Naročnina mesečna 12 Lir, Ea inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, u inozemstvo 50 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za in* era ta, Podrufnic&i Novo mesto. ♦ Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A., Milana VENEC vsak dan ifntra| razen ponedel|ka la dneva po praznika. Uredništvo la npravai Kopitarjeva 6, Llnblfana. g Redazione, Ammlnistrazlonai Kopitarjeva i, Lubiana. 1 Telefon 4001—4005. i Abbonamentl: Mete 12 Lire; Estero, meti 20 Lir«, Edieion« domcnic«. anno 34 Lira, Estero 50 Lir«. C. C Pj Lubians 10.650 per (li abbo-namenti: 10.349 pet h InserztonL Filial*« Novo mesto. Concesslonaria esclnslva per la pnbbliclfS dl proventenza Italiana ed estera: Unione PubblicitA Italiana S. A-, Milana Italijanske čete zajele na vzhodnem jS&ESU boiiscu veliko število ujetnikov Ek,c- gmi.«. Velike izgube sovjetske vojske - Nemci bombardirali Petrograd in Moskvo V septembru je Anglija izgubila 683.000 ton brodovja Nemško vojno poročilo Hitlerjev Glavni Stan, 2. okt. Vrhovno nemško poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču potekajo boji po načrtu. Italijanske četo so pri obkoljevanju in uničenju sovjetskih sil vzhodno od Dnjepra od 28. do 30. septembra zajele nad 8000 ujetnikov in prizadejale sovražniku veliko izgube. Na karelijskem bojišču so finske čete včeraj po drznem naskoku z juga in zahoda zavzele Petraskoj (Petrozavodsk) na zahodni obali One-škega jezera, glavno mesto vzhodne Karelije. Bojna letala so tudi v pretekli noči bombardirala vojaške naprave v Moskvi in v Petrogradu. V boju proti Angliji so bojna letala v nekem pristanišču na Faroerskih otokih včeraj potopila trgovsko ladjo z 2000 tonami. Močno sta bila poškodovana ponoči na vzhodni angleški obali dva velika angleška trgo.ska parnika Ostali uspešni napadi so veljali vojaškim ciljem na angleški vzhodni in jugovzhodni obali raznim letališčem. Stražarski čolni so na Rokavu zagrabili hitre čolne, ki so se ponoči bližali1 nemškemu konvoju. Topništvo je potopilo en angleški hitri čoln, eden pa je bil hudo poškodovan. Angleški bombniki so ponoči brez cilja metali eksplozivne in zažigalne bombe na razne kraje v jugozapadni Nemčiji. Nastala škoda ni pomembna. V uspešnem boju proti angleškemu oskrbovalnemu brodovju je vojna mornarica in letalstvo potopilo 683.400 ton sovražnega brodovga. Samo podmornice so od tega potopile 452.000 t. . Budimpešta, 2. oktobra. AS. Poročila, ki so iz raznih virov prišla v Budimpešto, pravijo, da je položaj v Moskvi zaradi stalnega bombardiranja nemškega letalstva vedno bolj nevzdržen. Nemške bombe so hudo poškodovale vodovodne naprave v sovjetski prestolnici. Začelo se je Čutiti pomanjkanje vode. ^ Berlin, 2. oktobra. AS. Uradna nemška poročevalska agencija je iz pristojnega vira izvedela, da sovjetska propaganda na vse načine skuša obrniti pozornost proč od izgube obeh sovjetskih bojnih ladij »Marat« in »Oktobrska revolucija«. V ta namen je sovjetska propaganda razširila novico, da je bila na Baltiku potopljena nemška križarka vrste »Koln«. Seveda je ta novica sovjetske propagande popolnoma izmišljena. Belgrad. 2. okt. AS. Vsi belgrajski listi so pod velikimi naslovi objavili poročija o zmagi italijanskih čet v Rusiji. »Donauzeitung« piše o junaškem obnašanju italijanskih vojakov, ki se je sijajno izkazalo, pri tem pa se je italijanskim četam predalo več tisoč sovjetskih vojakov. Preteklo je 150 let od Napoleonovih vojska v Rusiji in skoraj 90 let od italijanskega sodelovanja v vojski na Krimu, toda Ducejeva Italija je sklenila dejansko sodelovati pri vojski proti komunizmu, ki jo je Italija prva začela. Listi pišejo tudi o velikih zmagah italijanskega letalstva na Sredozemskem morju. Finske čete so zasedle Petroskoi Helsinki, 2. oktobra. AS. Finsko vrhovno poveljstvo je objavilo, da so finske čete zasedle Petroskoj. Finske čete pode sovražnika od juga proti vzhodu in sicer na severni in južni breg reke Zvir. Drugi finski oddelki so prisilili sovjetske oddelke na Loj med Avsusom in Plakasom. V bojih jugovzhodno od jezera Pihajervi so finske čete zaplenile mnogo vojnega gradiva in sicer zlasti težko topništvo. Finske čete so vkorakale v Petroskoj včeraj zjutraj ob štirih in na mestni hiši vihra belomodra finska zastava. Helsinki, 2. oktobra. A.S. Na bojišču med Ladoškim jezerom in Oneškim jezerom finske čete nezadržano prodirajo naprej. Na nekem >j' ujetnikov. Pri nekem brezuspešnem sovjetskem protinapadu so Sovjeti izgubili 200 mož. Neka druga finska divizija je odbila srdite sovjetske protinapadu so Sovjeti ili 200 mož. Neka finskem odseku sta bila popolnoma uničena dva bataljona sovjetske vojske, Finci pa so ujeli 400 ' :em >vje :ija . protinapade in so Sovjeti pustili na bojišču 400 mrtvih. Zaradi teh uspehov je finski armadni zbor na tem odseku zavzel mnogo ozemlja. Na odseku tega armadnega zbora je sovražnik pustil na bojišču 2000 mrtvih. Na severnem delu finskega bojišča so Sovjeti pustili na bojišču 500 mrtvih. Maršal Mannerheim se zahvaljuje armadi v Kareliji Helsinki, 2. okt. AS. Maršal Mannerheim je na armado v Kareliji naslovil naslednje dnevno povelje: »Celi vrsti bleščečih zmag ste priključili dosevke, . oložaj odločilnega uspeha, kajti storjen je bil važen korak daj največji uspeh finske vojske, ko ste zasedli Pe->ie. S temi zmagami 6te položaj privedli do troskoje. za utrditev miru in za bodočo varnost Finske. Armadi v Kareliji gre vsa ča6t tega velikega uspeha, ki krona celo vrsto njenih zmag z zasedbo prestolnice vzhodne Karelije. Zahvaljujem se poveljniku armade za zmagovito sposobnost, prav tako pa tudi izrekam zahvalo poveljnikom edinic in vojakom zaradi njihovega bogastva v izbiranju pobude, za njihovo vztrajnost in za njihovo junaštvo v teh treh mesecih vojskovanja.« Minister za korporacije pri začetku Ljubljanskega velesejma Ljubljana, 2. oktobra. Fašistovsko vlado bo pri slovesnem začetku ljubljanskega velesejma zastopal minister za korporacije Eksc. Ricci. Njegova navzočnost priča, koliko važnost polaga vlada na to prvo večjo gospodarsko prireditev v Ljubljanski pokrajini in na njen uspešen potek. Bollettino No 487 Attivita dell'aviazione su tutti i settori II Quartier Generale delle Forze Armate comunica: In Africa settentrionale, presso la costa Cirenaica, velivoli tedesehi hanno mi-tragliato e costretto ad ammarraro un Blenheim che e successivamente affondato. Altri aerei tedesehi hanno, in piu ripreso attaccato obiettivi militari della piazza di Tobruk. II nemico ha compiuto incursioni su Ben-gasi, causando danni ad edifici e su alcuni villaggi del Gebel cirenaico, ove e stato col-pito un ospedale da campo. Altri velivoli britannici hanno bombardato Tripoli: sono stati danneggiati alcuni edifici privati e 1'ospedale coloniale, NelPAirica orientale, nella zona di Gondar, un reparto nemico ha tentato di av-vicinarsi alle nostre posizioni. e stato arre-stato con notevoli perdite da un nostro campo minato e disperso dal fuoco di artiglieria. Aerei nemici hanno sorvolato e spezzo-nato nostro caposaldo provocando lievi danni a materiali. Nostri velivoli hanno bombardato, nella notte sul 2 1'aeroporto di N i c o s i a (Cipro). Nel Canale di Sicilia sette nostri velivoli da caccia hanno attaccato una forma-zione di otto Hurricane abbattendono uno. — (Štefani.) Vojno poročilo št. 487 Delovanje letalstva na vseh odsekih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Severna Afrika: Ob obali Cirenaike so nemška letala z ognjem iz strojnic prisilila angleško letalo vrste »Blenheim«, da je moralo pristati. Letalo se je nato potopilo. Ostala nemška letala so večkrat zaporedoma napadla vojške cilje v trdnjavi Tobruk. Sovražnik je izvedel polete nad Benghazi, kjer so bombe poškodovale poslopja, angleška letala so bila tudi nad Džebelom v Cirenaiki, kjer so bombe zadele poljsko bolnišnico. Druga angleška letala so bombardirala Tripoli. Bilo je poškodovanih nekaj zasebnih poslopij in kolonijalna bolnišnica. Vzhodna Afrika: V pokrajini Gondar se je sovražni oddelek skušal približati našim postojankam. Pri tem pa ga je ustavilo naše minsko polje, ki mu je prizadejalo znatne izgube in topniški ogenj ga je razpršil. Sovraž- Junaški de!ež italijanskih lovcev pri zmagah v Sredozemlju Wa bojišču, 2. okt. as. Letaki, ki so se udeležili pomoreke bitke v srednjem delu Sredozemskega morja, 60 izjavili dopisniku agencije Štefani, da so sk * rP' . prihajale iz Gibraltarja in skušale pluti skozi Si- lovska letala imela nalogo izvesti dvoje: spremljati torpedna letala pri njihovih napadih na ladje, ki so čilski kanal in ščititi edinice italijanske mornarice proti napadom angleških torpednih letal in angleških bombnikov. Prva naloga je bila zaupana letalom, ki niso tako hitra, imajo pa večjo samostojnost, druga naloga pa je bila zaupana letalom, ki imajo nasprotne značilnosti. Predno 60 torpedna letala dosegla angleško brodovje pri La Galitu, so 6e že dvignila z letalonosilke sovražna lovska letala vrste »Defiant«. Ta letala so skušala ščititi angleško brodovje. Italijanska letala 60 se tako) pustila v dvoboje s sovražnimi lovci. Tako so angleška lovska letala morala opustiti ofenzivo in to je dovolilo torpednim letalom, da 60 lahko opravila 6Voje torpediranje. Italijanski lovci so več sto kilometrov proč od tvojih oporišč ščitili lastna torpedna letala do zadnjega litra in do zadnje kapljice bencina. Zaradi pomanjkanja bencina, sta se morali dve lov6ki letali zasilno spustiti na južni 6trani Sardinije. Vkljub številčni premoči sovražnika so italijanska lovska letala 6e6trelila šest sovražnih lovcev, izgubila pa samo eno. Poleg tega pa so lovska letala tudi uspešno zaščitila lastne vojne ladje. Carigrad, 2. okt. AS. Ves turški tisk še piše zelo obširno o italijanski zmagi na Sredozemskem morju. Angleška poročila skušajo zakriti razmerja tega poraza, vendar pa turški tisk pripisuje le malo vere angleškim poročilom. Turški list >Ba-yoglu« objavlja poseben članek o zračnih torpedih in pri tem opisuje junaštvo italijanskih letalcev. Madrid, 2. okt. AS. Madridski tisk objavlja pod velikimi naslovi poročila o uspešnem napadu italijanskih podmornic na angleško brodovje, ki se je vrnilo v Gibraltar. Italijanske podmornice so temu brodovju prizadejale nove izgube in listi poudarjajo, da so bile angleške izgube v teh dneh na Sredozemskem morju izredno velike. Zelo velik obseg dajejo listi tudi poročilom o vojskovanju italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji in pri tem podčrtavajo. da je zmaga na ruskem bojišču potrdila tradicionalno junaštvo italijanskih voiakov na letala so preletela in z bombami poškodovala našo prednjo postojanko. Materialna škoda je majhna. Naša letala so v noči na 2. oktober bombardirala letališča Nicosia na Cipru. V S i c i 1 s k e m kanalu je sedem naših lovcev napadlo skupino osem angleških letal vrste »Hurricane«. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni Sramotni angleški napadi na bolnišnice Rim, 2. okt. AS. Sovražnik je v mesecu sejv tembru izvedel naslednje letalske napade na bolnišnice: Severna Afrika: 5. sept. je bombardiral bolnišnico v Barce, 24. sept. bolnišnico v Bardiji, 27. septembra bolnišnico v Bardiji. Vzhodna Afrika: 7. sept. bolnišnico v Gondar-ju, 12. sept. bolniške naprave v Culquabertu. Egejsko morje: 27. septembra bolnišnico v Ro- diju. Angleški konvoj ne more pluti po Sredozemskem morju Tanger, 2. okt. AS. Iz Gibraltarja se je izvedelo, da je zaradi neuspeha, ki ga je doživel zadnji angleški konvoj v Sicilski ožini, neki drugi angleki konvoj odplul iz Gibraltarja okoli Južne Afrike na Bližnji vzhod. Ta kon- voj je že nekaj dni čakal v Gibraltarju, ko pa je bilo ugotovljeno, da prvi konvoj ni srečno prišel skozi Sicilsko ožino, se je ta konvoj odpravil na svoj cilj okoli Južne Afrike. Tajnik Stranke sprejel Zvezne tajnike Rim, 2. okt. as. Tajnik Stranke Minister Sirena je sprejel za poročanje zvezne tajnike v navzočnosti članov Narodnega Direktorija in nadzornikov. Podal je obsežno poročilo o važnosti ukazov in ukrepov, ki jih je sprejel Ministrski svet, zlasti pa je razložil ukrepe, ki sc nanašajo na Fašistično Stranko. Po ukazu Duceja bo Stranka povečala nadzorstvo, in sicer pod geslom: »Enake omejitve za vse!« To geslo mora biti strogo spoštovano, da bo narod bojevnikov in delavcev dal Duceju popoln dokaz svoje vere in svoje volje za zmago, kakor se jc to vedno zgodilo. Rim, 2. okt. AS. Duee je sprejel Visokega Komisarja Eksc. Graziolija, ki mu je poročal o političnem in socialnem položaju v novi italijanski pokrajini. Položaj je v vseh uzirih odličen. Visoki Komisar je poročal Duceju tudi o bližnjem začetku velesejma v Ljubljani. Duce je pregledal nove bataljone milice Rim, 2. oktobra. AS- Duce je včeraj na Viale del Re pregledal štiri bataljone novega sestava milice. Označba teh bataljonov je Mus-solinijeva začetnika »M«. Sestavljeni so v glavnem iz tistih, ki so se udeležili zadnjih vojska, posebno one v Grčiji, kjer so Črne srajce ponovile svoja junaška in požrtvovalna dejanja. Štirje bataljoni, ki jih je včeraj pregledal Mussolini, so samo na grško-albanskem bojišču imeli 158 mrtvih in 442 ranjenih. Ti bataljoni, ki so dali tako svetel dokaz hrabrosti, so pred kratkim v Italiji končali dobo nadaljnjega urjenja, ki naj še pomnoži njihovo uporabljivost. Mogoče je pri tem govoriti o četah, ki so do- segle najvišjo stopnjo v vo.jaškotehnični popolnosti. In v teh četah se opaža jasni obraz prostovoljske milice za državno varnost, trdne posadke v vojni in v miru. Včerajšnja slovesnost je potekala v osrčju zelo obljudenega rimskega predela Trastevere. Toda tam so se sešla zastopstva vse prestolnice, ki so vzdolž poslopja ministrstva za narodno vzgojo tvorila brezprimerljiv obroč, nad katerim se je dvigal sijaj praporov in znamenj. Štirje bataljoni so bili postavljeni vzdoll senčnate ceste, približno kilometer na dolgo. Bili so v popolni bojni opravi z orožjem nove pehote, nadvse ponosni v svojem atletskem telesnem videzu, kot vojaki in legionarji. Kazali so se občinstvu kot strnjen snop, ki ga oživlja popoln vojaški izraz. Duce je prišel tja ob 9 v spremstvu vrhovnega poglavarja milice. Vojaki so pozdravili z orožjem, nato pa je Mussolini začel z natančnim pregledom čet. Pri tem so ga spremljali: glavni pribočnik Galbiati, tajnik stranke, podtajniki oboroženih sil ter načelnik nemškega vojaškega odposlanstva v Italiji von Rintelen. Praporščakom je izročil nove zastave. Pri prihodu je Duceja sprejelo navdušeno pozdravljanje. Pozdravljanje se je nadaljevalo in postoteriio ter spremenilo v krik radosti, ko se je Mussolini prikazal sredi množice. Z naglim korakom se je med vpitjem ter navdušenim pla-polanjem zastav podal na oder pred poslopjem ministrstva. Pr?nc Piemontski v Genovi Genova, 2. okt. AS. Princ Piemontski je zasebno prišel v Genovo, kjer si je v spremstvu zastopnikov oblasti ogledal tiste dele mesta, ki so bili zadeti med zadnjimi letalskimi napadi. Nato se je podal v bolnišnico, kjer je obiskal ranjence, pri vsakem se je ustavil in se zanimal za njegovo zdravstveno stanje. Nato se je princ Piemontski podal v bolnišnico San Lorenzo, kjer ga je pri vhodu pozdravil kardinal-nadškof z vsemi cerkvenimi odličniki. Ogledal si je obnovitvena dela in se je ustavil pri izstrelku 381, ki bo ostal na istem mestu, kamor je padel, v spomin zločinskega angleškega bombardiranja z dne 9. februarja. Princ Piemontski je nato odpotoval h mesta. Duce sprejel Generala Birolija Rim, 2. okt. AS. Duce je sprejel armadnega generala Birolija, poveljnika čet v Albaniji in vojaškega guvernerja v Črni gori, ki mu je poročal o političnem položaju. Duce jo izrekel zahvalo generalu Biroliju in mu podal primerna navodila za hodočo delavnost v Albaniji in v Črni gori General Pricolo v Berlinu Berlin, 2. okt. lp. Včeraj je prišel na letališče v Tempelhofu državni podtajnik za letalstvo general Pricolo v spremstvu višjih častnikov svojega ministrstva. Eksc. Pricola je sprejel in pozdravil general VVitzendorf v imenu maršala Mil-cha, ki je z letalom kmalu nato prišel z bojišča v Berlin, kjer je popoldne sprejel italijanske goste v Letalskem domu Novi državni podtajnik za kmetijstvo Rim, 2. okt. AS. Dr. Michele Pascolato, strokovnjak v gospodarskih in finančnih vprašanjih in bivši predsednik Fašistične Zveze kreditnih zavodov in zavarovalnic, trenutno podtajnik Stranke, je bil imenovan za državnega podtajnika v Ministrstvu za kmetijstvo in gozdove. Sovjetska vlada se je preselila v Kazan Budimpešta, 2. okt. lp. Iz Sofije so prišla poročila, da je bilo sovjetsko poslaništvo v Sofiji obveščeno, da se je sovjetska vlada preselila v Kazan onstran Volne. V sredini preteklega tedna je tudi Stalin zapustil Moskvo in se preselil v Kazan. Cittadini di Lubiana! Lubiana li 2 ottobre 1941-XIX Domanl, venerdi, il 3 ottobre giungeri a Lubiana 1'Eccellenza Renato Ricci, Ministro delle Corporazioni. L'Alta personalitš del Go-verno Italiano si tratteri a Lubiana venerdi e sabato il 3 e 4 ottobre ed inaugureri anehe la Fiera CampiOnaria di Lubiana. II Municipio di Lubiana esporri le bandiere su tutti gli edifici del Comune di Lubiana. Invito cortesamente i cittadini di Lubiana di fare lo stesso in onore dell'Alto Ospite della nostra citta e di esporre le bandiere il 5 ottobre dale 11 alle 19 ed il 4 ottobre dalle 7 alle 19. Durante la notte le bandiere devono essere rit-tirate. Prosindaco: Dott. Vlndimir Ravnihar, m. p. Ore dufficio della Banca d'ltalia A data dal 1 ottobre la Banca d'ltalia adot-tera nei giorni feriali il seguente orario senza interruzioni: uffici di cassa, di banra e di teso-reria dalle 8.30 alle 12. Uffici amministrativi dalle 8 alle 14. Uradne ure v Banca d'ltalia Od 1. oktobra naprej bodo uradne ure v Banra dTtalia naslednje: blagajna od 8.30 do 12, upravni uradi pa od 8 do 14. Cena sladkorja Rim, 2. okt. AS. V skladu z mnenjem medmi-nistrske komisije za cene bo od prvega oktobra naprej cena 6ladkorja na veliko in na drobno povišana za L. 0.50. Pristojni ministri bodo določili višino poviška v mejah raznih kategorij. »Ustaška mladina« pride v Rim Rim, 2. okt. AS. V soboto, dne 4. oktobra, pride v Rim obiskat vodilne ustanove GIL-a zastopstvo hrvatske ustaške mladine. Zastopstvo hrvaške mladine bo vodil profesor Ivan Oršanič, glavni poveljnik »ustaške mladinec, v njegovem spremstvu pa bodo še pobočnik in drugi vodilni člani hrvatske mladinske organizacije. Zastopstvo bo ostalo v Rimu in v Italiji več dni in je namen tega obiska, da bi hrvatska mladinska organizacija spoznala ureditev in organizacijo italijanskih mladinskih organizacij. Lavrentijev je v Sofiji Sofija, 2. okt. AS. Glasovi, da je sovjetski poslanik Lavrentijev zapustil Bolgarijo, niso točni. Lavrentijev je z vsem osebjem še vedno v Sofiji. špijonažna afera na švedskem Stockholm, 2. okt. AS. Švedski listi se pečajo te dni z aretacijo šestih oseb, ki so v službi neke tuje sile hoteli sabotirati švedske železniške naprave. Na sled so prišli na ta način, da je eden izmed članov zarote dobil razstrelivo, za katerega so zvedele oblasti. Poglavar zarotnikov je neki Nikolaj Rom, ki je prišel na Švedsko že leta 1938. z napačnim potnim listom. Imel je zveze z neko plesalko, po imenu Otilija Moller. Družba je razpolagala tudi s tajno oddajno postajo. Plesalka Moller je rodom iz Estonije. Pozneje je živela na Poljskem, na Danskem in na Angleškem. Vsa družba bo v kratkem prišla pred sodišče. Posebni vlaki za tuje delavce v Nemčiji Berlin, 2. okt. AS. Nemške železnice so uvedle za tuje delavce, ki so zaposleni v Nemčiji, posebne vlake. Ti vlaki vozijo na enak način kakor vojaški vlaki za vojaške dopustnike. Ako kak delavec, ki je zaposlen v Nemčiji, hoče v domovini preživeti svoj dopust, dobi takoj sedež v vlaku, ki ga popelje do meje. Uvedba teli vlakov je posebno važna za italijansko delavstvo, ki je zaposleno v Nemčiji. Slovaško gospodarstvo Bratislava, 2. okt. AS. Slovaška vlada je ustanovila štiri centrale za vodstvo gospodarskih poslov: ena je za sirovine in industrijo, druga je za poljedelske pridelke, tretja je za mesne izdelke in četrta je za lesne proizvode. Poljedelska centrala, katere naloga je preskrbeti z žitom Slovaško, sedaj zbira letino. Mesna centrala se briga za preskrbo prebivalstva z mesom, medtem ko se centrala za sirovine in industrijo ter za lesne izdelke sedaj predvsem brigata za določitev pravih cen. Italijansko-nemško društvo ob vstopu v novo delovno leto Začetna slovesnosti se je udeležil tudi Duce Rim, 2. oktobra. AS. V navzočnosti Duceja se je včeraj v Rimu ter po vsej Italiji začelo delovno leto italijansko-nemškega društva. V sedežu rimske podružnice so Duceja pričakovalil: zunanji minister grof Ciano, tajnik stranke, drugi ministri in državni podtajniki ter člani vrhovnega vodstva fašistovske stranke. V veliki dvorani je bilo polno občinstva. Navzoči so bili japonski poslanik ter poslaniki držav članic trojne zveze, številni zastopniki nemškega poslaništva, nemški častniki in člani nemške naselbine v Rimu, Blaž Lorkovič s hrvaškim zastopstvom, senatorji in narodni svetniki, voditelji kulturnih ustanov, predsedstvo italijansko-nemškega društva, gosto zastopstvo oboroženih sil, visoki uradniki, dostojanstveniki stranke in drugo občinstvo. Mussolinija je pri vstopu v dvorano spremljal nemški poslanik von Mackensen ter minister Pa-volini, ki je kot predsednik društva spregovoril prvi. Spominjal se je začetkov te ustanove. Po vojni v vzhodni Afriki in po oborožitvi Porenja sta se Italija in Nemčija podvizali, da združita svojo usodo zoper zlagani versaillski red. Minister je orisal nagli in uspešni razvoj društva, nato pa je dejal: »Sovražnikova propaganda, t. j. organizirano načrtno angleško in ameriško laganje, skuša te dni spet enkrat širiti najbolj nore in nesmiselne čenče. Resnica je, da je italijansko ljudstvo ponosno na žrtve, katere prenaša, da bi konec koncev vendarle doseglo v dejanju svojo neodvisnost na svetu in na morjih. V italijanskem ljudstvu vsak dan raste bojevniško spoštovanje za nemškega sobojevnika: za Hitlerjevega vojaka, za Hitlerjevega Nemca. V srcih je vzraslo in se v njih poglablja lojalno tovarištvo, kateremu so tuje bežne motnje in tuje vsako valovanje čustev. Stiki, kakor je ta, so eden izmed številnih izrazov tega tovarištva.« Minister je potem govoril o kulturnem delovanju društva in dejal, da se to delovanje kaže v vedno obsežnejšem medsebojnem duhovnem izmenjavanju. Obe omiki, nemška in italijanska, spet očiščeni do lastne samobitnosti, se dopolnjujeta in s bližata temu, da bosta stebra nove evropske omike. Zatem je povzel besedo nemški poslanik v. Mackensen, ki je dejal, da se sredi vojne in sredi žvenketa orožja začenja novo delovno leto društva. To je slovesna ura, ki dobiva v Ducejevi navzočnosti posebno posvečenje. Društvo mora biti navzlic vojni in še posebej zaradi nje shajališče za italijansko-nemško kulturno izmenjavo in stike. Vi, Duce. voditelj italijanskega ljudstva, se danes udeležujete te prireditve, posvečene kulturi. To je priznanje vsebini in moralnim nagibom te vojne, in za to priznanje smo vam, Duce, zelo hvaležni. Med slovesnostjo se je na trgu Colonna zbrala velika množica, kateri se je Duce moral prikazati na balkonu. Manifestacije so trajale več minut. Množica je vzklikala »Duce< in pa »Zmagali bomo«, nato je Mussolini med nepretrganimi manifestacijami zapustil sedež društva. Prebivalstvo Islandije proti Amerikancem Bim, 2. okt, AS: Agencija »Associated Press« objavlja iz Reykjavika dopis, ki pravi, da je prebivalstvo zelo nezadovoljno z ameriškimi četami. Zlasti islandska mladina je zelo nezadovoljna z Amerikanci, ki ne spoštujejo dovolj islandske kulture in islandskih krajevnih običajev. Prav tako se je na otoku silno dvignila draginja, odkar so na otok prišli Angleži in Amerikanci. Italijanski begunci v Turčiji Carigrad, 2. okt. Štefani javlja, da so na postajo Haidar Paša dospeli italijanski begunci iz Irana. Skupina šteje 300 mož, 100 žensk in 60 otrok. Sprejel jih je italijanski poslanik, generalni konzul, fašistični tajnik in mnogo članov italijanske kolonije v Carigradu. Z begunci je tudi italijanski poslanik iz Teherana in njegovo osebje. Turčiji primanjkuje železa Carigrad, 2. okt. AS. Ker Turčiji zelo primanjkuje železa, je oblast sklenila dvigniti veliko število ladij, ki so potopljene v Dardanelah in Bosporu in v carigrajskem zalivu. Delo ie prevzela neka turška družba. Turškim univerzam manjka profesorjev Ankara, 2. okt. AS. Nedavno je več turških poslancev, ki so obenem profesorji na vseučilišču, dobilo poziv, naj se odločijo za profesuro ali pa obdrže svoj sedež v parlamentu. Vsi prizadeti pa so rajši ostali v politiki. Med turškimi intelektualnimi krogi zelo obžalujejo ta korak, kajti na ta način bodo na univerzi v Ankari in Carigradu izgubili nad 12 svojih profesorjev. GjOApCrtLohAtvjo Neupravičen strah Z ozirom na ustavitev prodaje oblačilnih predmetov je ministrstvo za korporacije poslalo vsem prefektom brzojav, v katerem razlaga novo ureditev prodaje tekstilnih predmetov in oblačilnih predmetov. Brzojav pravi: Z ozirom na najnovejše ukrepe glede začasne ustavitve prodaje oblačilnih predmetov je treba vedeti, da so nastali zaradi potrebe uvesti razdelitev teh predmetov na karte, ker so se pojavili brez potrebe znatni nakupi. Potrebno pa je vsakomur zagotoviti najmanjšo količino razpoložljivih predmetov in to namerava uvedba kart. Potrebno je, da lokalna oblastva izdajo stroge ukrepe za kontrolo in vpoštevanje izdanih predpisov 6 strani interes i rani h tvrdk, da bodo potrošniki in trgovci klicami na vpoštevanje izdanih odločb, ki urejajo. V zvezi s tem poročajo, da je za 7. oktobra sklicana korporacija za oblačila pri ministrstvu za korporacije. Na tej seji bodo sklepali o položaju, ki je nastal zaradi blokiranja prodaje oblačilnih predmetov. Nadalje bodo razpravljali o ukrepu glede racioniranja. V Rimu je bil prvi sestanek trgovcev z oblačilnimi predmeti, na katerem je poroča! nar. 6V. Molfino, da imajo zadnji ukrepi zavarovalni in socialni pomen za maso potrošnikov, ker ni pravično, aa bi posestniki večjin gospodarskih sredstev kupovali vse, kar jim je potrebno, in tako oškodovali one, ki nimajo te možnosti. Trgovci morajo za časa zapore imeti trgovine odprte in ravnotako morajo prirejati normalne razstave teh predmetov. Vrata pa naj bodo zaprta radi event. vprašanj konzu-mentov. Seveda pa se to ne tiče obratov ki prodajajo tudi neblokirano blago. V takih primerih morajo ti trgovci, če nimajo možnosti prodaje v. posebnem oddelku, prodajo iokalizirati, da se ne moti delo pri inventiranju. * Registri bodo v kratkem dami in bodo upoštevali izredno raznovrstnost predmetov te stroke. Glede davčnih vprašanj je Molfino dejal, da je glede tega že opozoril pristojna ministrstva. Nadalje so tudi že predlagani ministrstvu za korporacije predmeti, ki naj bodo izvzeti. V razpravi so načeli prisotni trgovci vprašanje prodaj v komisiji, dobav avtarkičnih proizvodov, prodanih, pa še ne dobavljenih predmetov, prodaje obrabljenih predmetov, prodaj za poroke m rojstva ter prodaj za vojake in Iaši6te. Prodaja dragih kovin Na zadnji svoji seji je ministrski svet sklenil nekatere nove norme glede prodaje dragocenih kovin itd. Ta zakonski osnutek upošteva porabo zlata in platine za dentiste, nadalje sre- Sovieti si hočeio pridržati del Perzije Carigrad, 2. okt. lp. Politični krogi v Teheranu izjavljajo, da si hočejo Sovjeti definitivno prilastiti severno-zahodni del Perzije. To je tisti del Perzije, kjer je največje mesto Tabris in ta del Perzije bi bil priključen k sovjetski republiki Armeniji. Govori se, da je na te sovjetske načrte že pristala angleška vlada, pristanek pa je prinesel general VVavell. Bivši perzijski šah na poti v Buenos Aires Buenos Aires, 2. okt. as. Bivši perzijski šah Riza Khan Feisal se nahaja na parniku »Ciudad Cabo« in pride v Buenos Aires v začetku novembra. Spremlja ga deset članov njegove družine in več služabnikov. Konferenca veleposlanikov v Ankari Ankara, 2. okt. AS. Turški veleposlanik v Rimu je prišel včeraj v turško prestolnico, prav tako pa je prišel v Ankaro turški veleposlanik v Berlinu. Širijo se govorice, da sta pozvana v Ankaro tudi veleposlanika iz Londona in iz Moskve. Churchill zanika napad na Kairo Rim, 2. okt. AS. V svojem govoru je Churchill o d "ov ar'al tudi na vprašanje, če so letal? Osi bombardirala Kairo/ Churchill je odgovoril: »Kairo še ni bil bombardiran.« Umetna megla naj varuje angleško industrijo Stockholm, 2. okt. AS. Londonski dopisnik »Trgovskega tednika« poroča iz Londona, da je angleška javnost zvedela za postopek, ki so ga do sedaj skrbno prikrivali. Gre namreč za umetno meglo, s katero se že nekaj časa zakrivajo važni industrijski objekti in tudi cela mesta. Ni še znano, ali bo iznajdba uporabna tudi za širši obseg. Ograjo Buckinghamskega dvorca so sneli Rim, 2. okt. AS. Reuter je podal nov dokaz o pomanjkanju železa v Angliji. Angleška agencija je dejansko objavila, da bodo okoli angleške kraljeve palače Buckingham Palače sneli železno ograjo in na ta način dobili 20 ton železa. To že-lezje bodo predelali v vojne namene. Tudi okoli drugih hiš in dvorcev bodo sneli kovinaste ograje. Pričakujejo, da bodo na ta način v Angliji pridobili za vojne namene pol milijona ton železa. Novi davki v Ameriki Newyork, 2. oktobra. AS: Včeraj so stopile v veljavo razne določbe o novih davkih za razno blago. Ker so ti davki bili že dolgo poprej napovedani, je občinstvo v teh dneh močno kupovalo zlasti glavne življenjske potrebščine. Zaradi teh nakupov se je videlo, da ima prebivalstvo vedno manj zaupanja v dolar. Ameriški vladni krogi napovedujejo, da bodo ti novi davki vrgli 37 milijard dolarjev v državno blagajno v letu 1942. Vendar pa ameriško finančno ministrstvo pripravlja še druge nove davke, ki bodo v kratkem uvedeni. brnega nilrata za nekatere industrijske panoge. Upoštevajoč potrebne varnostne ukrepe bo dovoljena potrošnja teh kovin. Kar tiče trgovihe juvelov, se jasno, ne more odstopiti od ukrepov, ki imajo višje cilje. Vendar' bodo upoštevani interesi nekaterih industrijskih panog in bo s potrebnimi kavtelami dovoljeno še nadalje proizvajanje in prodajanje nekaterih predmetov. Tako bo dovoliena prodaja poročnih in zaročnih prstanov. Javna dela v novih pokrajinah Uradni list v Rimu objavlja zakonski dekret o javnih delih v novih pokrajinah za vsoto 500 milijonov lir. Ta vsota bo razdeljena takole: 325 milij. lir za izvedbo izrednih nujnih javnih del v pokrajinah Ljubljana in Reka v resoru ministrstva za javna dela in v pokrajinah Split, Zader in Kotor na skrb dalmatinskega guvernerja. 175 milij. lir pu tvori izreden prispevek Avtonomnega cestnega podjetja za ureditev in izboljšanje državnih cest v teh pokrajinah. Izvedba del se bo vršila po določilih, ki veljajo sedaj v Kraljevini Italiji. Vsota 325 milij. lir ie razdeljena takole: cestna dela 25, higienska dela za asanacijo bivališču 110, državna poslopja 40, šolske zgradbe 40, gradba ljudskih hiš 40, hidravlična dela 20, pomorska dela 20 in nepredvideni izdatki 20 milij. lir. Z zneskom 325 milij. lir se izvršujejo lahko tudi dela, ki spadajo v kompetenco lokalnih faktorjev, na osnovi določil, ki bodo izdana sporazumno z ministrstvom za notranje zadeve in finance. Po zaslišanju guvernerja Dalmacije in Visokega Komisarja v Ljubljani bodo po ministrstvu za javna dela v sporazumu z ministrom ža notranje zadeve in finance izdana navodila za ureditev uprave ljudskih hiš, ki bodo zgrajene iz.navedenih zakonskih sredstev. Razširjena je na novo priključene pokrajine, med njimi tudi Ljubljansko pokrajino, veljavnost zakona z dne 24. junija 1939-XV11 št. 1138, ki ureja vprašanje vpisa novih cest v seznam državnih cest in brisanje že vključenih cest in splošna cestna vprašanja. Ceste, ki bodo v novih pokrajinah proglašene za državne ceste, bodo tvorile integralni del cestnega omrežja Kraljevine Italije in uprava teh cest bo izročena Avtonomnemu državnemu cestnemu podjetju (AASS) na osnovi norm, ki veljajo za upravo omrežja in sredstev, ki so dana v ta namen. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave v rimskem Uradnem listu (t. i. 1. oktobra). Ilalijanskobolgarska pogajanja v Sofiji. V Sofiji so se dne 1. oktobra začela posvetovanja med italijanskimi in bolgarskimi zastopniki za določitev bolj primernega načrta za trgovsko izmenjavo. Pogajanja vodi z italijanske strani generalni ravnatelj za trgovinske pogodbe in sporazume z inozemstvom Daliolio. Novo vino v Trstu. Iz Trsta poročajo, da 60 pristojna mesta skenila, da do 31. oktobra letos ni dovoljeno prodajati novega vina. Hrvatskobolgarski trgovinski sporazum. Kakor smo že poročali, je bil nedavno sklenjen med Bolgarijo in Hrvatsko trgovinski sporazum v obliki Kompenzacijske pogodbe. Poleg tega je prišlo tudi do plačilnega sporazuma, ki med drugim omogoča na Hrvtskem bivajočim vrtnarjem pošiljati svoje prihranke domov. Nadalje so bila urejena tudi finančna vprašnja in terjatve hrvatskih državljanov, ki izvirajo iz severnega dela bolgarske Macedonije. Sporazumno je tudi vprašanje tranzitnega prometa ter poštnega prometa. Urejen je tudi položaj hrvatskih bank in industrij, ki delajo v Bolgariji. Obračunski tečaj je uradni. Kolektivne pogodbe v Švici obvezne. Zvezni svet je odobril zvezno odredbo, po kateri so kolektivne delovne pogodbe obvezne v Švici. — Nadalje je sklenil, da gre povišanje cen mleka v breme potrošnikov, ne pa državne blagajne. Končno je bilo ugotovljeno, da so se v primeri z letom 1938 cene žita zvišale za eno četrtino, cene krompirja pa podvojile. Znižane voznine na železnici se bodo mogli poslužiti vsi, ki bodo potovali na letošnji Ljubljanski velesejem. Velesejem bo od 4. do 13. oktobra. Na odhodni postaji se kupi cela vozna karta do Ljubljane in sicer med 1. in 13. oktobrom z veljavo 13 dni za brezplačen povratek. Vsak obiskovalec dobi na velesejmu brezplačno potrdilo o obisku pri blagajni, ko si nabavi vstopmeo, ki stane za enkraten obisk L. 4.—, za 10 obiskov pa L. 15.—. Nikjer se človek ne počuti prijetneje in tako ne spočije od skrbi in od vsakdanjih nanorov, kot v prijazni domačnosti med svojimi štirimi stenami. Zato dobro naloži denar, kdor pri opremi lastnega stanovanja čezmerno ne varčuje. Na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. oktobra bo razstavljeno pohištvo in stanovanjska oprema modernih linij z upoštevanjem vseh udobnosti in praktičnosti. Pohištvo in stanovanjsko opremo razstavljata naša in goriška pokrajina. Čebelarstvo. Pri nas je čebelarstvo važna panoga našega kmetijstva, zato je potrebno, da se čebelarstvo kot tako povzdigne, izvede pa tudi usp>ešna propaganda za izdatnejši konzutn medu. Čebelarstvo se da dvigniti z razstavo panjev in čebelarskega pribora, živih čebel, vzornih čebelnjakov v miniaturi, s čebelarsko književnostjo, učili in statistikami ter medu in medenih izdelkov, kakor tudi' voska in voščenih izdelkov (tudi medica). Predviden je za razstavo 1 vzoren čebelnjak z A. Ž. panji v miniaturi, vzoren čebelnjak 6 kranjiči v miniaturi, kompletna garnitura za kuho voska, stiskalnica, kotej, zbiralnik za vosek in ostali pribor, vzorci panjev raznih sistemov, standardizirani kozarci za med, čebelarski 6troji, starejše poslikane končnice, priprave im orodje za selekcijo matic. Iz Hrvatske Hrvatsko-bolgarska trgovinska pogodba. Pretekli teden je bil sklenjen hrvatsko-bolgarski trgovinski sporazum, poleg tega p>a je bilo sklenjenih še nekaj pogodb o plačilnem in kompenzacijskem prometu. Novi sporazumi stopijo v veljavo dne 1, oktobra in veljajo za leto dni. Tvornica nogavic Ključ v Sarajevu, ki je pred vojno zaposlovala okoli 200 delavcev, je začela zopet obratovati, toda le v omejenem obsegu. Zaposlila je okoli 50 delavcev. Cene koruze na Hrvatskem so določene na suho koruzo 3.50 kun (14% vlage) in za svežo koruzo 2.50 kune, ta cena p»a postopno narašča z zmanjševanjem odstotka vlage. Hrvatska komisija za živinorejo potuje v Nemčijo in Švico. Te dni potuje iz Zagreba v Švico in Nemčijo posebna strokovna komisija pod vodstvom načelnika Slavka Kolarja, ki bo nabavila večje število plemenske živine v omenjenih državah. Blagovni promet Hrvatska-Nemfija. Hrvatske državne železnice so izdale navodilo, po katerem je v prometu z Nemčijo treba plačati odpošiljate-iju voznino do hrvatske meje, na oni strani pa jo plača prejemnik. Blagovni promet Hrvatska - Francija. Pričakovati je, da se bo v kratkem začel blagovni promet med Hrvatsko in Francijo, in sicer na osnovi kompenzacij. Francosko zastopstvo je v Zagrebu že izročilo seznam predmetov, za katere ima interes Francija, da bi jih izvažala na Hrvatsko. Prodaja nekih vrst obleke in obutve na Hrvatskem ustavljena. Hrvatski minister za obrt, industrijo in trgovino Marijan Šimič je ob priliki prepovedi prodaje nekih vrst obleke in obutve izjavil, da je ta prepoved nastala zaradi tega, ker so se z nastopom Hladnejših časov začeli večji nakupi občinstva, ki je hotelo izkoristiti kupone, ne da bi pri njih obstajala potreba po nakupih. Zato se bo dosedanji način prodaje izpreinenil, da osebe, ki so zadostno preskrbljene, ne bodo mogle več kupovati toliko blaga. Zaenkrat je za 8 dni prepovedana prodaja: izdelanih oblek, su-kna za moške in ženske obleke, perila iz raznih tkanin, pletenin, nogavic vseh vrst, platna, po-pelina in zefirja, odej, vseh vrst obutve in mila vseh vrst. Krapinske in Stubiške Toplice so razlaščene, kot poroča hrvatski uradni list. Lastnik je bil formalno Zagorska kopališka d. d., dejansko p>a Štefarf Mihuna st., v čigar rokah so se nahajale delnice. Imovina je prešla na hrvatsko državo. Krapinske toplice vodi dr. Marko Ciglar, kopališče Stubice pa odslej dr. Josip Matuš. Izprememha naziva Srbsko banke v Zagrebu, Iz Zagreba poročajo nemški listi: Kot že kaže njeno ime, je bila Srbska banka eksponent srbskih gospodarskih interesov na Hrvatskem. Sedaj je bila v novi Hrvatski nacionalizirana, pri čemer je izpremenila ime v Trgovska in industrijska banka d. d. Dobila je tudi novo upravo, iz katere so odpadli Srbi in so jih nadomestili Hrvati. Glavnica banke znaša 60,000.000 kun in je razdeljena na 800.000 delnic. Banka ie imela 10 podružnic ter znatne interese tudi v bankarstvu (1 v Bosni. 3. v Vojvodini in 1 v Banjaluki) in v industriji Težave angleških financ Rim, 2. oktobra. AS: V angleški zbornici je angleški finančni minister podal poročilo, v katerem je rekel, da troši Anglija za vojno dnevno 10,000.000 funtov šterlingov. Dasi je položaj na angleškem finančnem trgu izredno težak, se vendarle angleška vlada za enkrat še ne misli zateči k inflaciji. Vendar pa nevarnost inflacije ni izginila in zato mora angleško prebivalstvo sprejeti nase razne omejitve. O splošnem gospodarskem položaju Anglije ie finančni minister izjavil, da ni opravičena prevelika črr.oglednost, vendar pa tudi prebivalstvo ne sme biti preveč optimistično, kajti časi, ki prihajajo, bodo vedno bolj težki. Razstavni vlak je že na velesejmu V četrtek zjutraj je pripeljal v Ljubljano vlak, namenjen za razstavo na velesejmu. Lokomotiva je potegnila razstavni vlak do prelaza v Tivoli in ga od tam potisnila po začasno položenem tiru skozi Lattermanov drevored na vele-sejmsko razstavišče. Razstavni vlak stoji eedaj na veseličnem prostoru ob Lattermanovem drevoredu. Železniški delavci so takoj nato začeli odstranjevati začasni železniški tir ob stranskem vhodu v velesejem. V naslednjih dneh, vsekakor pa še pred otvoritvijo velesejma bodo železniški delavci odstranili ves tir v Lattermanovem drevoredu, tako da bodo obiskovalci velesejma lahko hodili po najkrajši poti iz središča mesta k stranskemu vhodu velesejma. Razstavni vlak, ki naj bi na ljubljanskem velesejmu pokazal visoki napredek italijanske železniške industrije, ima vsega skupaj pet vozil. Posebno pozornost vzbuja prva svetlorujavkasto pre-pleskana električna lokomotiva, na zunaj podobna velikemu vagonu brez oken. Električna lokomotiva, na zunaj podobna velikemu vagonu brez oken. Električna lokomotiva ima šest osi in na vsakem izmed teh po en močan elektromotor. Strojevodja stoji spredaj v popolnoma zaprti kabini, ki ima lepa okna na tir. Vidljivost je torej za strojevodjo električnega vlaka neprimerno boljša, kakor pa pri navadnih lokomotivah, kjer mora strojevodja gledati mimo dolgega in velikanskega kotla skozi majhno stransko okence na progo. Takoj za električno lokomotivo je priklopljena v resnici mogočna lokomotiva za brze vlake. Zgrajena je po najsodobnejših načelih in upošteva vse pridobitve aerodinamike. Veliki parni kotel z vsemi strojnimi napravami je prekrit z železnim ohišjem, ki je sestavljeno tako, da ima čim bolj ugodno aerodinamično obliko. Prav svojevrstno in aerodinamično ugodno je speljano tudi ospredje lokomotive, ki je vse prekrito. Ko človek stoji pred to lokomotivo, ne vidi niti dimnika, saj je tudi ta le tako visok, kakor je zunanje ohišje. Le pogonske osi s koiesi lokomotive niso popolnoma prekrite. To se je po dolgotrajnih poskusih izkazalo kot najbolj ugodno, saj vemo, da morata strojevodja in kurjač večkrat mazati vzvode in le-žaje pogonskih koles. Lično je izvedena tudi hišica za strojevodjo in kurjača, ki je le za spoznanje širša od ostalega ohišja lokomotive. To je potrebno le zaradi tega, da more strojevodja skozi stransko okence videti na progo. Takoj nato je priključen' prav tako prekrit velik in težak ten-der. Njegovo ohišje ima prav takšno obliko, kakor ohišje lokomotive nad strojevodjevo kabino. To še povečuje ugodno aerodinamično obliko lokomotive in tenderja, ki ga loči razmeroma prav ozka špranja od lokomotive. Kurjač lahko nalaga premog, ne da bi moral plezati pd prepihu, hkrati pa je vedno na suhem, ker je ves tender pokrit. Posebno učinkovita pa je vsa lokomotiva s tenderjem zato, ker je prepleskana z lepo svetlo-zeleno barvo, ki jo poživljajo rdeči pasovi. Aerodinamična oblika ohišja, ki zmanjšuje v veliki meri zračni upor, ki hitro narašča pri veliki hitrosti, pa ji daje elegantno obliko. Na lokomotivo je priključen štiriosni potniški vagon, kakršnega imajo brzovlaki. Na zunaj je svetlorjavo plaskan, vsa notranjost pa je urejena po najbolj sodobnih načelih. Vagon sam prazen tehta 45 ton. Značilne so številne vzmeti, nameščaj po najnovejših načelih. Ta konstrukcija omogoča, da tečejf ti veliki štiriosni vagoni izredno mirno in brez tresljajev. Naslednji vagon je vsekakor velika novost v gradnji tovornih vagonov. Italija že dolgo časa v stremljenju za avtarkijo teži tudi v strojni tehniki za čim večjo osamosvojitvijo. Zato imajo prednost zlasti konstrukcije, ki se v čim večji meri poslužujejo domače kovine aluminija. Aluminij je pri graditvi vagonov izrednega pomena že zaradi tega, ker je mnogo lažji, dočim v trdnosti ne zaostaja mnogo za železom. Stene tovornega vagona so vse obite z aluminijastimi ploščami, ki nudijo še to ugodnost, da nikdar ne zarjave. Železni sestavni deli so prepleskani s srebrno barvo, tako da se ves vagon svetlika kakor da bi bil iz srebra. Pri tovornih vagonih smo vedno navajeni temnih, motnih barv in prav zato ta vagon napravlja vtis ne samo izredne ličnosti, ampak tudi mnogo večje čistoče. V prometu pa prihaja v poštev njegova velikanska prednost, saj tehta pokrit komaj dobrih 10 ton, medtem ko enako velik vagon, ki je peti v skupini, a zgrajen po starem načinu, tehta prazen 17 ton. Posebni razstavni vlak bo gotovo ena Izmed največjih privlačnosti letošnjega velesejma, saj ne bo zanimal le strokovnjakov, ampak tudi potujoče občinstvo. Največje navdušenje bo seveda vzbujala velika lokomotiva, ki bo že s svojo lepo zunanjostjo opozorila vsakogar nase. Seveda bo letošnji velesejem tudi v svojih paviljonih imel pokazati toliko novega, kot še nikdar ne. Ker se bliža že otvoritev, viada ves dan na razstavišču pravo velesejmsko vrvenje. Stotine in stotine ljudi hiti sem in tja in dela, kar se le da. Povsod pripravljajo slikovite razstave. V kratkem bodo zadnjo priprave končane. Spori »Prosim Vas, apelirajte na upravo Ilirije« četrt ure z Brankom žižkom £red petimi leti so objavili belgrajski listi malo športno senzacijo. Na kopališču »Bobc-kluba so odkrili plavalca, ki je bil brez treninga hitrejši od tekmovalcev, ki je plaval in plaval ne da bi se utrudil. Kadar koli sem srečal trenerja Gakoviča, se je pohvalil, da je bil on tisti, ki je odkril »jed-nog velikog plivačkog asa .. .« Ime novega plavalnega talenta, ki smo ga či-tali v belgrajski »Politiki«, je zvenelo prav po domače: Branko Žižek. Kdo in od kod je ta Žižek, mi ni vedel nikdo povedati, dokler nisem srečal moža z istim priimkom, dr. Cirila Žižka. Takrat sem zvedel, da je to njegov sin, naš človek, ki je že po očetu, zaslužnem organizatorju smučarstva, podedoval veselje do vsega, kar je s športom v zvezi. Če bi vam hotel Branka Žižka predstaviti, bi moral dodati — študent Trgovske visoke šole v Belgradu. Vendar, športnikov to ne zanima, pač pa približno takole: ... prvak in rekorder na 400 in 1500 metrov prosto, star 21 let, visok 184 centimetrov, težek 92 kg. Žižek je pravi tip plavalca: visok je in krepak, roke in noge so dolge in z mehkimi mišicami obdane, prsni koš ima prostoren in gibčen. »Kako je bilo v Rimu,« sem ga nagovoril, ko sva se prvič srečala. »Marsikaj lepega smo videli, z uspehi pa nisem zadovoljen. Ne mislim na svoje tovariše, pač pa na svoje čase. Odpotovali smo na tekme brez treninga, ko je bila Ilirija že zaprta. Mislil sem že, da je konec sezone, ki sploh ni bila sezona... in sem začel igrati nogomet. Saj veste, kako je s'plavalci. Vse leto morajo plavati, na jesen pa jim prija spet žoga ali malo lahke atletike. Imel sem precej trde mišice, ko sem sedel na tržaški brzo-vlak.t Prireditev Dopolavora Dne 5. t. m. priredi Dopolavoro na stadionu velike ženske športne tekme, združene s telovadnim nastopom. Ob 14.30 bo defile tekmovalk in dviganje zastave, zatem pa tekme v odbojki, košarki in lahki atletiki. Ob 16 bo nastop telovadnih skupin. Sodelovale bodo telovadkinje in športnice iz Trsta, Vidma, Gorice, Reke, Pulja, Milana, Turina, Benetk in Brescije. Vstop bo vsakomur brezplačen. Atleti primitivnih narodov Bušmani hitrejši od konj. Medtem ko smatrajo znanstveniki, da so športniki že dosegli skrajne meje vseh mogočih rekordov, najdemo med primitivnimi narodi atlete, ki potrjujejo nasprotno. Iz uradnih zapiskov guvernerja v Južni Afriki se vidi, da so v izredno važnih primerih pošiljali v prejšnjih časih kot kurirje namesto jezdecev tekače. Posebno zanimiv je primer, ko je najela policija dva Bušmana, ki sta dobila naročilo, da odneseta v dveh dneh važno odredbo iz Gobabisa v Rietfontein, kar znaša 225 km. Tekača sta si izgovorila primerno nagrado in sta resnično pretekla tja in nazaj v štirih dneh. — Uradno je ugotovljeno, da sta pretekla razdaljo približno 450 km v štirih dneh. 0 brezimnih atletih, ki skačejo v višino čez 2 m, poročajo sledeče: V Ruandi (Vzhodna Afrika) je živel sultan Msinga, ki je imel svojo elitno vojaško gardo. V tej gardi so služili večinoma sinovi plemenitašev in drugih odličnikov. Gardiste so vzgajali tudi potom športnih vaj, pri katerih so pokazali izredne uspehe. Če so prišli k sultanu inozemci na obisk, jim je rad pokazal svoje skakalce, ki so z eleganco in lahkoto skakali čez strnjeno vrsto tovarišev. Skoki v višino okrog dva metra niso bili nič posebnega, poroča nemški vladni svetnik dr. Dannert. » ŽSK Hermes, kolesarska sekdja: na seji v soboto 4. t. m. ob 19 bo govora o organizaciji kolesarske dirke. Vsi in točno! Cucelli — italijanski prvak v tenisn. Z zmago nad Radom (6:1, 9:7, 6:4) si je Cucelli končno veljavno priboril naslov italijanskega prvaka. Ragnhilda se je morala boriti... Doslej nI bila vajena izgubiti, tudi borila se je redko kdaj. Na zadnjem plavalnem mitingu v Kopenhagenu pa ji je bila Sorensenova tako za petami, da je znašala razlika le desetinko sekunde. To je bilo v borbi na 100 m prosto, ko je bila Ragnhilda Hveger prva z 1:06.6. Nov francoski rekord v teku na 3000 m je postavil Pujazon in sicer a časom 9 min. 25.7 aek. Naši kajakaši, ki bo nastopili na veslaških kajak tekmah x Turinu, n se vrnili v Ljubljano >Ste se dogovorili v Rimu še za kakšno tekmovanje?« »Prav za prav nič točnega. Sedaj bo treba počakati, da bodo začeli z delom v zimskih kopališčih.« Zanimal sem se, kam se bo podal v novih razmerah na študij, odgovoril pa mi je, da bo najbrž ostal za enkrat kar v Ljubljani. »Samo, da bi bilo zimsko kopališče še naprej odprlo. Prosim vas, apelirajte na upravo Ilirije ...« Sodil sem, da mu je veliko na tem, da bi imel redno priložnost treninga. Ko sem ga vprašal, ali ima vsaj v mislih očrtano svojo bodočo športno kariero in ali upa doseči kaj velikega, mi ni odgovoril več kot da bi rad ohranil kon-dicijo. Žižek plava z užitkom, po ure in ure je v vodi, vendar bolj za zabavo kot za res. Zdi 6e mi, da bi lahko postal plavalec svetovnega slovesa, če bi hotel, da pa mu to ni tako važno. Začel je plavati, ko mu je bilo sedem let, pozneje pa se je veliko bavil s kolesarstvom, veslanjem in nogometom. S plavalnimi treningi je pričel šele pred petimi leti. Najprej v Belgradu, potem pa v Dubrovniku, kjer je študiral na Trgovski mornarski akdemiji. Zelo rad ima trenerja Darka Prvana, katerega šteje med najbolj prizadevne plavalne strokovnjake. V Ljubljani je Žižek šele pol leta. Na Iliriji je našel dobre tovariše, katere je navdušil zlasti za plavanje na dolge proge. Posebno je vnet za ilirijansko plavalno šolo: »To je edinstvena ustanova, ki bo prinesla Iliriji še veliko športne slave.« Ura je bila pol dvanajstih. »Ali bi še kaj radi vedeli, moram še v kopališče...« me je nagovoril. Poslovila sva se in odšel je v zimski bazen Ilirije. z dvema zmagama. Ko jih pozdravljamo na domačih tleh, jim tudi s strani športnega uredništva »Slovenca« izrekamo čestitke! Velik® zanimanje vlada za prva srečanja na nogometnem prvenstvu. V nedeljo bomo imeli priliko videti v kakšni formi sta moštvi Ljubljane in Hermesa. Oba računata z zmago... Iz Starega trga pri Ložu Vsem naročnikom »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« župnije Stari trg! Ker poštna blagajna ne posluje od nedeljah, 6e obveščate, da lahko plačate naročnino vsako nedeljo in tudi med tednom v mežnariji v Starem trgu. Tam tudi naročite »Slovenčev koledar« in ludi »Slovenčevo knjižnico« pri zastopniku Lavriču Francetu, mežnarija. Boj proti navijalcem cen pred sodiščem V septembru se je nadaljeval boj proti navijalcem in dražiteljem živil in drugih življenjskih potrebščin na celi črti, kakor druge mesece. Prijavljenih je bilo sodišču mnogo raznih prodajalcev, ker so prodajali živila po pretiranih cenah, prese-gajočih najvišje, od oblastva uradno določene. Zanimiv pa je dalje splošen pregled o kazenskih razpravah pri ljubljanskem okrožnem sodišču v mesecu septembru. Kazenski sodnik — poedinec je tedensko obravnaval mnogo zadev o prekoračenju najvišjih cen. Bilo je v septembru do 91 obtožencev, ki so prišli pred kazenskega sodnika in &e zaradi navijanja cen zagovarjali v dvorani št. 79 na okrožnem sodišču. Od teh je bilo 45 obtožencev, mesarjev, pekov, gostilničarjev, prodajalcev mleka in drugih živil obsojenih na skupno kazen 319 dni zapora, 15.000 lir denarne kazni, dalje je bilo med njimi 35 obsojencev, ki morajo plačati poleg tega še povprečni no v celotnem znesku 4.990 lir. Bilo je dalje 35 obtožencev oproščenih v smislu §-a 280 k. p. zaradi pomanjkanja dokazov, 11 kazenskih zadev pa še ni rešenih. Bili so primeri, ko so nekateri mesarji prodajali meso jx> izredno visokih cenah, pa tudi drugi so zahtevali n. pr. za jajca kar po 3 lire, za čebulo po 4 lire in za olje po 50 lir. Zadnji čas 60 močno pritisnili razne boljše gostilničarje, ki 60 prodajali jedila in pijače jx> cenah, ki so bile visoko nad cenami, določenimi v ceniku za gostinske obrate. Iz Novega mesta čmrt uglednega obrtnika. V poned©.^ po-poldne so na novomeškem jjokopališču j>okopaIi uglednega novomeškega obrtnika gosp. Leopolda Ciglarja, ki je dočakal lepo starost 72 let. Pokojnik se je rodil 16. nov. 1869. Po končani ljudski šoli je prišel v Novo mesto, kjer se je izučil za čevljarja. Več let je nato potoval jx> raznih deželah bivše Avstrije. Pred 26 leti je v Novem mestu začel s svojo obrtjo. Ves čas svojega bivanja je bil vnet sodelavec pri Katoliškem društvu rokodelskih pomočnikov, v katerem se je zlasti odlikoval kot režiser in igralec. Bil je velik ljubitelj slovenske pesmi ter je rad sodeloval pri novomeških pevskih zborih. Pri odprtem grobu se je od zaslužnega in priljubljenega novomeškega obrtnika v imenu Rokodelskega društva in Obrtniškega združenja r>oslovil g. Pelko. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč! Sorodnikom naše sožalje! Zopet kolesarska nesreča. 18-letna Nada Tro-štova, dijakinja VIII. razreda tukajšnje gimnazije, je na cestnem ovinku padla s kolesa in pri tem dobila več poškodb. Po pomoč se je zatekla v žensko bolnišnico. Maksimalni cenik za brivske in lasničarske obrate, ki ga je zidalo novomeško okrajno glavarstvo, je te dni stopil v veljavo. Novomeški frizerski obrati so razdeljeni v dve kategoriji, ki imata vsaka svoje maksimalne cene. Nov maksimalni cenik mora biti nabit na vidnem mestu v vsakem brivskem lokalu. Mesec rožnega venca Bilo je pred 50 leti, 22. septembra 1891, ko je Leon XIII. izdal okrožnico »Octobri mcnse< (Meseca oktobra) v kateri jo pozval katoličnne vsega sveta, naj se posebno zaupljivo v roien-venski pobožnosti obrnejo do Matere božje, mogočne pomočnice krščanskega ljudstva. Leon XIII. je slovel kot vnet častilec Device Marije. Večkrat je ie prej pozival katoličane k pobožnosti rožnega venca, tako da so ga imenovali tudi »roienvenškega papeža«. Mnogo se je trudil, da bi kar mo? posplošil in poglobil to ljudsko po-božnost. Skoraj vsako leto svojega papeievanja jo za mesec oktober izdal kako pismo ali vsaj t posebnem nagovoru opozoril na roženvenško po-boiuost. V ie omenjeni okrožnici Leon XIII. poziva vernike k poboinosti sv. rožnega venca, »ker trpljenje Cerkve še ni zmanjšano, ampak se celo veča iz dneva v dan. Oblast je napadana, čednost je zasmehovana, nasprotuje se škofom in sv. oče so na razne načine ponižuje. Svetna družba gre svojo pot, ki jo označuje bogastvo, moč, orožje in napredek. Tudi Cerkev gre skozi stoletja s trdnim korakom, toda uprta edino na Boga, h kateremu obrača svoje oči in roke v neprestani molitvi. Čeprav ne zavrača čisto naravnih sredstev, je vendar vse upanje Cerkve v njeni molitvi. Neprestana molitev Cerkve jc Petra osvobodila iz rok Heroda. Molitev Cerkve je učinkovita in polna milosti, ker je le nadaljevanje tisto molitve, ki jo jo trpeči Zveličar opravljal na Oljski gori«. Od dni odrešenja in ustanovitve Cerkve pa je nastopil novi red na svetu. Marija je poznala skrivnosti učlovečenja in odrešenja. Z njenim privoljenjem so te skrivnosti bile dovršene. Zato moremo trditi: kakor ni mogoče priti k Očetu brez Sina, tako ni mogoče h Kristusu brez Marije. Po rokah Brezmadežne Device nam pritekajo vse božje milosti. Zato razumemo zaupanje krščanskega sveta v Marijino posredništvo, v Mater vse milosti. Samo vera je vzrok tega mogočnega dviga duš pred prestol nebeške Gospe. Mati boija pa je obenem tudi naša Mati. V vseh časih so se kristjani zatekali k Mariji kli-čoč: »Pokaži, da si naša Mati!« Posebno primeren način češčenja Marijinega pa je rožni venec, ker se v njem obnavljajo skrivnosti veselja, trpljenja in zmage Jezusa in Marije, in ker nam polaga na ustnice molitev, ki jo je sestavil sam Odrešenik, angel Gabriel in Cerkev. Verniki, ki pobožno razmišljajo svete skrivnosti rožnega venca, najdejo v tem veliko pomoč in oporo v svoji veri ter hrambo proti raznim zablodam. Dejansko je velik vpliv, ki ga ima rožni venec na življenje posameznika, družine in celotne družbe. Roienvenška pobožnost je nastala v času, ki je bil za krščanski svet zelo težak in ne mnogo različen od današnjih dni. Izkazala se je kot zelo učinkovito orožje proti sovražnikom vere. Sicer pa stara in nova zgodovina pričata, da so se kristjani vedno s posebno ljubeznijo oklepali sv. rožnega venca. Verno ljudstvo je prepričano, da s to molitvijo, ki jo opravlja bodisi zasebno ali v javnosti, najbolj primerno proslavlja nebeško Gospo in da si na najbolj učinkovit način prosi njene pomoči in varstva. Kadar koli je krščansko ljudstvo v svoje roko vzelo orožje rožnega venca, je Cerkev odnesla sijajne zmage nad zmotami in nad grehom. Spomnimo le na zablodo Albigencev, na bitko pri Lepantu, na osvoboditev Dunaja, na zmago pri La Rochclle. Papež zaupa, da s« bo božje usmiljenje tudi tokrat nad nami izpolnilo, ker bomo zanj prosili po posredništvu Device Marije. Vendar naj nihče ne izgubi poguma, ako božja pomoč ne pride takoj. Ne zadostuje namreč samo moliti, kakor tudi ni dovolj, da le verujemo, ampak je treba tudi delati. Vera brez del je mrtva. In molitev, ki je ne podpirajo dela pokorščine in ljubezni, bo ostala na zemlji in se ne bo dvignila v nebo. Res dobri kristjani z molitvijo združujejo tudi spokorno življenje in dela ljubezni. Rožni venec s svojimi skrivnostmi pa nas vodi k polnemu krščanskemu življenju. Se-zimo torej po rožnem vencu, ki je rešilna pobožnost in zelo ljuba Mariji in Bogu. Italijanski in nemški vojaki se bratijo na ruski front?. Iz Ribnice Plemenski sejem za ovce bo v Kočevju prt gostilni Činkel ob 10 dopoldne. Vsi kmetovalci, ki imajo naprodaj plemenske ovce solčavske pasme, ne starejše od 2 in pol leta, kakor tudi ovne, naj jih priženo na sejem. Kdor želi kupiti plemenske ovce ali ovne, naj pride na sejem. Oni, ki so svojčas zaprosili za dodelitev ovac iz občine Fara, naj tudi pridejo in prineso vsaj dve tretjini kupne cene s seboj. Prosto vožnjo po železnici in prost vstop na Ljubljanski velesejem bodo imeli v nedeljo 5. oktobra vsi, ki bodo obiskali velesejem v narodni noši. Kdor želi potovati na velesejem v narodni noši, naj se oglasi v občinskem uradu do sobote 4. oktobra. Živilske nakaznice za mesec oktober bodo delili v uradu po običajnem vrstnem redu po vaseh. Iz Gorenjske Nemško učiteljstvo na Gorenjskem. Na vseh fjudskih in glavnih šolah na Gorenjskem se je dne 22. septembra začel redni šolski pouk. V ta namen je s Koroškega prišlo na gorenjske šole 260 učiteljev in učiteljic. Njihovo število pa se bo zvišalo na 300. Učiteljstvo, ki je zdaj nastavljeno na Gorenjskem, je še med dolgimi počitnicami večkrat obiskovalo kraje svojega prihodnjega delovanja ter je dobilo stike z učenci. Tako zdaj — kakor pišejo koroški listi — to učiteljstvo svoje jjočitniško delovanje usf>ešno nadaljuje v šoli. »Vse preveva i6to hotenje: nemška beseda, nemška pesem in nemški duh v dežeii južno od Karavank naj se spet vrne.« Iz Spodnje Štajerska Poročila sta se Norbert Boldin, uradnik Ljudske hranilnice v Celju, in Olga Medvešček iz Celja. V Mariboru so umrli: 71 let stara Marna Po-tisek, v mariborski bolnišnici pa 68 letna Frančiška Zadnik iz Maribora. — Tovarnar Ervin Zdenka, ki se je bil ponesrečil pri avtomobilski vožnji, je tudi umrl. Župansko zborovanje v Ptuju je bilo dne 26. septembra ter se ga je udeležilo 100 županov. Zborovanje je začel politični komisar Fritz Bauer, govorili pa so višji vladni svetnik in voditelj ptujskega finančnega urada dr. Kastelic, okrožni kmetijski voditelj Strašil ter štabni vodja prehranjevalnega urad dr. Lattmann. Na koncu je politični komisar prij>oročal županom, naj si jemljejo pri svojem uradovanju za vzgled narodno-sotialistično delovanje. Novega župana v Hrastniku Ditza so sflovesno ustoličili dne 26. septembra. Pri tej priliki jc politični komisar trboveljskega okraja dr. Frohner jx> častil delovanje dosedanjega župana Findei6tia. ie novice, Koledar Petek, 3. oktobra: Terezika Deteta Jezusa, devica; Evald, mučenec; prvi petek. Sobota, oktobra: Franc Asiški, spoznava-lec; Avrca, devica; Hierotej, spoznavalec. Novi grobovi + Akademik Ivan Misjak. V četrtek ob 8 zjutraj je v splošni bolnišnici umrl akademik Misjak Ivan. Pogreb bo danes, v petek ob 3 poldne z Žal na pokopališče pri Sv Križu, lujočim naše iskreno sožalje. oh d po-rižu. Za- — Gospodom katehetom. Gospodje kateheli srednjih in meščanskih šol se opozarjajo, da je za verouk odslej obvezen novi učni načrt, ki 6e naj letos uvede v prvi in petj razred. Ljubljanskim gg. katehetom bo prepis načrta na razpolago od sobote 4. oktobra dalje v sobi katehetskega društva, zunanji ga dobijo po pošti. V kratkem se razpošlje načrt katehez za prvi razred, za katerega je predpisan katekizem. V petem razredu naj se uvede dr. Grivca učbenik: Krščanstvo in Cerkev. — Nadzornika. — Začetek šolskega leta na klasični gimnaziji v Ljubljani. Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije v Ljubljani 6poroča, da ne bo dne 4. oktobra šolske maše in tudi ne 6. oktobra še šolskega pouka. Dan šoteke maše, in začetek pouka bo objavljen v vseh dnevnikih okoli 10. oktobra. — Pričetek pouka na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Učenci IL. III. in IV. razreda se zberejo v soboto 4. oktobra ob 8 zjutraj v svojih razredih, učenci vseh treh oddelkov I. razreda pa istega dne ob 15. — Spremembe v prometu vlakov na progi Ljubljana—Zalog. Pričenši z dnem 30. septembra t. 1. izostaneta dnevno redno na progi Ljubljana —Zalog in nazaj potniški vlak št. 516 z odhodom iz Ljubljane ob 5.05 ter prihodom v Zalog ob 5.16 ter potniš' i vlak št. 525 z odhodom iz Žalca ob 23.28 in prihodom v Ljubljano ob 23.40. — Pokrajinski odbor Rdečega križa se prisrčno zahvaljuje Pokrajinski delavski zvezi v Ljubljani, ki mu je dala pisarniške prostore v Delavski zbornici velikodušno brezplačno na razpolago. Ob tej priliki izrekamo svojo iskreno zahvalo Narodni strokovni zvezi, ki je našemu poizvedovalnemu oddelku skozi 5 mesecev gostoljubno nudila svojo streho. — Vsem bivšim članom »UJMA« v Ljubljanski pokrajini. V zvezi 7. istočasnim dopisom »UJMA« v likvidaciji štev. 1075 vam sporočamo, da nam je bilo z odredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 1. VIII. 1941, št. 77 (Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 1. VIII. 1941, 62 kos) dovoljeno poslovati v Ljubljanski pokrajini in da fimo postavili za poverjenika dosedanjega ravnatelja »UJMA« g. Josipa Skalarja. Hkrati smo odredili, da se pobirajo avlorske takse za čas od 1. I. 1941 do 31. VIL 1941 izvrši »UJMA« v likvidaciji, medtem ko bo reparticijo od 1. VIII. 1941 dalje že vršila SIAE tudi za pri njej udružene skladatelje, bivajoče v Ljubljanski pokrajini. Glede včlanjenja dosedanjih članov »UJMA« pri »SIAE« smo prejeli od Generalne direkcije v Rimu sledeča navodila: »Naša Generalna direkcija smatra za potrebno in nujno, da uredi položaj bivših članov »UJMA«, ki se bodo morali prevesti v okvir SIAE. Zato odreja, da vsak posamezni inte-resiranec izpolni in podpiše pristopno odnosno vprašalno polo. Vsak skladatelj in avtor teksta, bo razen tega moral napraviti seznam svojih del in sicer v slovenskem in italijanskem jeziku z navedbo reparticijskih kvot. ki se naj prisodijo za vsako posamezno delo skladatelju, eventualnim avtorjem literarnega teksta in založniku. Pri tem je treba upoštevati, da se morajo reparticije navesti v štiriindvajsetinkah po spodnjih shemah. Seznamu z reparticijskimi kvotami je priklopiti v enem izvodu — četudi samo v rokopisu -- vsako posamezno glasbeno delo zaradi vpisa v tozadevno evidenco pri Generalni direkciji. Ako pa temu ni mogoče ustreči, naj se navede vzrok, n. pr. obilica s tem združenega dela. stroški itd. Novopristopiv-ši skladatelji, avtorji teksta itd., so oproščeni od plačila vpisne takse lir 100, kakor tudi predpisanega izpita. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave os 16. in 19. uri, ob nedeliali i" nrainlttlh na ott 10.30. 15- 17. In 19. uri GROFOV SIN Film Iz katerega veje svež zrak plodnih poli zelenih gozdov in visokih planin ter globoka ljubezen do oboževane žene . . . Amedeo Nazzart, Litin Silvi, Elena Altiert in dragi KINO UNION . TEL. 22-21 rremiera pravkar izdelanega lilma Luč v temi z na'bol1Slrai igralci države: Alida Valit, Fosco Uiacbetti, Clara Calainai, C. Uampaninl iid. Zgodba o llubezai, ki ie že od žačetka obsojena na odrekanje in žrtve do konSne zmage ft t N t) A T ' U A I ti U Vesela dogodivščina slavnega tenorista POMLADNA. PESEM V glavni vlc gl G.LUGO, znan iz filma .Pesem vetrn. Ameriški komik OL1VER HARDY v filmu polnem smeha in veselja ZENOBIA Predstave ob 19. KINO KODELJEVO - TEL. 41-64 — Poziv poklicnim šoferjem! V okviru Pokrajinske delavske zveze se je ustanovila za zaščito interesov poklicnih šoferjev enotna »Skupina šoferjev«, v katero sta se združila doslej samostojna društva »Šofersko društvo Volan« in »Zveza šoferjev«. Enotno društvo ima svoje prostore pri Pokrajinski delavski zvezi (Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-1) ter vabi vse doslej še neorganizirane poklicne šoferje, da pristopijo k društvu. Vpisnina stane lir 5.—, ki se plača ob pristopu, članarina pa znaša mesečno lire 4.—. Vsi oni šoferji, ki so bili člani dosedanjih šoferskih društev, bodo avtomatično prevedeni v enotno »Skupino šoferjev«. — Pokrajinska delavska zveza. — Gobarji — strokovnjaki iščejo gobe. Vse večje postaja zanimanje za naše gobe, za najrazličnejše vrste, ki so užitne, a jih v mirnih časih nikdo ni niti pogledal, kaj še pokusil brano. Zakaj ni jurčkov? Dobrejx>ljčanke zatrjujejo, da letos zato ni toliko jurčkov, ker je zgodaj pritisnilo hladno vreme in ker je tudi zgodaj v septembru ponekod padla prva slana. Je to res! Vzrok pa je tudi v tem. da so ljudje pri nabiranju jurčkov bili brezobzirni in van-dalski ter so tej dobri gobi vso podlogo populili. Tam okoli Turjaka so gobarji naleteli na posebno, tudi užitno gobo. Je to bela poprov-ka. Nima zastonj tega imena! Treba jo je primešati drugim jedem mesto popra. Tam na Madžarskem ta goba posebno rlobro raste in Mad- žari jo jedo kar tako, samo malo jo osole. Bela poprovka pride tudi med gobe v razstavno omarico. Ljubljana Meščanom Ljubljane! Jutrišnji petek, dne 3. oktobra prispe v Ljubljano Minister za korporacije. Ekscelenca Renato Ricci. Visoka osebnost Italijanske države ho bivala v Ljubljani v petek in soboto 3. in 4. oktobra ter bo v soboto otvorila »udi Ljubljanski velesejem. J.estna občina ljubljanska bo na vseh mestnih poslopjih razobesila zastave. Ljubljan ' meščanstvo vljudno *-nbimo, naj v počastitev Visokega gosta okrasi svoje hiše z zastavami, in sicer dne 3. oktobra od 11 do 19 in dno 4. oktobra od 7 do 19. Čez noč od 3. na 4. oktober morajo biti zastave snete. Ljubljana, dne 2. oktobra 1941-XIX. Podžupan: dr. Vladimir Ravnihar 1. r. 1 Naročnikom »Slovenca«! Prihodnje dni Vas bodo obiskali naši zastopniki zaradi naročnine za časopis. Prosimo vse naročnike, da istočasno poravnate tudi naročnino za »Slovenčev koledar«, ki je 11 lir, če želite koledar dostavljen na doin, oziroma 9 lir, če ga boste prišli sami iskat. Za nenaročnike naših listov stane koledar 20 lir. Ne odlašajte niti dneva, ampak takoj naročite »Slovenčev koledar«. Le do 15. t. m. imate še čas. »Slovenčev koledar« v vsako hišo! 1 Praznik sv. Male Terezije na Selu. V petek 3. oktobra, na praznik sv. Terezije Deteta Jezusa, bo v karmeličanski cerkvi na Selu pri Ljubljani ob 6 slovesna sveta maša. Ob 7 tiha sv. maša. O 7.30 mašuje v kapelici sv. Male Terezije prevzv. g. škof dr. Gregorij Rozman. Nato vsake pol ure tiha sv. maša do 11. Popoldne ob 5 govor, blagoslov rož in pete litanije. Sveta stolica je dovolila, da prejme vsak, kdor na praznik «v. Male Terezije obišče karmeličansko cerkev na Selu, popolni odpustek, če izjiolni navadne pogoje. Pridite v obilnem številu jx> rože milosti in blagoslova, ki nam jih pripravlja Jezusova ljubljenka. Pa tudi mi ji poklonimo rože zveste vdanosti in ljubezni. Naj jih bo vesela, ko je povsod toliko trnja. Naše trnje naj svetnica spremeni v npbeške rože. 1 Orgelski koncert v ljubljanski stolnici. Ojio-zarjamo na nocojšnji koncert, ki se bo začel točno ob % na 8 in ga izvajal 6lavni italijanski orga-nist Ulisse Matthey, o katerem pišejo vsi italijanski listi, da je najboljši organist, odkar je umrl slavni mojster Bossi. On je vreden njegov naslednik ki po vsej pravici uživa 6vetovni sloves. Odlični mojster bo izvajal na orglah naslednji spored: Azzolino della Ciaia: Tokata in pesem, Vivaldi: Koncert v d-molu, Bach: Tokata v 1-duru. Po kratkem odmoru bo sledil Premrlov Preludij in Fuga, nato Bossijeva Pastirska 6cena ter variacije in finale. V tretjem delu koncerta bomo slišali Schu-maniiov Kanon, Musorgskega Stari grad ter mojstrovo 6kladbo Tokata - Fanfara. Koncert bo prvovrsten umetniški dogodek in zasluži vse naše zanimanje. Vstop v stolnico je od jk>1 8. dalje pri glavnih vratih nasproti škofijske palače. Predprodaja vstopnic tekom dneva v knjigarni Glasbene Matice od četrt na 8 dalje pred glavnim vhodom v stolnico. 1 Gg. profesorjf verouka, ki bodo letos poučevali v prvem razredu gimnazije ali meščanske šole. se vabijo k razgovoru o novi razporeditvi veroučne snovi. Sestanek bo danes, v petek, ob 11 v Katehetski sobi, Semeniška ulica 2. I Stanovanjski urad Ljubljanskega velesejma uraduje 2. oktobra še v Gledališki ulici št. 11, (Turistični odsek Visokega komisariata.) Dne 3. oktobra se stanovanjski urad preseli v svoj prostor na peronu ob izhodu na glavnem kolodvoru, kjer uraduje do konca velesejma dnevno od 8 do pol 22. Telefon štev. 41-50. 1 Na uršulinski gimnaziji je začetna služba božja v soboto 4. oktobra ob 9. Nato gredo dijakinje v telovadno dvorano, kjer dobe nadaljnja navodila. Za gojenke zadošča, če pridejo v 1 Na nedeljo popoldne v zavod. " - IL dekli*- 10 it sopisih. lekliški meščanski šoli v Sp. Šiški eli pouka 4. oziroma 6. oktobra Pričetek pouka bo pravočasno javljen v ča- ne bomo začeli pouka 4. oziroma 6, tobra. 1 Od sv. Mihaela na Barjn. Prekrasni jesenski dnevi so mnogoštevilne Ljubljančane in Ljubl jančanke izvabili v prelej»o okolico. Takih izletov in obiskov je tudi bilo deležno v prav velikem številu naše Barje. Tako je v nerlel.jo 28. septembra, na predpražnik našega cerkve-'. Mihaela, spi fana in sester usmiljenk Marijino kongregacijo nega patrona sv. Mih aela, pripeljal g. vizitator 00. lazaristov Sedej v spremstvu g. Mastiča šte- Strokovnjaki — gobarji preiskujejo sedaj gozdove okoli Ljubljane, oroti Dolenjski. Našli so mnogo prav ?animi- jane, jx>sebno gozdne predele vih vrst, a nikjer niso te dni naleteli na kakega jurčka ali na skromno lisičko. Vse je po- na obisk na Barje. Že okoli treh popoldne so začele prihajati posamezne skupine, dočim se ie do pričetka popoldanske službe božje nabralo že toliko ljudstva, da se je prijazna cerkvica na Barju najiolnila do zadnjega kotička. Pred službo božjo je udeležence v pritlični dvorani nagovoril g. vmtntnr Sedej in zbranim v kratkih besedah obrazložil to novo naselbino 00. minoritov, nakar jih je pozdravil Zastopniki naših listov! Potrudite se in naberite čim več naročnikov »Slovenčevega koledarja« Le do 15. oktobra imate se čas! Naj ne bo hiše, ki bi koledarja ne imela! V koledarju bo toliko zanimivega, koristnega branja, priročnih tabel, da bo to izredno knjigo gotovo moral imeti vsak vse leto pri rokah — tako študent kakor profesor, uradnik, trgovec, industrijec, delavec in kmet. — Vsem bo vedrilo in najboljši svetovalec. — Zato na vztrajno delo l Vsaka fara mora imeti dvakrat toliko naročnikov kot lansko leto! še predstojnik minoritov g. duhovni ^svetnik p. Miroslav Godina. S'edila |e popoldanska služba božja s petimi litanijami. Se dolgo po končanem cerkvenem opravilu so se v tem lepem svetišču glasile prelepe pesmice v čast Materi božji. Drugi dan, na godovni dan zaščitnika barjanske corkve sv. Mihaela, je bilo izpostavljeno Najsvetejše od ranega jutra, pa tja v mrak do 6 zvečer. Prvi praznik te vrste v tej cerkvi, ki bo odslej gotovo stalen. Sv. maše so bile ob 7, 8, 9 in 10. Ob 7 in 10 tudi govor. Končal pa se je ta praznik ob 18 z govorom in litanijami presv. Srca Jezusovega. Tudi tega slavja so se domačini kakor tudi drugi uneležili v prav častnem številu. Slovesno cerkveno praznovanje sv. Mihaela kot cerkvenega zaščitnika bo na Barju dne 5. oktobra 1 Vrečo krompirja je izgubil nekdo na Privo-zu. Vreča je bila sicer majhna, vendar je za tistega, ki jo je izgubil, v teh časih občutna škoda. Zato bo tisti, ki je krbmpir izgubil, lahko vesel dobil krompir nazaj, ker ga je na cesti pobral pošten človek, ki želi krompir tastniku vrniti. Lastnik naj se oglasi na Privozu št. 11-1. Tam bo krompir z vrečo vred dobil nazaj. 1 Namesto cvetja na grob gospe dr. KrejčeVi, je daroval dr. Čadež Gvido 100 lir Rdečemu križu. 1 O boleznih in zdravljenju malMi živali bo predaval v soboto, dne 4. t. m., ob 19 v šoli na Grabnu najboljši poznavalpc tega predmeta dr. Janko Koren, ki bo v besedi in sliki opisal najbolj razširjene bolezni malih živali in poučil, kako jih zdravimo. Ker je reja malih živali izredno razširjena in se z njo peča dandanes kdor koli količkaj more, je razumljivo, da je predavanje o zdravljenju teh živali prav posebno aktualno. Saj prinaša reja malih živali uspehov in zadostnih koristi le tedaj, če živali ne obolevajo ali pa se obolele lahko ozdravijo, številni novi rejci, ki so se šele v zadnjem času oprijeli reje malih živali, doživljajo neizmerna razočaranja, ko jim živali obolevajo. Zlasti med kunci razsajajo bolezni, ki so marsikateremu rejcu porušile vsako veselje, da bi z rejo nadaljeval, ln vendar se lahko oboleva-nje malih živali prepreči ali pa vsaj znatno omeji, če- jih rejec pozna in če zna negovati bolne živali. O v6em tem bo predavatelj poučil na sobotnem predavanju. Ljubljansko društvo Mali gospodar, ki prireja predavanje, vabi, da se ga rejci udeleže v čim večjem številu. 1 Seznami davčnih osnov trgovin s steklom, porcelanom, steklarn, trgovin s perutnino, z ribami, konji in živino, trgovin s stroji in vozili, trgovin z zeljem in repo ter raznih trgovin so tudi že razgrnjeni ter oj>ozarjamo interesente, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše magistrata do 14. oktobra t. 1. £e s „Sloiieote«im koledaetem" boste dobili zasloni tudi lepe naše doma te lastite 1 Zažiganje smeti na vrtovih je jeseni potrebno in koristno ter tudi v Ljubljani splošno v navadi. Pri večji množini ostankov raznih poljskih in vrtnih pridelkov pa nastane tako visok plamen z dimom, da grajski čuvaj ali bližnji stanovalci v skrbeh pogosto po nef>otrebnein alarmirajo gasilce. Zato je treba vsako zažiganje vrtnih in poljskih odpadkov prej ustno ali tele-fonično naznaniti mestnemu gasilskemu oddelku v Mestnem domu, tel. 44-44, ter natančno navesti kraj in čas zažiganja. Hkrati pa opozarjamo na previdnost pri tem delu, da ne nastane požar. Dolžnost naznanila je osnovana tudi s predpisi gasilskega reda za mesto Ljubljano, ki za kršitve določa tudi kazni. 1 Govorice o podaljšanju Prijateljeve ulice do Zvonarske in novice o podaljšanju Cimpcrmanove ulice čez Koširjev vrt se že nekaj časa pojavljajo tudi v naših listih, čeprav smo tudi že čitali, da je podaljšanje teh dveh ulic v sedanjih časih in razmerah nemogoče. Zato pa spet opozarjamo, da bomo morali na uresničenj« teh želja pač čakati toliko časa, da bo mestna občina imela na razpolago potrebne kredite. Kako tudi mestna občina mora v sedanjih časih varčevati, naši razsodni javnosti pač ni treba pripovedovati, ker sama dobro ve, da se je tudi za mestno občino vse podražilo, dohodki so pa ostali isti in se celo še prav zelo zmanjšali. Ljudje tudi n, pr. vedo, da prav na tisti strani Ljubljane, kjer smo imeli prej največji uvoz raznovrstnega blaga, sedaj organi mestne trošarine čakajo na posamezne redke košare in tudi samo še na posamezne lire. Sedaj bo zato samo za silo Prijateljeva ulica podaljšana do Zvonarske ulice, ne pa še na Žabjek. A s podaljšanjem Cimpermanove ulice bomo morved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Orkestralna glasba pod vodstvom Arlan-dija. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Violinski koncert pod vodstvom Mannoja. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Radijski orkester pod vodstvom Draga M. Šijanca. — Slovenska glasba. — 19 »Parliamo 1'italiano«, prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Operetna glasba. — 20 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Lirična sezona EIAR-ja: Mascagni: »Oda-liska«. — Vmes pogovor v slovenščini. — Poročila v slovenščini. — 22.45 Radijska jioročila v slovenščini. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Cesta 29. okt. 31. Anekdota Caruso na podeželskem koncertu Slavni italijanski tenorist Caruso je nekoč priredil koncert v manjšem podeželskem mestu. Pred koncertom se je sprehajal po ozkih mestnih ulicah ter ie prišel v koncertno dvorano prav pred pričetkom koncerta. Ko je hotel stopiti v dvorano, ga pograbi za rokav močna roka. Maestro Caruso se je hitro obrnil in zagledal pred sabo ogromnega vratarja, ki je od nje-ga neizprosno zahteval, da mu mora pokazati vstopnico. Slavni pevec mu odvrne nekoliko nejevoljen: »Kakšno vstopnico hočete od mene? Kaj me ne poznate? Jaz sem Enrico Caruso.« Na te besede se je vratar zakrohotal in mu odgovoril: »To pripovedujte komu drugemu, ne pa meni. Pred vami sta namreč že dva C.arusa brezplačno odšla v dvorano. Vi ste tretji in boste vstopnico tudi plačali.« »Tolovaj Netopirl« so vzkliknili vsi hkrati, stric Jurček, Mišek in Miška. Črna postava se je okrenila proti njim in naperila nanje samokres. »Ne boste vtikali svojega nosu v tuje zadeve!« se je zadri Netopir. Stopil je k stricu Jurčku in mu potegnil samokres izza pesa. »Nočem, da bi se ranil s to otroško igračico. Zato sem ti jo vzel!« se je rogal tolovaj stricu Jurčku. Razkoračil se je pred zbegano trojico in za-žugal: »Kdor se zgane, bo dobil svinca v želodec!« Hitro je natovoril vrečice cekinov, ki jih je vzel inženirju, zajahal črno žival, izpodbodel in zdirjal po cesti, kakor da ga podi vihar. »Miška mi je všeč! Če bi se mi tako ne mudilo, bi jo vzel seboj!« je pomežiknil tolovaj Miški, ko je zdirjal mimo nje. Miško se je pognal za njim. Njegov konj je zaslužil ime, ki ga je nosil. Tako hitro je šinil za tolovajem, kakor strelpa. Milka je vpila za njim in vila roke. »Ne hodi, MUekl Ubil te bol« KULTURNI OBZORNIK Zanimiva gospodarsko-zgodov. razprava Anton K r o š 1, Zemljiška odveza na Kranjskem. Ljubljana 1941-XIX. Samozaložba. Znanstvene razprave kot samostojne publikacije 60 bile pri nas redke še v normalnih časih, še večje težave pa nastanejo zanje v izrednih časih. Zato je tembolj razveseljiv vsak pojav znanstvenega dela tudi v izrednih razmerah, dvakrat bolj razveseljiv pa je tak pojav tedaj, če gre za plod dolgotrajnega, kvalitetnega znanstvenega dela, ki se bavi s povsem novimi, doslej še neraziskanimi problemi. Taka razprava je tudi knjiga Krošl, Zemljiška odveza na Kranjskem. Dr. A. K r o š i a poznamo kot pisca Trgovske zgodovine, trgovske šolske knjige, s katero se je uveljavil kot eden prvih slovenskih gospodarskih zgodovinarjev. Znan pa je tudi njegov Pregled splošne zgodovine, ki ga je napisal obenem s proi. Petelinom za Mohorjevo družbo ter je pri- f»raven priročnik za naše šole. Ta pregled se od-ikuje ravno po gospodarskih poudarkih, kar je donesek tega pisatelja. Pričujočo znanstveno razpravo pa je predložil kot disertacijo na naši univerzi, ter je bila sprejeta. Ta razprava spada v področje gospodarske zgodovine ter obravnava gospodarsko važen dogodek odprave zadnjih ostankov fevdalstva na Kranjskem, kar se je zgodilo približno pred sto leti. Gospodarska zgodovina je na splošno pri nas še povsem neraziskano področje, zlasti glede na naše domače razmere. Nekaj drobcev je sicer raztresenih po raznih znanstvenih revijah, vendar so ti drobci večinoma plod slučajnega zanimanja, ne pa sistematičnega študija problematike slovenske gospodarske zgodovine. Zato lahko označimo Krošlovo razpravo kot prvo sistematično delo v gospodarski zgodovini našega naroda. In priznajmo takoj, da je to prvo delo tudi dobro uspelo delo, ker zagrabi v celotnosti problematiko enega najvažnejših dogodkov v agrarni zgodovini naše bližnje preteklosti, t. j. odpravo podložništva, njegovih bremen in pravic. To delo sloni večinoma na arhivalnih raziska-vanjih (zemljiško odvezni arhiv), vendar seže v uvodu tudi v postanek in razvoj podložništva od prvih začetkov dalje, prikaže strnjeno, vendar dokumentirano bistvo podložništva, njegove pravice in obveznosti in končno razvoj zakonodaje za varstvo podložnikov. Tovrstnega strnjenega pregleda doslej v slovenščini še nismo imeli, pa tudi v drugih literaturah utegne biti redek. Ravno v tem uvodu znanstvenik, pa tudi laik, lahko v podrobnostih spozna bistvo fevdalstva in podložništva v novem veku. Nadaljnja poglavja govore nato o dogodkih leta 1848, ki so privedli do kmečke odveze, nato pa govori pisec obsežno o smernicah za zemljiško odvezo, o organizaciji organov za zemljiško odvezo ter o njihovem postopku pri delu nekako Trije Prešernovi soneti1 . Prevel prof. Umberto JJrbani.. 0 Verba Verba! Felice mio borgo natale dove sorge la časa di mio padrel Se brama di saper, serpe fatale, sottratto non mi avesse alle leggiadre tue zolle, non saprei come letale velen diventan le promesse ladre, ne ludibrio sarei del temporale, serbata in me la fede di mia madre. Un euor fedele e una manina lesta — milionaria non ha si ricco carco! — portato avrebbe la mia sposa onesta. Tranquillo salperebbe il mio imbarco; dal fuoco il tetto, il gran dalla tempesta proteggerebbe il mio vicin — San Marco. Dai «Sonetti» Greggi di soli splendon sopra il sole dispersi nelle chiare vie del cielo; la terra abbandonata dall'amante tutta la notte lieta li contempla. Quando fulge lo scialbo stuol di nubi, 1'aurora d'oro in ciel lo riconduce; tutta perduta nel suo amor la terra a quelli i cigli suoi piu, non rivolge. Quante le stelle in ciel sono a Lubiana le fanciulle; vi guardo volentieri fiorenti signorine lubianesil Ma su di me Tarnata ha tal potere che cieco son per tutte le fanciulle fissando il volto della mia regina. A Matteo Čop Ai mani dell'amico che riposa nella tomba precoce affido il canto! II commiato da lui m'e refrigerio che dell'amor leni 1'antica pena. Caducita dei dolci affetti annuncia come son brevi i giorni lieti al mondo ch'e sol felice chi con Bogomila spera felicita oltre la tomba. Ho sepolto i pensieri altovolanti, i guai di vane brame, la 6peranza di Crtomiro di godere in terra. La notte ingoia il giorno chiaro o fosco: al cuore lieto o mesto o sofferente la pace donera. l'avel profondo. 1 Soneti bodo izšli v knjigi »Piccolo mondo sloveno«, ki jo bo izdala Ljudska knjigama v Ljubljani. Poznavanje tuje kulture je namen posebni knjižni zbirki »Stelle del Orso« (Veliki voz), ki jo izdaja založba Garzanti, pod uredništvom znanega Luigija Salvinija in Bina Sanminiatellija. Ta zbirka je prav za prav zamisel zavoda za kulturne zveze z inozemstvom. Hotel je Italijanom pokazati »misel in slovstvo dežel, ki 60 duševno povezane z Italijo«. To se je deloma izvedlo z izdajo »Nar-ratori bulgari« od Salvinija in z zvezkom »Scrit-tori di guerra spagnoli«. Nekam izven načrta je izšel zvezek »Narratori egiziani« (Egiptovski pripovedniki). Kdo bo zdaj na vrsti, tie vemo še. uobro bi biio, da bi kdo predstavil mlajši slovenski slovstveni rod. Posamezni zvezki so odlično opremljeni. do leta 1853, ko je prenehala deželna komisija za zemljiško odvezo. Čeprav 60 vsa ta poglavja za razumevanje celokupne problematike bistvenega pomena, je vendar po svojih konkretnih navedbah in dognanjih vsebinsko najmočnejši zadnji oddelek knjige, ki nosi naslov Rezultat dela. V tem oddelku pisec kritično tehta vire v arhivu za zemljiško odvezo ter pride do zanimivih samostojnih dognanj. Tako prikaže v poglavju O vrstah imenj točno vsebino pojma imenje — Dominien Imenja so bila v času zemljiške odveze po piščevih ugotovitvah razdeljena v pet kategorij, katerim je pisec našel primerne slovenske označbe. Sledijo nato podrobni pregledi o količinah in vrstah prijavljenih podložniških obveznosti, kjer navaja pisec tudi podrobni pregled 93 imenj z največjo tlako ter številom podložnikov. Zanimiv je nato tudi splošen sumarni pregled vseh davščin v naravi ter njihova razdelitev po poedinih pokrajinah dežele. Pri tem pride do pravega izraza položaj mesta Ljubljane glede sedežev imenj in pripadajočih obveznosti. Izmed naslednjih dognanj je zanimiva piščeva ugotovitev glede absolutnega števila zavezancev, ko ovrže oficialno število zavezancev, kakor ga navajajo zemljiškoodvezni viri in postavi nato novega, ki je za 20% nižje od oficialnega. Kritično presojo tega stališča pisca prepuščamo vsekakor strokovnjakom. V poglavju o izvedbi zemljiške odveze so v podrobnostih prikazane poedine številke odpravljenih obveznosti ter je značilna ugotovitev pisca, da je bilo na Kranjskem za časa zemljiške odveze prav malo zakupnih zemljišč. Obseg in vrste odvezanih zemljišč so prikazane v samostojnem poglavju, ki kaže, da je bilo okoli 25.000 zemljišč dosti velikih za samostojno preživljanje posestnikov. Ob zaključnem pregledu celokupnega dela zemljiške odveze je pomembna tabela o najpomembnejših 93 imenjih, kjer so navedena imena dominijev, upravičencev, število odvezanih zemljišč po velikosti ter ugotovljen zemljiškoodvezni kapital. Študija ima tri priloge: I. Zakon o odpravi tlačanstva, II. Vrste in nazivi podložniških obveznosti na Kranjskem, III. Merila pri ocenjevanju podložniških obveznosti. Tudi te priloge so važen element študije ter bodo vse, zlasti pa druga priloga gotovo še pomembni napotki pri nadaljnjem raziskavanju naše zemljiščne zgodovine. Knjiga je torej v celoti vseskozi tehtna, v znanstvenem pogledu na višini in se je z njo naš mladi gospodarski zgodovinar vsekakor močno afirmiral v znanstvenem svetu. Knjiga zasluži, da pride v vsako našo javno, društveno, pa tudi v vsako večjo zasebno knjižnico. td. Iz Tržaške pokrajine Zlata kolajna padlemu janako. Z zlato medaljo — najvišjim odlikovanjem za osebno hrabrost je bil odlikovan padli poročnik Nikolaj Gianni, rodom iz Milj pri Trstu. Odlikovanje mu je bilo podeljeno za delo izredne hrabrosti, ki ga je izvršil 14. marca t 1. na grški fronti ter ga je pri tem zadela junaška smrt. Gianni je študiral v Trstu ter se je zelo udejsvoval v fašističnih mladinskih organizacijah. »Vojni vrtovi«, ki jih je uredila mestna občina v Trstu v svojih parkih in nasadih ter jih zasadila s krompirjem, zelenjavo in drugimi poljskimi pridelki, so 6e letos zelo obnesli. Dali so lep pridelek, ki je dobrodošla pomoč tržaškim revežem. Za prihodnje leto pa pripravlja mestna občina še velikopoteznejšo akcijo za obdelanje zemlje, ki na področju mesta še ni izrabljena za pridelovanje hrane. Občina bo še bolj izrabila svoja zemljišča v parkih, začela pa je obenem že sedaj z akcijo, da ji sledijo tudi zasebniki ter intenzivno obdelajo svoja zemljišča. Tisti, ki svoje zemlje ne bi izrabili, pa naj bi jo dali na razpolago drugim, ki bi bili pripravljeni jo obdelati. Prihodnje leto ne sme niti centimeter zemlje v Trstu ostati neizkoriščene — to je sedaj geslo tržaške mestne občine. Smrt Giannina Angelinija. Po kratki bolezni je umrl v Trstu znani javni in gospodarski delavec Giannino Angelini. Z njegovo smrtjo je nastala v javnem življenju Trsta in Tržaške province velika vrzel. Bil je predsednik in odbornik Številnih občekoristnih ustanov, sodeloval je v mestnem svetu, v raznih kulturnih, turističnih in humanitarnih organizacijah. Nedavno je bil imenovan za honorarnega konzula Hrvatske države v Trstu. Med prejšnjo svetovno vojno so je bojeval ves čas kot prostovoljec v vrstah italijanske armade in si je pridobili številna odlikovanja za svoje junaštvo. Smrt ga je zadela v najboljših letih, sredi živahnega vsestranskega dela. Zlato poroko sta slavila v Trstu zakonca Herman in Marija Doria. Poročila sta se 1. 1891. ter sta preživela življenje v lepi zakonski slogi in sreči. Zlati jubilej svojega zakona sta dočakala zdrava in čila. Odlikovani tržaški junaki. Z bronasto medaljo za hrabrost sta bila odlikovana dva mlada junaška Tržačana — podporočnik bojne ladje Ju-sto Riavini, ki se je odlikoval kot poveljnik bojnega čolna in podporočnik Corrado Carini. Fig primanjkuje. Letos je na tržaškem trgu zelo malo fig, dasi so v okolici zelo obrodile. Č« se pojavi na stojnici pri prodajalkah kakšna košara, pa v nekaj hipih izgine, takoj jih ljudje pokupijo. Pomanjkanje fig je v zvezi s skrbjo za zimske zalogo. Letos delajo gospodinje iz fig marmelado, ki je jako dobra in zdrava, ima pa še t« prednost, da rabi jako malo sladkorja, ker so fige že same na sebi jako sladke. Smrten padec. Na lepi cesti via Fabio Severo, ki pripelje z Opčin v sredino Trsta v precejšnjem padcu, tako da je posebno vabljiva za kolesarje, se je pripetila tragična nesreča. 20 letna služkinja Marija Merzec je padla s kolesa ter si razbila lobanjo. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer pa je fioškodbam podlegla. NajeenejSi, najboljši In najzanimivejši tednik je forez-dvomno »DOMOLJUB«! 15 letnico »obmejno milice« je proslavila Legija Monte Nevoso, ki straži bivšo mejo italijanske države vzdolž mejne črte proti nekdanji Jugoslaviji. Visok« nagrade za peko najboljšega kruha. Na osebno iniciativo tržaškega prefekta Eksc. Tamburinija je razpisan natečaj za peko najboljšega kruha iz enotne moke, pri katerem lahko sodelujejo vse pekarne. Razpisane so visoke nagrade in eicer za pekovske obrate: prva nagrada v višini 10.000 lir. druga nagrada 7000 lir in tretja nagrada 3000 lir. Obenem pa so razpisane tudi tri nagrade za pekovske pomočnike, ki se bodo pri tem natečaju najbolj izkazali: nagrade znašajo 5000, 3000 in 2000 lir. Za ta natečaj vlada med pekovskimi obrtniki veliko zanimanje, prav takšno pa tudi med občinstvom, saj bodo dobri rezultati natečaja v prvi vrsti prišli v prid konzumentom kruha, ker bodo potem vse pekarne pekle kruh po doseženem najboljšem receptu. Iz Goriške pokrajine »Biblioteca per masse« bo pričela izhajati v Rimu. Izdajatelji pravijo, da hočejo široki množici (kmetu, delavcu, mornarju, obrtniku, vojaku, malemu uradniku) podati v poceni in jasno pisanih knjižicah V6e, kar je potrebno, da ve. Poseben ozir bo seveda na duhovnem obdelovanju bravca v duhu sedanjih časov. To bi bile nekake »reklamke« ali rakovniške »knjižice«, le da segajo te bolj na duhovna področja. R. B. Posebni vlak iz Gorice na Ljubljanski velesejem zagotovljen. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, je poseben vlak iz Gorice na Ljubljanski velesejem zagotovljen. Pred kratkim je še izgledalo, da zaradi tehničnih težav vlaka ne bo mogoče pripraviti in dobiti. Po posredovanju goriškega prefekta in ljubljanskega Visokega komisarja so bile pa vse težkoče odstranjene in vlak je sedaj zagotovljen. Vozil bo v nedeljo 5. oktobra tja in nazaj. Spomenik na Vodicah. Pred dnevi je obiskal Vodice goriški prefekt Cavani v spremstvu goriškega župana in kvestorja. Dela pri spomeniku, ki bo imel tudi lepo, umetniško zgrajeno kostnico, naglo napredujejo. Cesta do spomenika na Vodicah bo tekla s Svete gore po gre: benu pogorja. Ker cesta na Sveto goro še manj pa cesta na vrh Vodic ni v povoljnem stanju, je na prefektov predlog načelnik vlade odobril vse kredite, ki so potrebni za izgraditev in popravo obeh cest. Se pred odkritjem spomenika morata biti urejeni one cesti. Letina na Banjški planoti. S pridelkom krme smo prav zadovoljni. Nakoslili smo obilo sena in tudi otava je dala dobro. Vse košnje so bile razmeroma lepe, samo zamudnikom je pri prvi koš- Iz Hrvatske Novi veliki župani na Hrvatskem. Poglavnik je podpisal odredbo, s katero je imenoval dosedanjega velikega župana velike župe Vrhbosna v Sarajevu, Derviša Omeroviča, za šefa velike župe Bila gora v Bjelovaru. Za velikega župana velike župe Vrhbosna pa je imenovan Ismet beg Gavran Kapetanovič. Veliko zborovanje ustaške mladine v Požegi. Prejšnjo nedeljo je bilo v Požegi veliko zborovanje ustaške mladine, katerega se je udeležil tudi vodja te mladine prof. Ivo Oršanič. Navzoč je bil tudi zastopnik nemške krajevne nar.-soc. skupine Oto Greger. Oba sta imela na zbrano mladino tudi navduševalne nagovore, v katerih sta jih opozarjala na naloge, ki jih ima mladina v novi državi. Omenjala sta tudi potrebo, da morajo predstojniki in vzgojitelji s svojim vzgledom in delom povsod prednjačiti mladini. Ocene za vedenje v hrvatskih ljudskih in srednjih šolah. Prosvetni minister dr. Budak je izdal odredbo o ocenah za vedenje v hrvatskih ljudskih in srednjih šolah. Ocene so naslednje: vzorno (1), pohvalno (2), dobro (3), slabo (4). Imenovano ravnateljstvo »Plive«. Minister za narodno zdravstvo je imenoval ravnateljstvo drž. zavoda za izdelovanje zdravil »Pliva«. Za ravnatelja je imenovan dr. Marijan Banič. V odboru tega zavoda so pa še lekarnar Radovan Damaška kot zastopnik min. za zdravstvo, dr. Mirko Fran-cetič iz ministrstva za kmetsko gospodarstvo in Milan Melinkovič kot zastopnik fin. ministrstva. Uredba o delovanja Narodne zaščite neodvisne driave Hrvatske. Minister za hrvatsko domobran-stvo, vojskovodja Kvaternik, je izdal zakonsko odredbo o ureditvi in delovanju Narodne zaščite neodvisne države Hrvatske. Po tej odredbi se delovanje narodne zaščite nanaša prvenstveno na varnost posameznikov in ožjih zajednic, družin, hiš, sosedstev in podjetij. Samozaščita obsega: Ustanavljanje in delovanje hišne zaščite ter veleobrtne in zavodske zaščite ter ustanovitev in delovanje soseščin kot področij večjega števila samozaščitnih edinic. Minister za korporacije med begunsko mladino. Minister za korporacije dr. Lovro Sušič je v Zagrebu obiskal taborišče begunske mladine ter se je med nesrečniki zadržal delj časa. Pregledal je tudi vse njihove prostore, preskrbo s hrano in perilom. V taborišču je okoli 1000 otrok, ki so jih pripeljali v Zagreb iz okolice Kulen Vakufa v Bosni. Potujoča italijanska Opera v Dubrovniku. V Dubrovnik je prispela potujoča italijanska Opera, ki jo je organiziralo ministrstvo za narodno kulturo skupno z Dopolavorom Italijanski umetniki so v Dubrovniku uprizorili Puccinijevo opero »Tu-randot« in Verdijev »Rigoletto«. Predstave sta se med drugim udeležila tudi poveljnik italijanske divizije »Marche« general g Amico in veliki župan dr. Ante Buč. Hrvatski častni konzul v Trstu umrl. V Zagreb je prispela vest, da ie v Trstu umrl častni konzul neodvisne države Hrvatske com. Giannino Angelini. Pokojni Angelini je bil velik prijatelj ustaškega pokreta. Nemške šole na Hrvatskem. Po zadnji zakonski odredbi, ki ureja šolsko vprašanje za nemško narodnostno skupino v neodvisni državi Hrvatski, bodo imeli Nemci na Hrvatskem naslednje srednje šole: učiteljišče v Osijeku, realni gimnaziji v Osijeku in Rumi, trgovsko akademijo v Zemunu, meščanske šole v Djakovu, Virovitici, Indjiji, Vu-kovaru, Vinkovcih in Zemunu, kakor tudi privatni kmetijski strokovni šoli v Suhopolju in Vu-kovaru. Nadaljnje srednje šole bo nemška narodnostna skupina odprla lahko na predlog svojega voditelja. Nadaljnje imenovanje ustaških funkcionarjev. Glavni pobočnik poglavnika, Blaž Lorkovič, brat zun. ministra dr. Lorkoviča, je po imenovanju ustaških stožernikov, izjavil hrvatskim časnikarjem, da bodo sedaj v najkrajšem času imenovani tudi vsi ostali ustaški funkcionarji. Njihovo imenovanje se bo izvršilo na predlog novopostavlje-nih ustaških stožernikov, ki so, kakor znano, vsi vzeti iz poglavnikove telesne straže. V Zagrebu je umrl ključavničarski mojster Avgust Dolenc. Ureditev blagovnega prometa med Hrvatsko in Romunijo. V Budimpešti se bo v kratkem pričela konferenca zastopnikov hrvatske, romunske in madžarske države zaradi prevoza blaga iz Hrvatske v Romunijo preko madžarskega državnega ozemlja in obratno. Nadaljevanje razprave o knjigi »Masonerija na Hrvatskem«. Razprava proti časnikarju Gloj-nariču, ki je svoječasno izdal knjigo »Masonerija na Hrvatskem«, se je nadaljevala prejšnji teden ter je bila zopet preložena na 2. oktober. Na razpravi je časnikar Mirko Glojnarič predložil sodišču nove dokaze za svoje trditve ter med drugim predlagal zaslišanje sedanjega policijskega ravnatelja dr. Vragoviča in še nekatere važnejše osebnosti, za katere notranji minister še ni dal razrešnice, s katero bi jih odvezal uradne tajnosti. Na razpravi je Glojnarič znova osvetljeval tedanjo akcijo proti masonom, ki jo je vodil bivši ban dr. Subašič, ki je zamenjal vse ]>olicijske uradnike, ki so pričeli vestno voditi preiskavo proti masonom, s čisto svojimi ljudmi, ki so to preiskavo vodili tako, kakor je hotel bivši ban. Podaljšana policijska ura v Zagrebu. Od 24. septembra so v Zagrebu zopet podaljšali policijsko uro do desete ure zvečer. Obnašanje uradništva napram strankam. Urad predsedništva vlade je poslal vsem ministrstvom razpis, v katerem oj>ozarja vse uredništvo, da mora s strankami postopati najvljudneje in jim dajati vsa potrebna pojasnila. Stranke ne smejo dobiti nikdar vtisa, da bi bil njihov prihod v državne urade nezaželen. Vpisovanje na visoko komercialno šolo v Zagrebu. Vpisovanje na visoko komercialno šolo v Zagrebu bo od 1. do 10. oktobra. Slušatelji nearijei se sploh ne morejo vpisati. Ministrstvo za gozdove in rudnike gradi hiše za hrvatske koloniste. Po poglavnikovem naročilu je pričelo ministrstvo za gozdove in rudnike izdelovati več deset tisoč lesenih hišic za hrvatske koloniste. Preureditev poslovanja mestnih gospodarskih podjetij- Po odredbi zagrebškega župana bodo docela preuredili poslovanje vseh mestnih gospodarskih podjetij. Za nabavo raznega materiala bodo ustanovili osrednji zavod nji precej nagajal dež. Žito je bilo zaradi spo-mladne zmrzali in poznejšega deževja bolj revno, zran so drobna in lačna. Tako pozne žetve ne pomnijo najstarejši ljudje. Sadja letos nimamo nič, prav nobena vrsta ni obrodila. S krompirjem tudi nismo zadovoljni; pridelali smo ga bolj pičlo in še ta je poškodovan od črvov. Fižol je močno zapoznel, šele dozoreva; ker ga je napadla rja, ga bo tudi bolj malo. Prav tako tudi repe in ko-renstva sploh ne bo v obilici. Zaradi ajde smo v hudih skrbeh; že parkrat jo je smodila slana, kakšen bo pridelek, je zelo dvomljivo. V zadnjih tednih nam povzroča mnogo skrbi in stroškov bolezen, ki je jela napadati govejo živino in prašiče. Pri govedi se pojavlja napetost in kot zgleda, nekaka kužna driska. Mnogo živali je že poginilo, še več smo jih morali pa v sili zaklati. Tudi pri prašičih nastopa neka epidemična bolezen, ki ji strokovnjaki še ne poznajo izvora. Pravijo, da je nova bolezen in šele iščejo sredstev, s katerimi bi jo pobijali. Mnogo svinj je že poginilo, mnogo so jih morali kmetje pa prisilno zaklati. Škoda, ki jo zaradi tega trpe naša kmečka gospodarstva, je prav občutna in se veča z dneva v dan. Bolezen pri prašičih ni razširjena samo po Banjški planoti, temveč že po vsej deželi. Posebno hudo divja po Kanalskem, kjer ograža že celokupno prašičerejo. Glede bolezni pri goveji živini opozarjamo kmete, naj pazijo na pašo. Ponekod je travo po pašnikih napadla rja; ta trava je nezdrava, povzroča epidemično drisko. Mnogi živinorejci pa zakrivijo bolezen tudi iz malomarnosti, ali nevednosti. Živine ne smemo zjutraj prezgodaj goniti na pašo in je zvečer ne smemo puščati predolgo zunaj. Če pade slana, je paša škodljiva, kajti sparjena trava navadno dela napetost, zaradi katere žival večkrat pogine, ako je nismo pravočasno zaklali. Iz Srbije Ljotičeva »Naša borba« o beguncih v Srbiji'. Z raznimi begunci, ki jih je sprejela Srbija od vseh strani, se bavi tudi Ljotičev tednik »Naša borba« ter med drugim pravi: »Begunci potovo lahko računajo z našo močno podporo in pozornostjo. Vse to bodo dobili od srca v naši pošteni narodni družbi. Razočarali jih bodo pa vsekakor zelenaši, korupcionisti, samoživci vseh vrst. Ti pa tudi nam niso nikdar dajali prav nobenega upanja in utehe. Begunci imajo tu tudi gotove dolžnosti. Nacionalna, zdrava, realna Srbija od njih pričakuje, da bodo močno pojačali vrste treznega, nacionalnega elementa, ki se zaveda položaja, v katerem se nahaja in pri katerem je razvit čut odgovornosti napram celemu srbstvu. Komunistični in »levičarski« elementi med begunci, če so in v kolikor jih je, nam niso dobrodošli.« Velika delavnost podporne akcije nacional-socialistične stranke v Belgradu. Donauzeitung objavlja pregled dosedanjega delovanja podporne akcije nemške nacionalsocialistične stranke v Belgradu. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da je ta akcija pričela delovati takoj po zlomu bivše jugoslovanske armade ter je imela prve dni v oskrbi okoli 20.000 oseb. Iz Nemčije so prišli v Belgrad zdravniki, kj so prinesli s seboj zdravila. V to svrho so Nemci kupili najmodernejšo bolnišnico v Belgradu, ki je sedaj v njihovih rokah, ter je s pomočjo nemškega Rdečega križa opremljena z najmodernejšimi napravami. Podporna akcija je dalje časa dajala zajtrk, kosilo in večerjo 3000 osebam. Organizirala je tudi krojače in čevljarje ter je že prve dni dala napraviti za potrebne člane 12.000 oblek, katerim je preskrbela tudi ostalo perilo in posteljnino, kakor tudi pohištvo. Število oseb, ki jih mora vzdrževati in podpirati ta akcija je pa tudi še danes precej visoko. Bazen tega je omenjeni odsek organiziral tako v Belgradu kakor tudi v drugih krajih posvete za matere, za otroke pa je pripravil več otroških zavetišč in otroških vrtcev. Razen tega ima na železniški postaji kakor tudi na letališču v Zemunu stalno službo za potujoče nemško vojaštvo. Nemški vojaki dobe tu poleg cigaret in časopisov tudi prigrizke, sadje in drugo okrepčilo. Podpore drnžinam rezervnih oficirjev, pod-oficirjev in vojakov, kj so v vojnem ujetništvu, še prejšnji svet komisarjev je predpisal uredbo o izplačevanju podpor družinam rezervnih oficirjev, podoficirjev in navadnih vojakov, ki so v vojnem ujetništvu. Po tej uredbi imajo pravico do te podpore: zakonita žena in zakoniti ali pozakonjenj otroci «!i p« siarši vojnih ujetnikov, če nimajo nobenih drugih sredstev za vzdrževanje. Prva partija 4 ,Pozor, Adam', pa je že zaropotalo, sesulo se ho. On pa so ne meni za to in leze tja s krampom. Prijatelj, nakopal je Se tri polne vozičke, preden je zlezel ven. In hipoma, žuh, in padla je klada — takega kamena Se nisem videl. Klada kakor hiša, prijatelj. Tako je zabobnelo, da smo popadali kakor keglji. In Adam — bled kakor papir. ,Ti boS nekoč še tam ostal, ti trap', mu pravim. ,Zares, boš žo videl.' Ampak zakaj tako dela, bi rad vedel.c »Ta? Bil bi že zdavnaj paznik, ko bi znal odpreti gobec,« je menil Grygar. »Prijatelj, če hočeš ukazovati, moraš imeti gobec.« »On že ve, zakaj tako postopa,« je premišljeval Badjura. »Hišico ima že skoraj plačano, in njegova žena šiva za druge. Ne vem, da bi bil Adam tako lakomen denarja.« »To veš, Adam,« je godrnjal Grygar. »Nekaj pri njem ni v redu,« je dodal in pljunil na mesto, kamor jo nastavljal vrtačo. Najbrž bo tako, da Adam nečesa nima v redu; in zdi se, da je tako pošten in dober človek. Na vsej .Kristini' nihče tako ne gara. Niti besede ne izpregovori; vrta in vrta, da se mu vretenca hrbtenice ježijo pod kožo. In ko se konča posad, vse orodje lepo zloži, si obleče srajco in suknjič ter odide brez besede iz kletke. In potem so pol ure umiva pod pršno kopeljo. Drugi si otro svoje grešno telo samo površno z mokro roko, se malo otresejo in zlezejo v hlače. Adam pa ima svojo lastno ščetko in gobo in ko vsi drugi že davno hitijo ven, se on nariba z milom in drgne svoja koščena stegna in vse telo, da mu komaj mežikajo oči iz milnice. Počakal ga boin, si misli včasih vozač Stanko, toda kje neki! Ne ve že več, kaj bi na sebi umival in brisal, ker se na mladi koži premogov prah ne drži tako; ne ve, kako bi si spet in spet privezoval in odvezoval čevlje — dolgi Adam si še zmeraj drgne pod prho suha stegna in trebuh brez konca in kraja. — »Torej, Adam, ali že pojdete?« — »A, le pojdite.« pravi Adam in si z milom umiva jamice med rebri. Res je, rudarji so najbolj snažni med delavci, ker so vsak dan umivajo taki. kakor jih je Bog ustvaril. Ampak pri Adamu je umivanje naravnost obred, tako dolgo in resno se čisti. Recite, kar hočete, toda kadar je božja stvar sama na selil, ne sme gledati tako skesano, kakor cerkovnik pri pasijonu. Eden pri tem žvižga, drugi sope in puha in tretji klobasž; vsak nekaj blebeta in je vesel, da je že konec dela, samo Adam molči. Adam je čudak. Nikar ne recite, da je v redu, če on spi v kuhinji, njegova žena pa v sobici; sami zastorčki, ki si jih je sama naredila! Kolikor je Stanku znano, Adam nikoli ne vstopi v to sobico. Pride z dela, si vzame iz pečice kavo in počasi jč, sedeč na zaboju s premogom. Mariji omahnejo zraven v sobici roke s šivanjem na kolena, in ona sedi, človek bi rekel, da je mrtva, ko bi ji včasih vzdih ne privzdignil tako močno ramen. tik. tik, kljuva kanarček nad njeno glavo in skuša zažvrgoleti, pa se sam tega ustraši in umolkne. Tako je tam vse tiho. Potem Adam vstane in krevsa ven na vrt. Marija stisne ustnice in začne spet šivati. Šivalni stroj zadrdra, kanarček kriči, na dvorišču gruli grlič.ji parček. Teleban Adam na vrtu počepne in pleve korenje ali peteršilj. Ali pa gre na dvorišče in kaj dela. včasih novo kletko za grlice ali pa kaj drugega in mežika g svojimi vpadlimi, težkimi očmi na svoje otročje delo. Na prag stopi Marija in pravi nekam predse: Jaz grem tja in tja s šivanjem. Adam nekaj zamrmra in še glave ne privzdigne. Ko pa se zaloputnejo vratca, se vzravna, kakor je dolg in širok, in zre za svojo ženo. Marija je že davno za rudarskimi hišicami, Adam pa še zmeraj stoji negibno in gleda za njo z vpadlimi očmi. Bo že tako, da nima nekdo v glavi ali v srcu nečesa v redu. ln nekoč jc za skrivnost izvedel vozač Stan- ko; povedal mu je Falta, ki so mu vobče pravili Pepek, mlad rudar in grd gobec. »Jaz bi pri takšni ženi ne hodil po ovinkih,« je izjavil Pepek. »Prijatelj, pokaži ji, da si mož, pa ne bo več vzdihovala.« In Pepek je takoj nato povedal, kako bi to storil. »Vprašaj Ančko, prijatelj,« je zinil samozavestno. »Tako se to dela. Potem si lahko takole oviješ ženo krog prsta, tako ti je mehka. — Kaj da je z Marijo? Ampak — ona je bila hči podpaznika tamle z Murnaua; hodila je v šolo. kjer se dekleta učijo šivati in kvačkati, — jaz ne vem, kaj je s temi prtički in čipkami, še usekniti se vanje ne moreš. Ampak takšno dekle potem o sebi misli, da je bogve kaj. Skratka — tale Marija je začela hoditi z nekim uči-teljčkom — stresel bi ga človek iz hlač. takšen suhec je bil — in ta ji je nosil same knjižice in pesmice. Nasekati bi jo bili morali,« je menil Pe-pek. »Kaj bo iz ženske, če se ji vtepe jo knjige v glavol Hodijo kakor v sanjah, ti pa jim kaži mesec na nebu in vzdihuj ah in oh! In še po smarnicah bi moral dišati, kajne. Prijatelj, jaz tudi sem pa tam kaj preberem,« je rekel Pepek, »ampak ženskam bi tega ne dal v roke. Kakšne romane neki. no, ali ni res? Potem pa so tistega učitelja nekam premestili, in konec. Suhec se ni več oglasil. Mariji se je zaradi tega menda zmešalo, hotela je baje skočiti v vodo. In potem je tavala kakor telo brez duše. Takrat se je z njo seznanil Adam — in brž, da jo bo vzel. To ga je tako zvrtinčilo. ker je bila kakor gospodična, veš? Takšna izobražena, otožna in sploh,« je rekel Pepek in prezirljivo pljunil. »»Saj veš, Adam je koštrun in bere sveto pismo. Čudim se, da je takšen bacek mogel postati rudar. Tri leta je hodil okrog nje kakor okoli svetišča; nazadnje je punca — jaz mislim, da ji je mama kakšno prisolila, ker je šla k poroki kakor mrtva; treba ji je bilo dati zlomljeno svečo v roko in jo pokopati tamle šest čevljev pod zemljo! Ampak Adama bi bil ti moral videti vodil jo je, kakor bi bila iz slekla —. Kaj in kako je bilo tisto noč, tega menda on nikomur ne pove. Toda drugo jutro Marija leži z razgrizenimi ustnicami, baje ima srčne krče ali kaj, in Adam seli svoje ležišče na hodnik. Tako je, prijatelj. In v enem tednu se je Adam postaral, da je bil tak. kakršen je zdaj. Gleda kakor iz groba, ves je grbast in ne zine besede. In gara kakor blazen: zastore za Mariio, pohištvo za Marijo, hišico za Marijo — vse stori, kar ji bere na očeh. In doma niti ne diha, da bi ne bilo čutiti v njem rudarja. Zato ee po končanem delu tako drgne in umiva. Veš. prijatelj, če te ženska ne mara, si ljubezni ne moreš ne izprositi ne kupiti. Kajpak Adam ni gizdalin ali junak iz romana, je pa moški, kar ga je. Opazil si, kadar se koplje, da je pravi korenjak; toda ne zna si pomagati. Ona se ponoči zaklepa, on pa bere sveto pismo ali kaj. Tako je pri njih, da boš vedel, in traja že kakih pet let. Ne, da bi ga ona ne imela rada, — kje bi tudi našla večjega dobričnika? Drug bi jo brcnil in si poiskal drugo. Zato se vendar nihče ne ženi, da bi oba prejokala celo noči Težka reč, prijatelj, če ima ženska tak odpior. Jaz mislim, da sta vmes tisti učitelj in tiste knjižice. Da, ko bi Adam znal vzdihovati in gruliti, kakor tisti v romanih: »Angelček moj, zvezda moja!« in takšne neumnosti, bi rekla ah, in bilo bi vse v redu. Toda saj veš, Adam ne odpre gobca in samo vrta z očmi. Moja Anča pravi: če jo Adam pogleda s tistimi koštrunskimi očmi, se cela zapre in bi ne mogla biti z njim skupaj niti za ves svet. Hu, rajši bi umrla. Pravi, da je kakor bavbav. In to je Anča. navadna babnica. Toda Marija — pri taki ženski se mora čarati ali pa rabiti silo. Jaz bi Adamu pokazal, kako in kaj. »Kruci. tako čedna ženska,« je obžaloval Pepek. »Prijatelj: kakor lunta, samo podžgati jo! — Precej zardi do pasu. Pač tiha voda, kajne. Ampak pazi, Stanko; če bi se ti po njej ozrl, bi Adamu tukajle nabrekle žile, in morda bi te pri priči ubil. Le počakaj, dolgo ne boš tam stanoval; še nihče ni tam zdržal--« Poroka v porušeni cerkvi Mlada zaročenca iz Abevilla v Franciji sta sklenila, da se bosta fioročila v župnijski cerkvi sv. Volframa. Preden sta stopila v zakon, je izbruhnila vojna ter je bila meseca maja lanskega leta omenjena cerkev skoraj do temeljev |Mirušcna. Toda ta okolnost ni niti malo motila mladih zaročencev. Na dan poroke sta prišla v omenjeno mesto s pričami in duhovnikom ter sta se poročila na mestu, kjer je prej stal glavni oltar župnijske cerkve. Dohod do oltarja je bil tako težaven, da je moral ženin vzeti nevesto v naročje in jo prenesti čez ruševine pred glavni oltar. 110 letna starka Ivana OTonnor, najstarejša žena v Irski, je slavila jired kratkim 110. obletnico svojega rojstva. Starka je sedaj še popolnomu zdrava in še prav nič ne misli na smrt. Brzovlak džungle V Mehiki imajo zanimiv vlak, ki vozi skozi o republiko do meje Guutemale. Do mesta Vera Cruz vozi kot čisto navaden vlak, od tega mesta dalje pa nima več voznega reda in tudi ne določenih jKistaj. Ljudje vedo samo to, da vozi do končne postaje na meji, do koder so postavljene tudi tračnice. Nihče na ne more povedati, kdaj bo privozil tja in s kakšno brzino lxi vozil. Vlak se dostikrat ustavi v čisto majhnih naseljih, v večjih krajih pa dostikrat sploh ne obstoji. V raznih krajih so tudi razne veselice in tekme in vlak vedno čaka, da je slavnost končana. Vlak se tudi ustavi, če pride na tračnice kakšna žival. Strojevodja stopi s stroja in jo napodi vstran. Potniki v vlaku so skoraj sami Indijanci, ki so tudi temu modernemu vozilu vtisnili 6voje navade. Največji cvet Največji cvet na zemlji ima cvetlica, ki se imenuje po svetovno znanima raziskovalcema dr. Arnojdu in Rafflesu »Rafflesia Arnoldi«. Cvetlica raste v gozdovju na Sumatri. Nje 1 cvet ima v premeru en meter, težak je pa okoli 5 kg in smrdi po trohnobi. Tri sto let stara jajca - slaščica pri kitajskih pojedinah Znane so kitajske pojedine. Bogati Kitajci postrežejo svojim gostom z najrazličnejšimi jedili. Ce pa žele kakega visokega gosta posebno pogostiti in počastiti, prineso na mizo kot največjo delikateso jajca, ki so bila 300 let zakopana v zemlji. Medtem so jajca seveda že čisto počrnela. Gostija pri Kitajcih traja navadno tudi precej dolgo. Znak. da se bliža koncu, pa ni črna kava, temveč riž in čaj. Roman, ki je izhajal 21 let V nekem japonskem dnevniku je bil te dni objavljen konec romana, ki je pričel v istem listu izhajati ravno pred 21 leti. Pisatelj romana je umrl že pred šestimi leti. Roman je nato nadaljeval in končal njegov sin. čudno naključje Na olimpijadi leta 1908 se je dogodil tale zanimiv slučaj: Tekmovalci so se borili v skoku v višino. Razdeljeni so bili v dve skupini. Pri izbirnem tekmovanju so vsi tekmovalci z lahkoto preskočili višino 170 cm. Edino Francoz Andreje dvakrat podrl lestvico ter je lahko skakal še tretjič. Pri tretjem skoku je skočil visoko nad lestvico. Pri padanju pa je sedel enostavno nanjo. Lestvica se je zanihala in odskočila v zrak. Slučaj pa je nanesel, da se je zaustavila na svojem ležišču in ni padla na zemljo. Na ta način Andre ni izpadel od nadaljnjih tekem. Pozneje je skakal zelo dohro in se je končno boril samo še z Ame-rikancem Vorterjem za prvo mesto. Amerikanec je tedaj skočil 192 cm visoko, Francoz pa je zopet dvakrat prevrnil lestvico. Pri tretjem skoku se je pognal znatno višje, pri odskoku pa je dotaknil lestvico, ki je padla na zemljo ter se je zaradi tega Francoz moral zadovoljiti z drugim mestom. V raznih krajih imajo ljudje razne navade Ce si pri nas kdo mane roke, je to navadno vedno znak razigrane volje ali pa zadovoljstva zaradi doseženega uspeha. Povsod pa ni tako ter si na primer na Koreji manejo roke ljudje tedaj, če mislijo koga kaj prositi. Na ta način hočejo samo pojačiti svojo prošnjo. Plačevanje davkov Davki so bili v raznih dobah zgodovine zelo različni. Tako je bil za časa NajX)Ieonovih vojn obdavčen prah, s katerim so si Angleži posipavali lasulje, ki so bile tedaj zelo priljubljene. Konec prejšnjega stoletja je Irska uvedla davke na nosove. Kdor je imel daljši nos, je moral plačati tudi večje davke. Kdor ni hotel plačati davka, mu niso zaplenili denarja, temveč nos. In če kljub ponovnemu opozorilu ni hotel plačati »nosarine«, so mu nos enostavno odrezali. Ogromni pajki Na Kitajskem živi vrsta pajkov, ki so pravi zmaji v primeri z našimi pajki ter so veliki približno tako, kakor dlan odraslega človeka. Pajek pa ni niti malo nevaren in se ljudi tudi ogiba. Tudi živina ima preil njim mir. Hrani se pa z neko vrsto žuželk. MaUoglasi V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka besede L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 060. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. 1 Stužhc 1 Dobe: Krojaškega pomočnika sprejme takoj Jože šile, krojač, Lajevec št. 27, p. Ribnica. b B Službe B Pisalni in računski stroj precizen, najnovejše moderne konstrukcije, takoj prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11489. 1 Jtteio: Boljše dekle išče službo za blagajnt-čarko, prodajalko ali v pisarno. - Ponudbe pod: »Skromna« upravi »Slovenca« pod št. 11.687. a Brezposelni uradnik vešč računovodstva, slovenske in italijanske korespondence, išče službo. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Perfektno znanje Italijanščine« 11638. a j gjjjmji j Prostov. sodna dražba v zapuščino pokojnega Iilavžar Antona iz Ljubljane spadajočih premičnin bo v skladišču tvrdke ABC, Ljubljana VII, Medvedova 8, poleg gorenjskega kolodvora, 4. oktobra 1941 ob 3 popoldne. Predmeti obstoje povečini iz pohištva, spalnice, po-stoljnine, kuhinjske opreme itd., ki se bodo tamkaj lahko eno uro pred dražbo ogledali. o Knjige vseh strok antične vrednosti, po zelo ugodni cent prodam. Vodje univerzitetnih institucij ln bibliofili vabljeni. Ogled vsak dan od 15 do 18 v Kolodvorski ulici 25. 1 Parcele - hiše v raznih delih mesta naprodaj po ugodni ceni. -Brezplačna pojasnila daje Realitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 10, telef. 35-64. p Filatelija Modrijan, Ljubljana, Miklošičeva 34, razstavlja na velesejmu svoje albume ln vložne albume »Jot«. Prevzame v komis. prodajo znamke ljubljanskih Izdaj, serije raznih držav in kompletne zbirke. r ^Prois^ suha drva nudi I. PogaCnlk Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20 59 Postrelba brezhibna CORA TORINO «1835 AMARO CORA eol selz: ottimo aperitivo liscio: efiicace digestivo s sodavico: najboljši aperitiv —■ sam, brez sodavice: zelo učinkujoč za dobro prebavo senza operaiione ERNIA Nuovo otturatore speclale Conti-mPrAvifrlioso qualsiasi forma di EKMA. anche voluminosa, riducendola ed immobilizzandoia in breve temno L'ortopedico autorizzato a norma di legge riceve a: Gorizia — Albergo Tre Corone Idra — Albergo Didic Postu mia — Albergo Leone Fiume — Albergo Reale Trieste — Albergo Posta - Piazza KILA bres operacije Nov specialen pas ki čudovito dobro zadržuje vsakrfno obliko KILE, tudi zelo veliko, jo v kratkem času zmaniša ter imohilizira Ortoped z zakonskim dovoljenjem, sprejema v: — Giovedi 9 Ottohre — Venerdi 10 Ottobre — Pabato 11 Ottobre — Domenica e Lunedi 12 e 13 Ottobre Oberdeo — Martedi e Mercoledi 14 e 15 Ottobre Dolarske hijene »In ti tudi, Jonnv... In jaz nič manj!« Vsa srečna se privije k Palmerju in se veseli velikega presenečenja, ki ga bo pripravila svojim prijateljicam. »Veš, ko mi je očka to povedal, sem povabila nekaj znancev, da jih presenetim... Poroko bomo pa slovesno praznovali!« Palmer se nekoliko olajšan oddahne, ker ga je rešilo odgovora znamenje, da je večerja na mizi. Roko v roki odideta v jedilnico in se drug poleg drugega vseduta. Med večerjo se razvije živahen razgovor. Vse omizje ie dobro razpoloženo. Stari Morton in stric Paddy sta /e postala prijatelja, saj si imata toliko povedati o starih in lepih časih. Drug drugemu pripovedujeta. kako sta v mladih letih gospodarila in si priborila premoženje. »Veste, Jonnv, imenitnega strica imate! se posmeje Morton Jonnvju. »Le malokdaj najdete v sorodstvu takega strica. Človek bi skoraj mislil, da je vaš oče!« Palmer se nasmehne in pokima. »Zato pa tudi cenim svojega strica Pandvja čez vse!« »No, ste slišali, gospod Mees?« opozarja Morton strica Paddvja. Veselo klepetata naprej, vendar Morton med razgovorom previdno tipa in poizveduje. To stric Paddv tudi zapazi. _ »Toda, če mislite, gospod Morton.« pravi stric Paddv končno kar naravnost, »da sem tako neumen, da bi hotel postati družabnik C.rillove dru/be, se pa hudo motite! Vratolomne igre mi res ne diše.« »Tako. tako!« Harlev Morton je zadovoljen, la je vsaj glede tega lahko brez skrbi »Prav 'a prav se pa čudim, dragi moj gospod Mees! kdor je obogatel z milom in si nabral prav vse premoženje s tem blagom, ta se pač ni mogel izogniti borze in njenih špekulacij.« Stric Paddv ga začuden gleda. »Z milom?« O tem sliši prvičl Nehote pogleda svojega nečaka. Palmer to opazi in se hitro obrne v stran: sluti, da si je zopet skuhal presneto vročo kašo. Kakor iz velike daljave mu doni na ušesa razgovor obeh starin. »Z milom? Kako pa Vam pride milo na misel?« Morton se smeje. »Jonnv mi je zadnjič pripovedoval tako. Mislim, da se ni motil. Vsekakor mi je rekel, da mu je njegova mati večkrat o tem prijKivedovala. Stricu Paddvju se roka nekoliko trese, ko seže po kozarcu, iz katerega si privošči globok požirek. Pri tem si misli: Kaj je Jonny zares znorel? Njegova mati naj bi mu kaj takega prijKivedovala? In vendar Jonnv nikdar, to ve stric Paddv sam še najbolj točno, svoje matere niti poznal ni. Saj je umrla ob njegovem rojstvu. On sam pa svoj živ dan ni imel posla z milom, razen kadar se je umival. Tudi ni on Jonnvjev stric z materne strani. Saj je vendar jonnvjevega očeta polbrat. »Ne, ne, z milom pa nisem imel opravka... Tu se pa Jonny moti!« prav( čez nekaj časa stric Paddv, vendar noče podrobneje razpravljati še o vseh drugih nesmislih, ki jih je sedaj zvedel. »Jaz sem bil železničar in sem začel v resnici s krampom in lopato. Počasi pa sem si pomagal naprej, vedno više in više, dokler nisem končno na svoj račun gradil železnic. V tovarnah, ki sem jih obdržal — seveda jih ne vodim več sam — pa izdelujejo posebne strojne naprave in aparature za železnice« Palmer je povesil glavo. Raztresen odgovarja na Gizelina vprašanja in prisluškuje razgovoru med stricem in Mortonom. Komaj čaka, da bi že minila večerja. »Ali veste, gospod Mee«.« pokliče Gizela zaupno če/ mizo. »da vas bom v kratkem tudi jaz že smela klicati: stric Paddy!« Gizela pri tem zardi, saj ji stric Paddv prijazno mežika. »\este, prav imenu Paddy smo se vsi čudili, toda očka mi je včeraj povedal, da vam je to ime dal Jonny, ko je bil še majhen dečko in ste ga vi pestovali.« Gizela ne razume, zakaj stari Mees molči in si grize ustnice, še manj razume, zakaj gu-banči čelo in zakaj tako grdo gleda. Kje more slutiti, kaj prav sedaj stric Paddy misli- da bi mu Jonny dal ime Paddy? To je zanj novo! Res, cisto novo! Odkar pomni, in on sam dobro ve, da ga kljub starim letom spomin ne zapušča, se spominja, da je dobil ta naziv tedaj, ko Je v mladih letih še « krampom in lopato služil pn zeleznici. Njegovi tovariši pri delu so ga zaceli tako klicati in ime se ga je prijelo. Koje Jonnv njega spoznal, tedaj je bil on star ze stirideset let. Ime Paddv pa je bilo tedaj staro ze petnajst let. Zastonj se otepa stric Paddv nezaupanja, ki v njem vidno raste. Saj ie vendar smešno, taka misel je nemogoča Toda kljub temu mu v podzavesti vrta sum naprej. Nezaupanje poostri njegov pogled in njegov sluh. To nezaupanje mu sedi ve« čas v glavi in vodi njegove misli. Kar samo od sebe se zgodi, stric Paddv tega prav za prav noče da napelje razgovor prav na stvari, ki bi mogle razkrinkati še druga taka nasprotja. Vendar počaka, da je večerja končana in da odidejo vsi v veliko sprejemnico. Gizela vključi zvočnik. Ze zadone zvoki tanga. Stric Paddv in Morton ze sedita v kotu in se menita naprej, Gizela pa prosi Palmerja: »Jonnv, prosim, zaplešiva!« Palmer je ves nesrečen. Nikdar v svojem življenju še ni plesal tanga. Sploh se za plese ni nikdar posebno zanimal. »Prosim, ne, Gizela... Vsaj danes ne'< Gizela kuha mulo. »Toda. Jonnv. saj je tango tvoj najljubši ples. Vedno si ga rad ple«al. odkar «e poznava!« Ne da bi «e kaj po-mišljala, ga prime in odvede na sredo sobe. Palmerju ne ostane drugega, kakor da se vda v usodo in pokaže dobro voljo. V naslednjih sekundah že ugotovi Gizela, da iz nerazumljivega razloga Jonny ne zna več plesati tanga. Pač pa čez deset minut na veliko presenečenje opazi, da prav dobro pleše valček, ki ga prej nikdar ni hotel plesati. »Da, da,« pravi medtem stric Paddy Mor-tonu, »človek ima vedno zvrhan koš skrbi Ce mu jih ne delajo lastni otroci, mu jih pa nečaki. Veste gospod Morton. kar užaljen sem bil, ko sem zvedel o avtomobilski nesreči, o kateri mi Jonny ni črhnil niti besedice.« »O avtomobilski nesreči?« pogleda Morton. »O tej tudi jaz nič ne vem.« »Nič?« Stric Paddy odkimava z glavo. »Oh, ta mladina!« Tako mimogrede pa pristavi: »Kaj pa je dej_al o brazgotini, ki jo ima na zgornji ustnici? Saj si je vendar zaradi nje pustil rasti trapaste filmske brčice.« »Brazgotina na zgornji ustnici?« Morton nehote pogleda za Palmerjem in čudi. Jonnv pleše z Gizelo valček. »O brazgotini ne vem ničesar, Mees! Kolikor je meni znano, si ie pustil brke rasti zato, ker je Gizela tako hotela. V nekem filmu jih je videla pri tem... No, kako se mu že pravi, seveda... Pri Me-njouju! In ker je trmasto vztrajala, naj Jonny nosi prav take brke, se je Jonnv vdal. Rad pa tega ni storil. Saj veste če je človek zaljubljen Kar poglejte, Mees, celo valček se je naučil ljubezni na ljubo.« Stricu Paddvju se kar vrti v glavi. Sveti Bog. kdo nai vse to razume. Vse kaže, da je Jonnv izgubil spomin Sai govori na vseh koncih in krajih same neumnosti. Kaj vse je govoril samo o njem. Da je stric z materne strani, da je obogatel pri kupčiji z milom in da mu je vse to pripovedovala mati! Dalje, da mu je od dal ime Paddv. V«e to so vendar trditve, ki bi jih Jonnv pri zdravi pameti nikakor ne mogel zagovarjatil Za Ljudsko tiskarno v Uubliani: Jože Kramarii Izdajatelj: inž. Jože Sodjt Urednik: Viktor Centi!