevzdržnost tega stanja vse dotlej, dokler se ne izvede dobro premišljena sistemizacija. Prejšnja občinska uprava je pripravila v osnutku načrt sistemizacije službenih mest, ki je izdelan na podstavi 75-letnih statističnih izsledkov in ki bi gotovo v polnem obsegu odgovarjal potrebam službe, pa tudi interesom mestnih uslužbencev. Sistemizacija je bila obljubljena tudi od sedanje občinske uprave, toda kljub obljubi se vprašanje ne gane z mesta; na magistratu se uprav divje avanzira in razmerje med višjim, srednjim in nižjim uradništvom je postavljeno na glavo. Občinska uprava si bo pridobila veliko zaslugo, če te nezdrave in nevzdržne razmere odpravi z izvedbo sistemizacije službenih mest. Druga plat uradniškega vprašanja je število pragmatičnih in pogodbenih uslužbencev. Prejšnja občinska uprava je zapustila sedanji občinski upravi 301 pragmatičnega in 129 pogodbenih uslužbencev. Zadnje leto svojega poslovanja je ustavila vsak sprejem v mestno službo, ker je smatrala, da ima uradništva več, kot dovolj. Človek bi mislil, da bo nova občinska uprava tudi izhajala s tem osebjem. Toda oni, ki tako misli, se je kruto zmotil, kajti današnja občinska uprava ima nič manj kot 395 pragmatičnih in 198 pogodbenih uslužbencev, to se pravi, da je na novo sprejela 94 pragmatičnih in 69 pogodbenih uslužbencev, skupaj torej novih 163. To je tako gorostasno povečanje osebja, da javnost z vso pravico zahteva pojasnila. Število pragmatičnih uslužbencev se je povečalo za 31 %, število pogodbenih uslužbencev pa za celih 53.49 %. Plače so se zvišale pri pragmatičnih uslužbencih za din 738.338.— ali 10.6 %, pri pogodbenih pa za din 1,156.504,— ali 59.54 % napram proračunskemu letu 1935/ 1936. Celoten proračun napram letu 1935/36. pa se je zvišal v letu 1938/39 za okoli din 18,000.000.— ali za celih 43.47 %. To so številke, ki morajo navdajati preudarnega človeka s strahom. Zakaj tako ogromna povečanja kar čez noč? Ali še vedno saniramo in kaj saniramo sedaj? Bog ve, ali bomo dobili odgovor na to, naravnost usodno vprašanje? Po dosedanjih izkušnjah se bojim, da ne. In s čim, dela sedanja občinska uprava reklamo o prihrankih na osebju in izdatkih zanj pri povečanju osebnih izdatkov napram letu 1935/36. v znesku din 1,894.842.—? Smejati bi se morali, če bi človeka ne sililo na jok! Že najmanj desetkrat sem bral slavo upravi Mestnega pogrebnega zavoda, ki je znižalo osebno režijo zavoda iz leta 1935/36. po din 263.281.— v letu 1938/39. na din 141.951.—, torej za celih din 121.330.— napram povišanju celotnih osebnih izdatkov za celih din 1,894.842.—! Ponavljam, da javnost z vso pravico zahteva temeljito in natančno pojasnitev te zadeve. V «plošnem pregledu je znatno povišanje part. 5. (prejemki nameščencev mestnih podjetij) za din 3,444.927.— in part. 21. (stvarne potrebščine mestnih podjetij) za din 9,844.408.—. To pa niso efektivna povišanja, temveč so nastala le navidezno, ker je v proračun prvič vključena cestna železnica s približno istimi vsotami. Čudeže smo pričakovali pri socijalnem skrbstvu, za katero se je delala naravnost velemestna reklama. Toda, kaj smo do danes doživeli? Prejšnja občinska uprava je izdala za socijalno skrbstvo od proračunske vsote 8.90 %. Sedanja občinska uprava pa je izdala od proračunske vsote za socijalno skrbstvo: v letu 1936/37..................................... 7.8 % v letu 1937/38...................................... 9.9 % v letu 1938/39...................................... 10.9 % in to pri povečanju proračuna za 43.47 %! cParturiunt montes, nascitur ridiculus mus.» Poseben kapitel tvori partija 18. (štipendije in subvencije). Prejšnja uiprava je dala v letu 1935/36. za popravilo itd. cerkva od kredita din 1,999.119.— znesek din 64.000.— ali 4.2%. Sedanja občinska uprava pa je po' proračunu za leto 1938/39. od kredita din 4,807.945.— dala le 2.5 %. Kar se tega tiče, nas torej ne bo treba biti sram. Sicer se pa partija ne da primerjati z ono iz leta 1935/36., ker nosi pač partijsko obeležje. Mene je zanimala le ugotovitev, da je to pot izpadel prispevek pravoslavni cerkveni občini. Mimogrede naj končno omenim, da je za odvažanje snega (part. 12., poz. 2.) predviden kredit din 220.750.—. Če pritisne huda zima, ta kredit prav gotovo ne bo zadostoval. Navajam kredite od leta 1933. do leta 1935/36. v to svrho, in sicer po zaključnih računih: leta 1933................................ 538.422.31 din, leta 1934................................ 354.274.91 din, leta 1935................................ 161.363.13 din, leta 1935/36............................. 243.349.59 din. Leta 1930. ali 1931., ko smo imeli hudo zimo, smo potrebovali v to svrho nad din 700.000.—. S tem končam splošne opazke k proračunu. Če bi se spuščal v podrobno kritiko, bi sc članek raztegnil v nedoglednost. Že iz teh! izvajanj pa je razvidno, da se sedanja občinska uprava glede proračunov od leta do leta čim globlje pogreza v zameglenitev in nejasnosti, ki se jih ne da in ne more zagovarjati, to pa zato, ker namenoma ali pa zaradi absolutne nevednosti prezira in zanemarja skoro v celem stoletju preizkušena in utrjena načela proračunskega prava. T embolj čudno se mi zeli to, ker menda tudi še danes sestavljajo proračun pravniki, ki so se za časa študij učili tudi finančnega prava, katerega močan del je proračunsko pravo. Za danes še nekaj splošnih pripomb o računskem sklepu. Podrobno se bom bavil s to zadevo, ko mi bodo na razpolago računski sklepi za leto 1936/37., če jih bom, pri današnji ekspeditivnosti, ki vlada na magistratu in pri današnjem tempu njih sestavljali ja, doživel. To je pač v božjih rokah, kajti mestna uprava mi pri tem vprašanju ne gre prav nič na roko, dasi si domišljam, da sem dokaj pazljiv bralec in kritik za take zadeve. Da lahko začnem, moram zopet poseči po naj priljubljenejšemu mi viru, t. j. prijatelju «Slovencu», ki mi je že nekajkrat posilil pero v roke in ki sem mu v dolgih člankih potrebno in pošteno odgovoril, ki pa na te moje odgovore v svoji krščanski ponižnosti sramežljivo molči. Ta moj prijatelj je v št. 223. z dne 20. decembra 1936 med drugim zapisal: «... zaključki se sploh niso polagali, ako pa so se, so bili 'pravtako le navidezni.» To trditev sem že zavrnil z dokazi v št. 28. »Slovenske besede» z dne 6. avgusta 1937 in tam povedal, da se to podtikanje more nanašati zgolj na računske sklepe za leto 1934. in leto 1935., ker sta naredbodavec dr. Dinko Puc in računodajnik dr. Alojzij Rant za vsa prejšnja leta dobila razrešnioo krajevne kontrole in je torej gornja trditev «Slovenca» za prejšnja leta zlobno podtikanje. V osmih letih mojega uradovanja kot načelnika mestne finančne uprave so bili vsi računski sklepi brez izjeme pravočasno, t. j. najkasneje do predložitve proračuna mestnemu svetu, izgotovljeni, ne le zaradi predpisov, ampak iz lastnih interesov, kar bom na koncu članka pojasnil. Ti sklepi so bili izgotovljeni najkasneje 4—5 mesecev po preteku računskega leta, ki se je definitivno končavalo 31. julija vsakega leta. Računsko leto je namreč za štiri mesece daljše, nego proračunsko leto. Da se spravim ponovno na to vprašanje, ima pa tehten vzrok. Po izjavah sedanjih gospodarjev na magistratu in pisanju njim, ud in jan ih časopisov bi človek sodil, da tečejo vsi posli na občini sedaj kakor «po žnorci». Že mogoče! Ampak jaz imam v tem pogledu že osebno prav slabe izkušnje, kajti moja zadeva z magistratnim direktorjem g. Jančigajem še danes po preteku 2 in % leta ni rešena in si ne morem več drugače pomagati, kakor da vložim zoper tako zanemarjanje ui omalovaževanje moje osebe pritožbo na nadzorstveno oblastvo, ki bo tam morala uspeti tako, kakor se spodobi in kakor zahteva pravica. Pa to je bolj ali manj osebna zadeva. Drugi vzrok je pa do skrajnosti tehten, ker zadeva javnost. Kakor sem že prej omenil, so bili računski sklepi pod prejšnjim mestnim svetom izgotovljeni najkasneje pet mesecev po zaključku računskega leta. Vzrok za to obsežno, pospešeno delo pa ni bil toliko zakonski predpis, kakor interes občine na sestavljanju proračuna. Novi proračun se vzporeja vedno s prejšnjim proračunom, da se vidi pri vsaki postavki, ali je v novem proračunu ostala enaka, ali pa se je zvišala oziroma znižala. To primerjanje proračuna s proračunom pa je skrajno ne-sigurno, ker se uspehi proračuna v računskem sklepu dosledno pokažejo v drugih številkah, ki se gibljejo navzgor in navzdol v cesto močnih številkah, ki se s proračunom1 ne krijejo. Zato mora oni organ, ki sestavlja proračun, če hoče z relativno sigurnostjo kalkulirati postavke v novem proračunu, imeti že brezpogojno na razpolago računski sklep prejšnjega leta. In kaj se je zgodilo pod sedanjo občinsko upravo? Doslej, po skoro treh letih poslovanja sedanje občinske uprave, smo ipred nekaj meseci dočakali računski sklep za leto 1933/36., torej za zadnje razdobje gospodarstva prejšnje občinske uprave, in to ne, kakor bi pričakovali in kakor bi moralo brez vsakega par-dona in izbegavanja biti, že decembra leta 1936., ampak šele nekako junija leta 1938., torej s poldrugoletno zamudo. V praksi pomeni to, da so bili proračuni za leta 1936/37., 1937/38. in 1938/39. kalkulirani brez računskih sklepov. Tako postopanje ni več lahkomiselno in površno, ampak vse obsodbe in obžalovanja vredno, vrhu tega pa predstavlja skrajno omalovaževanje javnosti, ki ima pravico, da pravočasno izve, kako se je v gotovem gospodarskem razdobju gospodarilo. Posledice tega zanemarjanja najosnovnejših dolžnosti mestne uprave se bodo, — o tem ne dvomim niti za trenutek —, pokazale v še danes neizgotovljenih računskih sklepih in tedaj bom zopet prijel za moje, marsikomu neprijetno in nadležno^ pero. Pribijem, da bi naslednji računski sklepi morali biti izgo- tovljeni: za leto 1935/36..............................decembra 1936, za leto 1936/37..............................decembra 1937 in računski sklep za leto 1937/38. decembra meseca letošnjega leta. Do danes jih pa po preteku 1 in % leta še ni na spregled. To so gorostasne razmere, ampak, ker gre za lastno kožo, jih «Slovenec» mirno prezre. Dolžnost predsednika mestne občine bi bila, da se za stvar zanima in, če se je zanjo zanimal, na tako silni in na noben način opravičljivi zamudi eksemplarično kaznuje odgovorne eksekutivne organe mestne finančne uprave. Če ta opomin ne bo imel uspeha, bo treba ubrati drugo pot, da se bodo odgovorni organi držali svojih dolžnosti in jih izpolnjevali, ne pa jih lahkomiselno in brezobzirno zanemarjali. — — — S tem končam! Upam, da tudi moji odkritosrčni, resnični in z dokazi podprti besedi ne bo zaprta pot v javnost, ker je bila napisana stvarno in zgolj v obrambo poštenja in osebne časti in uglednih in spoštovanih meščanov — bivših občinskih svetnikov, nič manj pa v obrambo poštenja in osebne časti moje malenkosti, ki sem bil od teh napadov prav tako in v isti meri prizadet, kakor prejšnji občinski' svet.t S tem je zaključeno eno poglavje občinskih vprašanj. Ni pa še konec! Še se bom oglasil in sicer kmalu, ker m,oj čas koraka s hitrimi in širokimi koraki, je že pred durmi in bo skoraj tu! M. M-č: Za dvig našega kmetijstva Med vsemi stanovi je kmet pač vreden in potreben naivečje pozornosti in ne narobe V teku dvajsetletnega dela na dvigu in procvitu našega celokupnega gospodarstva nismo mogli zabeležiti prevelikih uspehov, najmanj pa se jo doseglo v tej dobi glede napredka našega kmetijstva. Na slehernem koraku, na raznih shodih in zborovanjih, na cesti ali v gostilni, povsod slišimo vedno eno in isto: Naša država je agrarna država, kmetijstvo je treba dvigniti, kmetu je treba pomagati, ker, če bo dobro kmetu, bo dobro nam vsem, tako delavcu in obrtniku, kakor tudi trgovcu in uradniku. Tako sklepanje je povsem pravilno. To pa je obenem tudi vse, ker od teh «skle-panj», — ki so bila pred dvajsetimi leti prav tako očividna, kakor so danes —, nismo doslej stopili niti še za korak naprej. Pisalo se je in govorilo še pred petnajstimi leti ali celo pozneje, da leži vzrok naše majhne kmetijske proizvodnje v izvajanju agrarne reforme, izdane so bile neštete uredbe z namenom, da bi se to vprašanje rešilo kar naj po vol j ne je, vendar je, žal, ostalo še do danes nerešeno in se tudi ne bo še tako kmalu rešilo, če bodo ostale razmere tudi še v bodoče take, kakršne so danes. Naglašalo se je, da je naša država bogata, blagoslovljena zemlja, pri tem pa se je morda vse preveč pozabljalo, da je treba gledati pravo bogastvo vsakega naroda in vsake države predvsem v življenjskem standardu najširših ljudskih plasti. Pred nekaj meseci je bila objavljena državna statistika o številu in obsegu posestev na vsem ozemlju naše države. Iz teh podatkov je razvidno, da obsega 67.8 % kmečkih gospodarstev le 28 % celotne poljedelske površine, dočim je ostalih 72 % poljedelske površine last drugih 32.2 % gospodarstev. Iz tega vidimo, da živi celih sedem milijonov našega kmečkega življa danes v najtežjih življenjskih pogojih in Ob minimalni možnosti zaslužka. To se je sedaj tudi uradno ugotovilo in na to javno priznanje je bilo treba čakati polnih dvajset let, čeprav smo vedeli skoro vsi že davno za obstoj tega našega perečega problema. Reševanje tega našega narodnega vprašanja ni niti najmanj lahko. Usposobiti naše kmetovalce, ki imajo kolikor toliko zemlje, za njeno racijonalnejše obdelovanje in s tem tudi za dosego višjega življenjskega standarda celokupnega prebivalstva, ne bo preveč lahko in naglo delo. Potrebno bo razviti najživahnejšo akcijo na vseh področjih narodne in družabne aktivnosti, predvsem glede strokovne izobrazbe in kmetijske prosvete, če bomo hoteli premagati vse težave in doseči uspehe. Predvsem prihajajo glede dviga in racijonalnejšega obdelovanja zemlje v poštev vzhodni in južnovzhodni kraji naše domovine, zlasti Vojvodina in Srem. V Vojvodini na primer, v tej naši poljedelsko naj kul turnej ši pokrajini, kjer stoji med vsemi deli Jugoslavije kmetijstvo na najvišji stopnji, žetveni pridelek še daleč ni tak in tolik, kakor bi moral biti. Res se doseže tu pa tam krasen posamezen rezultat, vendar je statistično dokazano, da je celotni pridelek žita v teh krajih prav tak, kakršen je bil pred 25 leti. Zato bo treba še mnogo truda in znanja, da'bomo povečali kmetijsko proizvodnjo v najbolj žitorodnih pokrajinah naše domovine do onih mej, ki jih omogočajo naravni pogoji in tehnični napredek v tej panogi. Nešteto vzrokov je, zakaj je bil povprečni jugoslovanski žitni pridelek doslej tako majhen. Eden glavnih vzrokov leži nedvomno v premajhni strokovni izobrazbi najširših kmečkih slojev. Poglejmo nekoliko po svetu. Na podlagi znanstvenih raziskovanj in z uporabo tako pridobljenih izkušenj v kmetijski praksi se je posrečilo nekaterim državam dvigniti njihovo kmetijsko proizvodnjo na izredno visoko stopnjo. V sleherni teh držav so morali ustvariti najprej temeljni kader strokovnih delavcev, ki so s svojim znanstvenim in praktičnim delom na poskusnih in kontrolnih kmetijskih postajah mnogo pripomogli k povečanju kmetijske proizvodnje. Pri nas se vsemu temu zaenkrat posveča vse premalo pozornosti in važnosti. Še vedno nam kar najobčutneje primanjkuje mladih, naprednih strokovnih moči na torišču kmetijske znanosti in napredka. Dejansko smo še vedno brez prepotrebnega kadra pravih kmetijskih teoretikov in praktikov. Trenutno imamo v agrarni Jugoslaviji le dve kmetijski fakulteti, ki naj bi nam vzgojili ta kader kmetijskih strokovnjakov in narodnih vzgojiteljev. Obe ti znanstveni ustanovi pa, žal, nimata zadostnih materijalnih možnosti, da bi mogli nuditi mlademu kadru bo- dočih kmetijskih strokovnjakov vse ono, kar potrebujejo za svojo, kar najpopolnejšo izobrazbo in usposobljenost. V naši agrarni državi imamo danes vsega skupaj le osem poskusnih in kontrolnih kmetijskih postaj, od teh na primer v naši žitnici Vojvodini le eno samo, pa še ta je bila ustanovljena komaj nedavno. Škoda je še posebej izgubljati besede o neizmerni blagodati takih, res vzorno in kar najpopol-neje organiziranih postaj za celotno jugoslovansko kmetijsko gospodarstvo ter za obči napredek vsega prebivalstva. Toda, če v ta namen iz javnih sredstev ničesar ne žrtvujemo, tudi ne smemo ničesar pričakovati. Brez nič ni nič! Če le upoštevamo, da je v vseh dosedanjih državnih proračunih bilo za kmetijstvo in njegov napredek določeno le 0.9—1.04:% od celokupnih državnih proračunskih sredstev, potem je popolnoma jasno, da nismo mogli in tudi še ne moremo kreniti niti korak naprej. Spričo tako pomanjkljivih materijalnih možnosti financiranja našega kmetijstva ne moremo pričakovati nobenega izboljšanja in dviga kmetijske proizvodnje, jugoslovanski kmet je s svojim davčnim prispevkom eden glavnih stebrov državnega proračuna, vendar pa se mu zato ne vrača iz javnih sredstev za njegov napredek in strokovno izobrazbo skoro nič in se mu posveča med vsemi stanovi najmanjša pozornost. Takega postopanja s kmetom, ki je pravi in glavni steber države, predvsem pa naše agrarne domovine, mora biti čimprej enkrat za vselej konec, če hočemo res navzgor, k napredku in splošni blaginji. Domači pomenki ni v interesu francoske republike* («Slovenec»). Po tej njegovi ugotovitvi bi ga mi vprašali: 1. Ali je vlada generala Franca v interesa slovenskega naroda, kakor bi se dalo sklepati iz orientacije katoliškega lista «Slovenca»? 2. Kako razlaga in opraviči zadržanje francoskih katoličanov, klera in katoliškega tiska, ki o ideologiji neke svete vojne misli po svoje in precej drugače, kakor «Slovenec», pa le nima ničesar skupnega s kakšnim socializmom ali komunizmom itd., kakor našteva on sam? 3. Kaj pravi, zakaj je pri nas drugače, tako da je obdolžen vseh zablod tisti, ki si upa s svojo mislijo na dinarjev na leto. Kakor torej vidimo, je povišek znašal več nego 200 dinarjev mesečno, ko so bile plr.če celo podvojene in celo še bolj zvišane. Pri pretehtavanju prejšnjih plač mestnih uslužbencev je pa sedanja mestna uprava tudi Posvetovalnica za naročnike »SLOVENSKE BESEDE" Kdor je plačal naročnino za »Slovensko Besedo", se lahko brezplačno posluži naše posvetovalnice, kjer dobi informacije i D o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo; 1 o prošnjah za vojaške oprostitve; U o vlogah na davčne oblasti; H o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka g| o vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali očuvate socijalne ali gospodarske pravice. Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din Dopise pošljite na naslov: „SLOVENSKA BESEDA« Ljubljana, Beethovnova 6. našla, ua kako cuuen način so si prejšnje luuauio uprave pomagale pri nasia\ijanju Humu usluzuencev. iver niso imele kreuuov za te piace, so piejsnje mestne uprave nastavljale KvuiUicirane uruilniKe z absolvirano srednjo šolo kar za navaune mestne delavce. Prejšnje mestne uprave so lajvo poniževale du-lioviio delo, da sposooui duševni delavci in uradniki sploh niso douivau \ec pravih mesečnih plau, temveč so životarili z dnino in postali navadni mestni dninarji. Takih mteli-geiHiiui dninarjev je seuanja ineaina uprava našla skoraj Siol Tako je seuanja mestna uprava smatrala tudi za svojo uolžnost, da popravi to žaljivo krivico, kar je tudi storila s sklepom, ko je vse te dninarje nastavila za uradniko v kategorijah in s plačami, ki odgovarjajo njihovemu delu. Tako je tudi pri tem povišanju šlo za vsote, ki 200 din pre- segajo tudi po večkrat. »edaj se mestna uprava ljubljanska peča s prizadevanjem, da bi še bolj zvišala eksisten- čni minimum najnižjim mestnim uslužbencem, seveda, kolikor pač dopuščajo finančna sredstva. Zaenkrat še ni mogočo zvišati plač višjim kategorijam, ki imajo po 2o do i>8 odstotkov višje prejemke od državnih nameščencev istih kategorij, toda tudi to zvišanje je samo vprašanje splošnega zboljšanja mestnih financ. Oe pa naposled primerjamo plače ljubljanskih občinskih nameščencev s plačami po drugih mestih, moramo ugotoviti, da so plače v Ljubljani mnogo višjo nego po drugih mestih. Celo tako dostojno plačo imajo nekateri višji ljubljanski uradniki, da njih plače presegajo celo zahteve in predloge Zveze organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev dravsko banovine! Ze takrat, ko je bil sestavljen letošnji občinski proračun, jo finančni odbor ljubljanskega mestnega sveta spet premišljeval o zvišanju plač mestnim uslužbencem, kako bi jih bilo mogočo zvišati v čim bližnji prihodnosti. Gotovo je tudi, da bo to vprašanje obravnavano podrobno in da bodo preštudirano vse možnosti, koliko bi bilo mogoče žo prihodnjo leto ustreči nameščencem ljubljanske mestno občino in jim zvišati njihovo prejemke ali jim priskrbeti vsaj kak priboljšek. Vendar bo pa konkrotue zaključke seveda mogoče napraviti šele tedaj, ko bodo znani predlogi o potrebi materialnih kreditov posameznih oddelkov in mestnih podjetij, ki jih bodo predložila na poziv k sestavi osnutka mostnega proračuna za 1. 1939-40. Iz vsega toga so torej vidi resnica, da je sedanja mestna uprava že zvišala plačo tudi za več nego za 200 din mesečno in da jo zato napad na njo, da kaj takega mestni uslužbenci še dolgo ne smejo pričakovati, neutemeljen in neumesten. Sedanja mestna uprava je plače v resnici zvišala v korist najpotrebnejšim mostnim uslužbencem, ki so jih prejšnjo mestne uprave zanemarjale, prav tako si pa še nadaljo prizadeva, da svojim uslužbencem zboljša položaj, kakor bodo to dovolile finančne razmere, ki njih slabemu stanju ni kriva sedanja mestna uprava. Z odličnim spoštovanjem predsednik: Dr. Adlešič.» URADNI POPRAVEK. Z ozirom na notico, ki smo jo priobčili v ♦Slovenski besedi* št. 37 dno 9. septembra 1938 na 2. strani v 1. in 2. stolpcu v rubriki ♦Domači pomenki* pod naslovom »Mladinski dom ob morju — zapuščen in razvalina*, smo dolžni v smislu čl. 26. zakona o tisku objaviti naslednji uradni popravek: ♦Mestna občina ljubljanska je že leta 1934. začela pošiljati otroke na letovanje v Sv. Ja-kov-Šiljevico. Otroci so bili nastanjeni v šoli, kjer so bile ubikacije zelo pomanjkljivo in tudi kopališče v Siljevici nikakor ni bilo primerno, ker jo voda ob obrežju zelo globoka. Zato je mestna občina ljubljanska sama napravila pripravnejši dohod k morju in je sploh voliko žrtvovala, da bi bilo kopališče primerno za otroke. Navzlic temu je pa domače prebivalstvo otroke sprejemalo jako neprijazno in ni pustilo pri miru niti otrok pri kopanju niti kopališča, čeprav ga je uredila mestna občina ljubljanska. Tudi pitno vode ni bilo ob kopališču ter je zato mestna občina ljubljanska napravila vodnjak 8 črpalko. Toda tudi to črpalko je prebivalstvo pokvarilo. Zemljišna zajednica Sv. Jakov-Šiljevica je ponudila mestni občini ljubljanski brezplačno zemljišče, da tam zgradi stavbo za otroško kolonijo. Na podlagi te ponudbe je prejšnja občinska uprava izdelala načrte in sklenila po teh načrtih začeti z zgradbo kolonije. Ko je prevzela občinske posle sedanja uprava, so referentje predlagali, da je treba nujno pričeti z delom po teh načrtih, da no bi zapadlo zemljišče in ne bi s tem mestna občina ljubljanska trpela škode. Svoj predlog za nuj- no graditev so referentje utemeljevali tudi s tem, da bo zgradba veljala samo okrog 3U0.0UU dinarjev ter jo kredit zagotovljen iz prihrankov mestnega socialnega urada. Na podlagi teh uradnih poročil, seveda zanašajoč so na relereme, se je gradnja pričela pod sedanjo upravo. Poleti l'J36. pa sem kolonijo obiskal in ogledal gradnjo, ko sem kot laik tudi takoj ugotovil, da ta kredit absolutno ne bo zadostoval in da bo zgradba veljala v primeri z užitkom in koristjo mnogo previsoko vsoto, ker bo stavba zahtevala vsaj dvakratni ali celo trikratni proračunjeni znesek. Nadalje sem spoznal, da jo zemljišče za kolonijo manj prikladno, ker je skalovito in v strmem bregu, brez zelenja, brez dobro vode in brez električno luči ter tudi zdravnika ni v bližini, temveč mora hoditi iz Kraljeviče ali Crikve-nice, da stane obisk okrog 200 din. Na podlagi teh svojih opazovanj sem naprosil za strokovno komisijo za pregled stavbo in proračunov. Po natančnem pregledu vsega in na podlagi podrobnih študij je komisija ugotovila, da sta bila predlog za zidanje in poročilo o ceni popolnoma napačna ter da bo taka stavba z opremo veljala skoraj 1 milijon dinarjev. Milijonska stavba naj bi bila torej samo za 50 siromašnih otrok in za bivanje samo po dva meseca na leto! Ko sem nato klical na odgovor projektante in referente, ki so vso to predlagali in priporočali, so so kratko in malo zagovarjali, da so se pri svojih računih in kalkulacijah zmotili. — Zemljišna zajednica Sv. Jakov-Šiljevica jo dala le malo prostora za to zavetišče in sicer tako malo, da 110 bo zraven niti prostora za sprehajanje, niti za igrišče, za vrt in podobno Pa prav nič. Še to pusto zemljišče je v strmem skalovju, da so 110 morem dovolj načuditi prejšnjim občinskim upravam, ki so si v ponovnih komisijah to zemljišče ogledalo in ga kljub temu našle za primerno, da so ga sprejelo colo s pogojeni, da v teku enega leta prično z gradnjo. Ko sem se sam uveril o vseh nedostatkih, sem zato sam ponovno skušal od Zemljišne zajodnice ali občine dobiti brezplačno ali vsaj z nakupom še ostalo primerno zemljišče, da bi mogli urediti prostor vsaj za igrišče in za vrt tor s pogozditvijo golega pečevja ustvariti vsaj majhno senčno zavetje in hkrati kolonijo zavarovati prod senjsko burjo, ki je baš na tem mestu posebno huda. Zal se mi ni posrečilo, ker je Zemljišna zajednica imela visoko pretirane zahteve. Nato sem skušal pri Zomljišni zajednici doseči vsaj prepis podarjenega zemljišča na mestno občino ljubljansko, pa kljub ponovnim urgencam pri lastnici oziroma občini, pri 8re-skem načelstvu v Crikvenici in pri kr. banski upravi savsko banovino v Zagrebu se mi to doslej, žal, ni posrečilo. Šole pred nekaj dnevi je prišlo od g. bana savsko banovino obvestijo, da je Zemljišna zajednica Sv. Jakov-Šiljevica sklenila podpisati darilno pogodbo, in naposled je 29. avgusta t. 1. res prišla tudi ta listina, ki pa še vedno ne ustreza. Iz vseh teh gotovo tehtnih razlogov je mestni tehnični odbor smatral za umestno, da zgradbe ne nadaljuje, dokler niso prepis in druga pravna vprašanja rešona. Ureditev nameravane stavbo pa bo treba stroškom primerno preurediti. Kar se pa zgradbe samo tiče, jo bila ves Čas popolnoma zavarovana in zastražena, da se no dela nobena škoda. Z odličnim spoštovanjem predsednik: Dr. Adlešič.» Za grudo in dom V čemi je največ vitaminov? Marsikdo ne ve, v katerih živilih je najvoe vitaminov, ki so zelo važni in prepotrebni za naše zdravje. V tem pogledu pa mnogi tudi pogosto grešijo. Zdravniki in učenjaki so ugotovili, da ima največ vitaminov v sebi sveže in nekuhano sadje ter povrtnina. Največ vitaminov je v solati, zelju, kumarah, paradižniku, redkvi, grozdju in jagodah. Tudi limona ima koristne vitamine in je zato zdravilna. Vendar pa tudi z vitamini ne smemo pretiravati, ker so lahko v primeru, da jih zavživamo v večjih množinah, tudi zelo škodljivi za naše zdravje. Smrt od elektrike. Smrt pod vplivom močnega električnega toka je najprej le navidezna smrt. Če nesrečnežu, ki ga je zadel tok močne elektrike, pravočasno nudimo pravo pomoč, ga moramo brezpogojno rešiti. Najprej mu moramo pomagati z neprestanim in enakomernim umetnim dihanjem, ki pa ne sme biti prekinjeno niti za trenutek. Uspeh se bo kmalu pokazal, včasih pa tudi šele pozneje. Zgodili so se primeri, da je oseba, zadeta od močne elektrike, oživela jn se zavedla šele po triurnem izvajanju umetnega dihanja. Šah V poletni vročini se je vršil v Osijeku turnir za naslov jugoslovanskega šahovskega mojstra. V borbi je sodelovalo 18 igralcev, od teh trije Slovenci. Prvo mesto sta dosegla Lešnik in Rab ar z 1034, slede Šubaric 10, Avirovic, Pavlovič šiška 9 'A itd. V matcliu uvedi prvima dvema je zmagal Lešnik, ki je dvakrat premagal Rabarja. S tem si je priboril naslov šahovskega mojstra in pravico do sodelovanja na turnirju za prvenstvo države. Sledeča partija je bila igrana, v mednarodnem dvoboju medi Italij|o in Švico. Dvoboj je končal neodločeno 12M : 12'A. Beli: Napolitano (Italija). Črni: Gygli (Švicai). 1. e2—c4, e7—e6; 2. Sbl—c3, d7—<15; 3. d2—d4, Sg8—f6; 4. Lel—g5, Lf8— e7; 5. e2—e3, h7—h6; 6.Lg5—h4, 0— 0; 7. Ddl—c2, Sf6—e4; 8. Lh4—g3, Se4Xc3; 9. b2—c3, c7—c5; 10. Sgl— f3, c5xdl4; il. c3Xd4, Dd8—a5+; 12. Sf3—<12, Le7—b4; 13. a2—a3, Lc8 —d7; 14. Tal—a2, Lb4—c3; 15. Lg3— d6, TT8—c8; 16. c4—c5, Ld7—a4; 17. Dc2—bi, b7—b6!; 18. c5xb6, Da5X b6!; 19. Dbl Xb6, a7Xa6; 20. Kel— e2, Tc8—c6; 21. Ld6—g3, Le3—a5; 22. Lg3Xb8, Ta8Xb8; 23. g2—g3, Tb8—c8; 24. Ke2—f3, Tc6—c2 in beli se vda. LISTNICA UREDNIŠTVA Dopisniku iz Celja. Prosimo, da nam glede na Vaš članek, ki ste nam ga poslali v objavo, sporočite svoj naslov, ker članka v nasprotnem primeru glede na vsebino in razmere ne bomo mogli priobčiti. OPTIK J. GOLDSTEIN Ljubljana, pod Trančo 1 priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, triedre, tlakomere, toplomere i. t. d. Obiščite gostilno „MALIS“ Ljubljanska ulica št. 1 /pri Kolinski tovarni). Točijo se pristna, najboljša štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Topla in mrzla jedila vedno na razpolago. EDVARD KALIN. ♦ Vljudno se priporoča t Javljamo tuzno vest, da je preminul naš zaslužni in ugledni družabnik, gospod Franc Dolenc star. veleindustrijalec in posestnik v Škofji Loki in Preddvoru Pokojnika ohrani v častnem spominu „ Lesna" družba za industrijo in eksport lesa v Ljubljani Za konzorcij »Slovenske be»ede»: dr Dinko Puc. Za uredniitvo: dr. Stanko Jug. Tisk Delniike tiskarne, d. d.,predstavnik Ivan Ovsenik — vsi v Ljubljani.