Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. Il gruppo NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir Leto XVII - N. 9 (346) Udine, 15. maja 1966 Izhaja vsakih 15 dni l)o!(/o |» •*!(*»!; o rff n o cfeio Zgradili bodo novo avtocesto Palmanova - Videm - Trbiž V juniju sestanek predstavnikov Dežele Furlanije-Julijske Benečije, SR Slovenije in Koroške, da bodo razpravljali o mednarodnih prometnih zvezah in o obmejnih prehodih - Ali bo avtocesta speljana skozi Tersko dolino in preko Muzcev, kjer naj bi bil predor, v dolino Rezije, ali pa bo zavila na zapad proti Karniji ? xxxx, Že več časa se govori o avtocesti, ki bo vodila iz Palmanove preko Vidma v Trbiž in Avstrijo in se bo dotikala Terske doline in doline Rezije in posebno čente, Njivice, Tera, Muzcev in Rezije. Po našem mnenju bi morala ta avtocesta imeti tudi odcep proti vzhodu, da bi bila tako povezana preko obmejnega prehoda v Učji z Gornjim Posočjem. Ne glede na različna gledišča z ozirom na načrt, kje bo potekala avtocesta, ki se zdi, da še ni določen, nas vsekakor veseli, da moremo danes poročati, da je akcija za uresničitev avtoceste, ki naj bi povezovala avtocesto Trst-Benetke z mednarodnimi potmi Srednje Evrope, po ponovnih študijah in ugotovitvah prišla v fazo razvoja, ki je morda naj delikatne j ša, ker je odločilna in torej definitivna. Politični in gospodarski krogi treh obmejnih dežel: Furlanije-Julijske Bene- čije, Slovenije in Koroške sodijo namreč, da je gradnja avtoceste Videm-Trbiž ne samo neodložljiva, ampak tudi nujna. V tej fazi prevladuje politična akcija. Na sestanku parlamentarcev Dežele, ki pripadajo koaliciji levega centra, so se odločili za skupno linijo za predloge popravkov k petletnemu načrtu, ki bo kmalu predložen deželni skupščini. Najvažnejši izmed teh popravkov je tisti, ki zadeva avtomobilske ceste. Besedilo načrta pravi: « V teh letih je bil storjen velik napor, ki je imel namen dati Italiji mrežo dobrih avtomobilskih cest. Ta napor moramo nadaljevati tudi v prihodnosti, vendar pa moramo zaustaviti nekatere težnje, ki grozijo da pahnejo preko mej gospodarnosti konkurenco, ki jo avtomobilske ceste izvajajo napram železnici. Med najvažnejša dela, ki jih načrt predvideva za naslednje pet-letje, spada tudi uresničitev avtoceste Trst-Benetke ». Popravek, za katerega so se odločili predlagatelji ugotavlja potrebo po nadaljevanju napora za zvezo z evropsko mrežo avtomobilskih cest in predvideva med najvažnejšimi deli za prihodnje petletje: dograditev avtoceste Trst-Benetke z odcepi Villesse-Gorica in Pordenone-Portogrua-ro, in zgraditev odcepa Videm-Trbiž-Avstrija. Predlog Dežele za cestna dela — ugotavlja obrazložitev popravka — se sklada z mnenjem CNEL-a o politiki prevozov. CNEL je namreč mnenja, da v programu za avtoceste gre prednostno mesto povezavi z evropsko mrežo avtomobilskih cest. Posebno važnost pa imajo nada-Ije povezave z glavnimi pristanišči države. Glavni problem predstavlja dejstvo, da bo treba dati Državi moderen sistem zvez, ki bo popolnoma zadovoljil prihod-hje zahteve vsega državnega produktivnega aparata To bo moč doseči samo z dolgoročnimi predvidevanji upoštevajoč zlasti realnost Evropske Gospodarske Zveze. Gradnja avtoceste Videm-Trbiž bi povezala in združila italijansko in evropsko avtocestno mrežo v točki, kjer se združujeta dve važni celinski prometni poti: Bologna - Benetke - Beljak-Dunaj in Trst-Beljak-Salzburg. Ekonomski razvoj Furlanije-Julijske Benečije je nadalje povezan, ne samo zaradi svojega zemljepisnega položaja, ampak tudi zaradi funkcij, s smermi regionalne politike Evropskega gospodarskega združenja. Komisija, ki je imela nalogo pripraviti poročilo o namenih in metodi regionalne politike prikliče pozornost na « obmejna področja, ki so jih politični dogodki negativno prizadeli in so prekinili tradicionalne trgovske izmenjave. Za ta področja bodo potrebni posebni posegi ». Posebna važnost pripada zato nekaterim velikim evropskim cestnim omrežjem, ki so potrebna za povezavo periferičnih področij s trgovskimi centri EGS. Investicije za razne sisteme prevozov ne smejo upoštevati samo sedanje zahteve prometa, temveč morajo imeti pred očmi dolgoročno perspektivo. Rezultati te politične akcije bi se morali konkretizirati v kratkem. Medtem pa so Furlanija- Julijska Benečija, Koroška in Slovenija sklicale sestanek, ki bo v juniju v Trbižu, na katerem bodo razpravljali o problemu mednarodnih zvez. Mimo problema o mejnih prehodih, bi morali na setanku govoriti o cestni povezavi z avtomobilsko cesto Beljak-Celovec. Sestanek bo lahko dal tehniče nasvete, ki bodo koristni ob začetku del. Ne glede na bodoče razvoje in možne rešitve, naj pripomnimo, da je družba «Autovie Venete», ki ima koncesijo za avtocesto Trst-Videm-Be-netke, že pripravila svoj okvirmi načrt. Med drugim bo družba i-mela ob koncu tega neseca svoj redni in izredni občni zbor. V teku izrednega občnega zbora bodo delničarji dvignili kapital družbe od 1 milijarde na 1 milj ardo in 800 milijonov. Povišek bo podpisala Deželna Ustanova, ki bo tako postala, z 200 milijonov, ki jih ima že vložene, glavni delničar. V svojih rokah bo imela 55% vseh delnic. MUNCHEN K * -Ux-U-* X * X *X* KLAGENFURT XXXX TRBIŽ CHIUSAFORTE « * KLUZA A PR£0IL#~fXx * KRANJSKA GORA ,-V CARNIA /•REZIJA^**' xxx+ • BOVEC CENTA TER X X .■V ► ZAGA -f ž-XXx v • KOBARID XXX X X • TOLMIN UDINE I PALMANOVA»« LJUBLJANA 't++XX^JNOVA GORICA GORIZIA® • - AJDOVŠČINA Z’ / .^'•LOGATEC •col j XXXX Državno meja ——— Avtocesta Trst Benet/tc " Videm - Trbiž Palmanova-Ljubljana " Ljubljana - Kr. gora Kratila» srečanje Nlovcncvv iz Furlanije Julijske Isr. in Ktiroslu» Slovenska prosvetna zveza v Trstu in Slovenska prosvetna zveza v Celovcu sta za nedeljo 15. maja t. I. pripravili ob Zablatniškem jezeru na Koroškem veliko prireditev, ki jo zamejski Slovenci ne pomnijo: bratsko srečanje Slovencev iz Furlanije-Julijske Benečije in Koroške V idili Zablatniškega jezera in njegove valovite okolice z mogočnim sivim Obirjem v ozadju bodo nastopili pevski zbori prosvetnih društev obeh dežel. Okoli 450 pevk in pevcev bo s svojim nastopom potrdilo bratsko povezanost Slovencev Furlanije-Julijske Benečije in Koroške in s svojimi pesmimi manifestiralo kulturno enotnost vseh Slovencev. Pred njihovim skupnim nastopom ob pol tretji uri popoldne in v odmorih bo igrala mogočna godba železarjev iz Raven na Koroškem v Sloveniji. Uvodoma v srečanje in v pevski spored bodo spregovorili predstavniki osrednjih organizacij Slovencev v Furlaniji-Julijski Benečiji in Koroški. Spored sodelujočih pevskih zborov obsega naslednje pesmi: Združeni tržaški in koroški mešani zbori: R. Gobec: Koroška — vodi Vladimir Prusnik. U. Vrabec: Kej me boš taku zamjeru — vodi Sveto Grgič. Tržaški moški zbori: R. Simoniti: Le vkup uboga gmajna — vodi Mirko Guštin. E. Adamič: Zdravica — vodi Silvan Križmančič. Koroški Mešani zbori: P. Kernjak: Oi ti norčava hvava — vodi Vladimir Prušnik. E. Adamič: V gozdu — vodi Vladimir Prušnik. Koroški moški zbori: F. Marolt: Juhe, vigred približa se — vodi Foltej Hartman. A. Foerster: Planinska — vodi Foltej Hartman. Tržaški mešani zbori: U. Vrabec: Bilečanka — vodi Erminij Ambrozet. U. Vrabec: Slovenska pesem — vodi Ubald Vrabec. Illllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillilllllllillllllillil V okviru kulturnih izmenjat med liirlanijo in Slovenijo rgmioma skupina in pevski zhor iz impilane naslonila v Vidmu Avditorij lehni(ne«a inštituta “Antonio Zanon,. je hil nabilo poln ljudi - Prisotne osebnosti iz političnih, umetniških in kulturnih krogov Dne 8. t. m. je videmsko občinstvo zopet imelo priliko, da je uživalo ob pesmih in folklornih plesih jugoslovanskih narodov. Tega dne sta namreč gostovala v Vidmu na vabilo videmskega « Circolo Bancario » v avditoriju tehničnega inštituta « A. Zanon » pevski zbor « Tone Tomšič » in folklorna skupina « France Marolt » iz Ljubljane. Pevski zbor je vodil Marko Munih. Občinstvo je bilo navdušeno in je ploskalo dokler niso ponovili več pesmi. Posebno je ugajal drugi del, ko so izvajali narodne pesmi. Tudi folklorna skupina, ki nosi HLCA C\SL FILLLA CGIL VTtuAl U1L ime po svojem ustanovitelju Francetu Maroltu, je žela obilo aplavzov in je težko reči kateri ples je bolj ugajal. Bili so plesi različnih predelov Jugoslavije, ki jih plešejo ob raznih prilikah. Posebno so ugajale bogato vezene narodne noše. Nenehne aplavze je izzvala skupina petih parov plesalcev, ki so obenem tudi peli ljudske pesmi. Obe skupini (vseh skupaj je bilo 130 elementov), ki sta nastopili prvikrat v Vidmu lansko leto, ko sta se vračali s turneje velikih italijanskih mest in sta želi povsod dosti uspeha, sta tudi tokrat kar najbolj navdušili videmsko občinstvo, saj sta se predstavili s še lepšim in bogatejšim programom. Ob koncu predstave so gledalci še enkrat dolgo ploskali izvajalcem in gospej Marolt, vdovi ustanovitelja folklorne skupine, in ji podarili cvetje. Želeli bi, da bi se še kdaj povrnili v Furlanijo, da bi mogli še uživati ob toliki umetnosti. Kriza v gradbeništvu je postala v Furlaniji zadnje čase zaradi številnih odpustov z dela in ker gospodarji nočejo obnavljati delovnih pogodb zelo zaskrblja-joča, kajti večina ljudi iz Furlanije, Karnije, Beneške Slovenije in doline Rezije je zaposlena prav pri gradbeništvu. Na sliki, ki jo objavljamo tu ob strani, vidimo furlanske gradbeniške delavce včlanjene v vseh treh sindikatih (CGIL, UIL, CISL), ki v velikem sprevodu protestirajo po videmskih ulicah proti težkemu položaju, v katerega so bili pahnjeni. Huda prometna nesrera Oče in sin izgubila življenje Avto strmoglavil nad sto metrov globoko - Nesreča je vzbudila globoko žalovanje po vsej Nadiski dolini Nepozabni izlet v Kranj V nedeljo, dne 8. maja je večja skupina Slovencev iz Kanalske doline obiskala Kranj, kjer so jih z navdušenjem sprejeli na sedežu občine. Obiskali so tudi Prešernov grob in tu je pevski zbor iz Žabni ozapel več pesmi. Ogledali so si tudi Prešernov muzej in druge zanimivosti Kranja. Mnogi od izletnikov so bili tokrat prvič v Sloveniji in zato jim bo ostal ta dan v lepem in nepozabnem spominu. Na sliki jih vidimo pred Prešernovim grobom iiiiiiii lini ih ih n iiiii aianiiiiiiaiiiiaaiii ii n titiiiiiiiiiHiiniiiuiaiiiii lit iiiHiiiiiiiiiiiaiiii il ili a iiiiMiMitiiiiiiiiiiiiiii n ttiiiiuiiii tinnitili Iz Idrijske doline Dne 29. aprila popoldne se je dogodila v Mašerah v sovodenjski občini zelo huda prometna nesreča, kjer sta izgubila življenje 64 letni Egidij Koren in njegov sin 34 letni Ivan, mati Emilia Zorza pa je dobila le lažje poškodbe, ozdravljive v par tednih. Avto je upravljal sin Ivan, ki drugače živi v Torinu, ker je tam uradnik pri « Credito Italiano ». Prišel je domov v Gorenji Mersin na obisk k staršem in bi se drugi dan moral vrniti, ker je njegova žena praznovala rojstni dan. Zadnje dni je bi| Ivan mnogo s starši in jih je peljal na izlet sem in tja po hribovskih vaseh, kjer imajo sorodnike. Tudi tega tragičnega dne so šli v Mašera k sorodnikom. Usoda je hotela, da je bil to zadnji izlet. Na pol poti, na cesti, ki vodi iz Mašer v dolino, je na nekem ovinku zaneslo avtomobil na levo in od tam na desno, potem pa je strmoglavil v prepad. Po prvem sunku so se odprla vrata in je vrglo ven ženo, kakih 10 metrov dalje je padel sin, nazadnje je zagnalo pa še očeta. Na obupne klice Emilije Zorze, ki je bila le lažje poškodovana, so pritekli na lice mesta ljudje in poskrbeli za njen prevoz v bolnico, medtem ko sta bila Egidij in sin Ivan na licu mesta mrtva. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIH Umrl jo prof. Marchet velik prijateli Slovencev Dne 8. maja je umrl v videmski bolnici prof. Josef Marchet (Giuseppe Marchetti), doma iz Humi-na, star komaj 63 let. Pre Bepo, tako so ga imenovali številni priajtelji, je bi| velika osebnost v furlanski kulturi kot gramatik furlanske govorice, kot zgodovinar antične umetnosti, kot portretist mož, ki so na kakršenkoli način slavili Furlanijo, kot mono-grafist svojih krajev, kot zgodovinar in novinar. Napisal je celo vrsto knjig, ki bi jih bilo težko našteti vse na tem mestu in mnogo člankov, ki so bili objavljeni po raznih knjigah in revijah. Pre Bepo je dolgo vrsto let proučeval cerkvice in kapelice, ki so raztresene po Furlaniji in Beneški Sloveniji in ker jih ni mogel fotografirati, ker jih je zakrivalo drevje ali kakšen drug predmet, je natančno narisal vse s peresom, eno za drugo, z veliko potrpežljivostjo in tako dokazal arhitektonsko strukturo. V Beneški Sloveniji je narisal 33 večjih in manjših cerkva in te podrobne študije so izšle pred petimi leti v furlanski reviji « Sot la nape» (Pod dimnikom). Ta študija je posebno važna za nas Slovence, ker z njo Marchetti dokazuje, da kaže Beneška Slovenija tudi po svojih cerkveno-umetniških značilnostih povsem slovensko lice. Ob spremstvu velike množice ljudi vseh slojev in krogov so ga pokopali dne 10. t.m. v Huminu, svojem rojstnem kraju, katerega je vse življenje tako neizmerno ljubil. Ta nesreča je vzbudila po vsej Nadiški dolini veliko žalost, kajti Korenova družina ni bila poznana samo v Mersinu, ampak daleč naokoli. Pokojni Ivan zapušča ženo in polletno hčerko. So voda j e ŠE LETOS NA MATAJUR Z VLEČNICO Vse kaže, da bo naša okolica postala v kratkem zares turistično po dročje in da ne bodo ostale vse besede samo v načrtih. Prejšnji teden je prišla k nam že skupina tehnikov, ki jih je poslala tovarna, ki izdeluje športne naprave, da so določili kje bo potekala vlečnica za smučarje, ki bo peljala od kvote 1000 metrov na kvoto 1630 metrov, to je 20 metrov pod vrhom Matajurja. Stroške za to gradnjo bo krila Dežela, ki bo dala kot prvo nakazilo 17 milijonov lir. Z deli bodo pričeli v kratkem in zato je upati, da se bo moglo iti na vrh Mataju-ja z vlečnico še letos. Sv. Lenart ZAJEZITEV KOSCE Pred dnevi so se na pobudo pokrajinske ustanove za gorsko ekonomijo iz Vidma začela dela ob hudourniku Kosca na ozemlju šenle-narške občine. Utrdili bodo obrečne nasipe, da voda ne bo mogla prestopati bregov in delati škode, kot se je to doslej dostikrat dogajalo. Dela bodo kmalu dokončana. ZNANSTVENI TEČAJ NA SREDNJI ŠOLI Na srednji šoli v Sv. Lenartu se je začel pošolski tečaj, katerega obiskujejo učenci srednje šole in poučujejo kemijo in znanstvene predmete. Ta tečaj obiskujejo tudi učenci iz Sredenj, Grmeka in Dreke. Enak tečaj so odprli tudi v Špe-tru. Ob koncu bodo najboljši učenci dobili štipendije. ŠOLSKA EKSKURZIJA Pretekli teden so šli učenci, ki obiskujejo četrti in peti razred osnovne šole, na ekskurzijo v Čedad, kjer so si ogledali muzej in druge zanimivosti longobardskega mesta. Res je, da Čedad ni daleč od Sv. Lenarta in da je vsak učenec najbr-že bi| že dostikrat v Čedadu, a marsikateri ni bil še nikoli v muzeju in zato je bila ta ekskurzija zares koristna. DEŽELNI ODBORNIK DR. GIACO-METTI OBISKAL TERSKO DOLINO Pred nedavnim je obiskal občino Brdo podpredsednik deželnega odbora dr. Giansilverio Giacometti, ker ga je povabil administrativni svet brdske konzumne zadruge. Dr. Giacometti je govoril o temi « zadružništvo kot sredstvo za razvoj manj razvitih področij ». Obljubil je, da bo dežela še naprej skrbe-’a, da se bo okrepil turizem v Terski dolini in tudi analiziral koliko se je do danes že storilo za to panogo. Za njim je vzel besedo deželni svetovalec Carlo Volpe, ki je ilustriral perspektive bodočega razvoja tega področja, nato pa je odgovarjal na razna vprašanja, ki so mu jih zastavili prisotni. Razpravljali so tudi o vojaških uslužno-stih, zaradi katerih je močno oviran turizem ter o lokalnem obrtništvu in trošarinskem davku na gradnjo. NAČRT ZA VALORIZACIJO ZAVRŠKIH JAM Pred nedavnim so se sestali župan občine Brdo Sergij Sinicco, pokrajinski odbornik za turizem Vinicio Tal lotti, pokrajinski svetovalec dr. Claudio Beorchia, predsednik turističnega društva Egidio štvo je dalo šenlenarsškemu didaktičnemu okrožju 20 filmov, da jih bodo vrteli po šolah. Filmi so poučnega značaja. KONZORCIJ ZA OBČINSKO TAJNIŠTVO S prefekturnim dekretom in katerega so odobrile tudi štiri zainteresirane občine, so ustanovili tajniški konzorcij z občino Sv. Lenart, Srednje in med Grmekom in Dreko. Tajnika teh dveh konzorcijev sta Mario Koredič in dr. Michele Rinucci. Sv. Peter Stovenov PRISPEVEK DEŽELE ZA UREDITEV ZDRAVNIŠKIH AMBULATORIJEV Za ureditev občinskih zdravniških ambulatorijev je Dežela nakazala več prispevkov in sicer: občini Špeter 2,300.000 lir, Podbonescu 3,800.000, Tavorjani 1,060.004, občini Grmek pa 280.000 lir. V Podbonescu, ki so dobili največji prispevek, bodo zgradili nov občinski ambulatorij. UREDITEV OBČINSKIH CEST Na zadnjem zasedanju občinskega sveta so med drugim sklenili, da bodo dali urediti vse občinske ceste, ki jih je poškodovalo lansko neurje. Za izvedbo teh del bo dala svoj prispevek tudi Dežela. Srednje HUDA NESREČA PRI DELU Pred dnevi se je zelo hudo ponesrečil pri delu 60 letni Trakonja Ivan. Ko je delal v gozdu, mu je spodrsnilo in je padel globoko po strmini. Ker se ni mogel ganiti, je začel klicati na pomoč in na srečo so ga ljudje kmalu zaslišali in ga prepeljali v čedadsko bolnico, kjer je zdravnik ugotovil, da si je zlomil desno roko in dobil še več poškodb po telesu. Če ne nastopijo komplikacije, bo mož ozdravil v 40 dneh. Tip a na NAGLA SMRT Zelo je vse prizadela žalostna vest, da je nenadoma nehalo biti dobro srce 65 letnega Berrà Serafina - Ričota. Mož je krmil živino in tam mu je postalo slabo in umrl. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna kap. Družini nepozabnega dragega rajnkega izrekamo naše sožalje. Negro, don Ottorino Burelli in Peter Negro iz Zavrha, da so razpravljali o načrtu za valorizacijo Za-v.ških jam Predvideni stroški znašajo 10 milijonov lir in 500 tisoč in sicer za sistemacijo vhoda v jamo, ki je sedaj težko dostopna. Upati je, da si bo turizem v teh krajih polagoma le utrl pot, saj so Završke jame dobra atrakcija za izletnike, posebno potem, ko bo vhod vanje olajšan. UREDILI BODO CESTO NA BERNADIJO Deželni odbor je sklenil, da bo dal urediti cesto, ki vodi iz Čente v Sediglo, Ramandol in Bernadijo. Ta cesta bo mogla dosti pripomoči, da se utrdi v teh krajih turizem, posebno nedeljski. Že sedaj nudi to področje dosti naravnih lepot, ki bodo prišle pa še bolj do izraza, ko bo cesta urejena. Na vrhu Bernadije (863 metrov) stoji, kot znano , spomenik-svetilnik padlim divizije Julije in od tam se nudi krasen razgled po vsej furlanski nižini tja do sinjega Jadrana. Se-digla in Ramandol sta tudi dve prijazni vasici poznani predvsem po dobrem sladkem vinu « raman-dolou » in po stari cerkvici, ki je nacionalni spomenik. DEKLICO UGRIZNILA KAČA Prve dni maja, ko je toplo grelo sonce, se je dveletna Nadja Ma-korič iz Bodigoja kot po navadi igrala pred hišo. Kar naenkrat je strašno zakričala in stekla proti domu. Na srečo so bili blizu starši, ki so hitro opazili na desni roki kačji ugriz. Takoj so jo peljali v čedadsko bolnico, kjer so ukrenili vse potrebno, da so deklici rešili življenje. PRAZNIK VINA. Poseben občinski odbor, ki se je sestal pred dnevi, je določil, da se bo vršil letos praznik vina v Prapotnem in sicer v dneh 2., 3. in 4. julija. Ahten SESTANEK ŽUPANOV V VIDMU Pred dnevi so se sestali na sedežu pokrajinske administracije v Vidmu župan iz Ahtna, Podbone-sca, Dreke in Grmeka, da so potrdili razdelitev stroškov med Pokrajino in štirimi občinami za ureditev turističnih cest, ki se tičejo teh občin. Tako bodo sistemirali cesto, ki vodi iz Ahtna v Prosnid, cesto iz Podbonesca v Črni vrh in ono, ki vodi iz Klodiča preko Krasa v Dreko. SMRTNA NESREČA PRI DELU V Reklužu se je pred parimi dnevi dogodila strašna nesreča, katere žrtev je postal 33 letni Avgust Petri. Ubogi mož je padel v jamo. v kateri je bilo živo apno in dobil smrtno hude opekline. Kako je prišlo do te tako hude nesreče, še ni znano. Petri je dobil prav te dni nek prispevek za izboljšanje gospodarskega poslopja in zato je gasil apno, da bi čim prej pričeli z deli. Malo kasneje so ga zaslišali domači, ko je obupno klical na pomoč. Takoj so ga rešili iz jame in ga prepeljali v videmsko bolnico, kjer je pa naslednji dan umrl zaradi hudih opeklih, ki jih je dobil po vsem telesu. Iz Rezjansk doline ZUPAN PRI DEŽELNEM ODBORNIKU COMELLIJU Deželni odbornik za kmetijstvo Comelli je pred dnevi sprejel v Vidmu župana Piellicha, katerega je spremljal občinski odbornik Beltrame. Razpravljala sta o vprašanjih, ki bi se morala nujno rešiti, med temi v prvi vrsti o gradnji poljske poti med Gozdom in Lišče-cem in o gradnji vodovoda v Barmanu. Deželni odbornik je zagotovil, da se bo za te pereče probleme še prav posebno zanimal in da bo posredoval, da bodo dela vključena v načrt za izvedbo del s prispevki na podlagi deželnega zakona. Podbonesec USODNI PADEC Da ni imel sreče, moremo zares reči 73 letnemu Valentinu Marseu iz Dolenjega Mersina. Ko je šel po cesti, ki vodi v vas, se je spotaknil in udaril z glavo v rob neke skale in umrl na licu mesta. Nesrečnega moža je našel njegov vaščan Jožef Medveš, a mu ni mogel nič pomagati, čeprav je takoj poklical občinskega zdravnika, ker je Marsevu počila lobanja. Ugotovitve so pokazale, da je Marseu padel po strmi poti, ko je šel proti domu. Po j da PROMETNA NESREČA Dva delavca iz Fojde, 31 letni Marcello Lorenzini in 35 letni Eusebio Gujon sta se zvrnila z motociklom, ker jima je prišel pod kolesa nek pes. Ozdravila bosta v dveh tednih. V bolnico so morali peljati tudi 76 letno Pierino Zanon, ker je padla po stopnicah in si zlomila desno nogo in štiriletnega Silvana Sturmiča iz Čampeja, ker je pri igranju padel in si tudi zlomil desno nogo. Izpod Kolo CERKVENI ZBOR «J. GALLUS» IZ TRSTA PEL SLOVENSKO MAŠO Nedelja 24. april bo zapisana za vso Dreko v zgodovini. Tega dne je namreč v štoblanski cerkvi pel slovensko mašo največji slovenski cerkveni zbor « J. Gallus » iz Trsta. To je bila prva slovenska peta maša v Beneški Sloveniji. Cerkvica je bila nabito polna vernikov, ki so ganjeni poslušali prvikrat v življenju peto mašo v lepem materinem jeziku. Bila je lepa nedelja, nepozaben dan, NESREČA PRI DELU. Jera Simo-netič, stara 66 let, je padla po poti, ko je na hrbtu nesla težko breme drv. Pri padcu si je poškodovala levo nogo in bo ozdravila v dveh tednih. POROKA. Pretekli mesec se je poročil naš vaščan Rino Tomazetič z učiteljico Franco Marijo Zoratti in Čedada. Znanci jima želijo dosti sreče na skupni življenjski poti. FILMI ZA ŠOLE. Šolsko skrbni- HHIIIIIHIIIIIIIHHIIIHHIIIIIHIHIIIIIHIHIIHIIIHHIIHIIIIIIHIIIIIIIHHHHnHHIIIIIIIHIHIIIIIIHIIIIIIHIIHHIIHIHHIIIHIHIHHHIIIIIHIIH Brdo v Tersk * Za naše mlade bralce * Zanai linaio noske pisano perja To se je zgodilo že zdavnaj zdavnaj, ko so bili dedje naših dedov še drobni fantički, a babice naših babic še majčkene punčke. Prej so bile gosi samo bele in ni bilo ne ene pisane gosi. Pisane gosi so se pojavile šele po zločinih nekega človeka z imenom Ko-tkoz-Kutuj. Kotkoz-Kutuj je kradel otroke in jih prodajal strašnim ljudožercem v deveto deželo, tja za daljno širno morje. Nekoč je ukradel deklico Halimo. Prelepe Halime ni bilo najti nikjer več. Bila je pač rojena pod nesrečno zvezdo. Kotkoz-Kutuj je ugrabil Halimo, jo zaprl v klet, sam pa spet odšel na krajo otrok. Kadar je Kotkoz-Kutuj prišel v klet, je prekladal bele čarobne kamne, ki so stražili klet. In Kothoz-Kutuj je zaupal tem kamnom in je brez skrbi še dalje kradel otroke. Beli kamni so mirno ležali na tleh. Čeprav bi bil kak otrok kdaj rad ušel iz kleti, so ga kamni videli. Prištorkljali so k malemu beguncu ali drobni begunki, se jim prilepili k nogam in niso nikamor pustili ujetnika. Begunci niso mogli ne vpiti ne bežati in ne storiti koraka. Kothoz-Kutaj je odhajal za tedne in časih za mesece dolgo na svoje roparske poti. Otroke, ki so bili zaprti v kleti, so hranili samo z zrnjem, ki so ga pobrali na polju, iz čebra so pa pili vodo. Halima je ždela ondi prvi teden, ždela je drugi teden in nihče ni vedel, kje bi bila. Jokala je ubožica, vzdihovala in hujšala je, da je bila ko trščica. Porumenela so ji rdeča lička. Mislila je in mislila, pa se ni mogla izmisliti, kako bi ušla iz ječe Kothoza-Kutuja. Ne, nikamor ni mogla uiti sirotica Halima! Zidovi v kleti so bili de- bila ozka špranja, skozi katero je pronicala svetloba, a skozi to režo je utegnila zlesti le kaka majhna goska. Halima si je vsa žalostna dejala « Joj, zakaj nisem majhna goska — pa bi zlezla skozi — to špranjo! ». In se je bridko razjokala. Lej, pa se je nedoma začela manjšati in manjšati in ni bila slednjič nič večja ko rumena goskica, ki je pravkar prilezla iz jajčne lupine. Takrat se je Halima spremenila v gosko: namesto nog je imela gosje nožiče, namesto rok pa perutnice. Halima je veselo plahutnila s kratkima, še slabotnima perutničkama, se ozrla v režo pod vrati in zlezla iz kleti na prosto. Beli kamni so opazili malo gosko, pa si ni niti eden mislil, da bi bila to Halima. « Le od kod se je vzela ta goskica? » so se začudili kamni in gledali za njo. Goska se je bolj in bolj oddaljevala od kleti. Beli kamni so se prav tako spremenili v goske in so hiteli za gosko-Halimo. Pa se je goska-Halima približala reki. Na bregu so se pasle gosi s svojimi mladiči. Halima-goska se je ustavila pri eni od gosje jate, a male goske iz te jate so začele kavsati neznano gosko-Halimo. Halima se ni borila z njimi in jih ni kljuvala, le naglo se jim je izmikala in zbežala od njih. Slednjič je pribežala do reke, planila v vodo in odplavala od brega, a hudobne gosi so ostale na bregu pri svoji materi-goski. Beli kamni-goske so zgrešili Halimo in se vrnili na svoja mesta, spre-menivši se spet v kamne. Halima pa se ni mogla več spremeniti v punčko in je za zmeraj ostala goska. Njeno perjiče pa ni bilo belo, ampak pisano. Tista mesta na njenem telesu, kjer so jo bile hudobne goske okljuvale, so ostala temne barve. Ko je še sama postala mati-goska, so imeli tudi njeni mladiči pisano perje. Odtlej so se razširile po svetu pisane goske. Slovenija in njena hčerka na beneškem Leta 1871, to je pred 76 leti je bila natisnjena v 4. številki v Gorici izhajajočega lista «Soča» pesem, katero je podpisal «Beneški rodoljub». Podtem imenom se je skril pesnik P. Podreka. Pesem je naslednja: SLOVENIJA IN NJENA HČERKA NA BENEŠKEM Kaj jočeš se ti krasotica? Kaj v klavrnih mislih živiš? Jaz nisem ne v uradu, ne v šoli, čeprav tu od vekov živim; Ko tujka beračim okoli, le v cerkvi zavetje dobim. Ne poznam veselja, radosti, le solza mi solzo rosi po bledem obličju do kosti me tuja pijalka mori. K’dar dajo lavorska vezila ti hčerke v preslavni spomin, Jaz bom milostinke glasila pod vrbo, potem pa - pogin! In, mamka, na mojo gomilo, Te prosim, položi na njo, Cipresovo tužno vezito in kani z očesa solzo. Ne misli tak' hčerka slovenska, ne obupuj na lastni prihod; NAJ PRIDE ŠE SILA PEKLENSKA, NE UNIČI SLOVENSKI ZAROD! 0 OSLU KI JE HOTEL POSTATI GODEC Nekoč je živel osel, ki bi bil neznansko rad postal muzikant. Želel je biti drugačen kot so sicer osli, ki jim je sarao žretja mar in drugega ne znajo kot celo življenje prenašati tovore. Muzikant biti, to ni kar si bodi; vse te občuduje in kamorkoli prideš, povsod si dobrodošel. Stopil je k lisici po nasvet. Ta se je sicer ukvarjala samo s pravdarskimi posli, vendar se je tu na glasbo dobro razumela. Lisica mu je svetovala klarinet; da je to bojda močno umetelno glasbilo in bi bilo zanj, osla, kakor nalašč. Napotila ga je k opici, ki je bila velika umetnica v igranju na klarinet. Opica je prevzela osla v uk. Marljivo se je osel lotil klarineta, ali ta vražja reč ni bila tako preprosta. Pri igranju na klarinet je močno važna sapa; te je imel osel sicer dovolj in na pretek, ali kaj ko drugače ni bil preveč pripraven. Opica si je zelo prizadevala, a uspeha ni bilo. Spoznal je osel-muzikant, da s klarinetom ne bo nič ter se je oglasil pri zajcu, ki ume odlično tolči na boben, kot je znano. Rade volje je zajec sprejel osla med svoje učence. Vendar, ko je minilo nekaj časa, je svetoval oslu, naj se poprime kakega drugega glasbila, kajti za boben da ima premalo notranjega občutka. Osel se je čutil užaljenega. On da nima občutka! Še preveč ga ima, saj je ves nabit z notranjimi občutki! Ker ni bil navaden osel, ni odnehal. Čeprav ne bo bobna igral oziroma tolkel, bo umetnosti služil na drug način. In poskusil je pri slavnem goslaču medvedu. Medved, to vam je bil muzikant. Najlepše in najmilejše melodije je izvabljal iz nežnih strun, da se je oslu kar milo storilo. Medved je bil takoj pripravljen, da nauči osla te čudovite umetnosti. Dejal je, da je v goslanju izučil že cel rod medvedov, pa da ni zlomek, da ne bi enega samega osla. Ta se je s pridnostjo lotil gosli in ko je spet preteklo nekaj časa, je medved moral priznati, da se je motil. Nikakor ni mogel osla naučiti goslanja. Jezen je odšel osel k lisici po nasvet. « Če z godali nimaš sreče, pa poskusi s petjem! » je svetovala lisica, « k mojstru slavcu pojdi! On te morebiti nauči vsaj peti ». Tako je osla prevzel slavec. Dolge večere mu je prepeval najlepše napeve; o-sel je pazljivo poslušal in skušal za slavcem ponavljati. Imel je najboljši namen peti kot njegov učitelj in glas je imel močan, ni bilo kaj reči ali-ojej in ojoj! — iz sebe ni iztisnil drugega kot pravo pravcato oslovsko riganje! Slavčeva ženica se je močno hudovala ter je svojemu možičku slavcu dejala, da takih serenad ne bo poslušala, res ne! Gozdni prebivalci so se pričeli norčevati iz ubogega osla, ki je zaradi svojega neuspeha in nerazumevanja drugih bil ves nesrečen. Nekoč je v gozdu srečal modrega, starega čuka. « Dragi moj dobri osel », je menil čuk, « bodi moder in ne lotevaj se posla, ki ga ne razumeš ». Osel je spoznal, da ne bo nikoli niti muzikant niti pevec. Ker pa ni bil moder kot stari čuk, je zaradi tega žaloval do smrti. Po smrti so mu gozdni prebivalci postavili lep spomenik. Iz njegove kože so napravili boben. tiHHiiiiiitiiiiiiiiitiiHiimtiimiiiiiiiimiiiimttiiitHiiiMtumiiMHiiMuiiiimmiaiimiiiiiiiniiaiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiHHiiHHHHHHmti beli, strop pa visok. Samo pod vrati je ....................... MII....HIIIHIIHIIIlllllimillU.UMU.IM......MIMMI.....M...IIIIMMMMI....II....MII.IIIMUIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII1IIIIIIIIMMMIIIIIM Zgodb« o škratih ŠKRAT KOZE’ UAZU’ Gor u Skale so miei Spedali pask an puno kozè, ki so jih pasli, ponoč paj zaperjal tu hlieu. Skor usako jutro so vidli, de kozè nie bluo tu štal an malo potlè so pršič dna za dno ta s host san. Kr tuolega nie tielo bit konca, so šli ta h dnemii farjo, de pože-gna kozè an hlieu. Kr so mu po-viedal kakuo se je dogajalo usak dan jim je jau: — Na kor nobenga žegna. Kozè uoz škrat, če bota gledal, bota vidli, de naprej gre koza z rogmi an za njo use druge. Miez rogè prve kozè se nesè škrat an peje Use druge uon. Skritàse ta za u-rata z dnin debelin kolan an ča-kìta, kadà pride škrat. Kr pride ta na kozie do urat, zajmita s kolan miez rogè an ga preženeta. Se na buojta koziè na bo nič. Bota vidli, de uan na bo vič uazit kozè. Spedali so šli damou an takuo naredli. Ta za ur ata so se skril an čakal. Kr je bla pounoč urata so se odprle, kozè so začele blejat an tista, ki je imiela rogè, je pršla ta prua dol do urat. Spedai je uzdignu ku an zajeu koziè med rogè z uso močjo, škrat, ki je biu skrit, zajoče na uso muoč an uteèè. Od tekrat se nie uarnii vič, de bo kozè uon ua-zu ponoč. ŠKRAT SKAČE GOR PO KUOT Čeriku Tončac je tudi nimar kuota kuhu. Dan škrat mu je teu nagajat, kr je viu de se ga na boji. Hodu je nimar okuole njega, mu režii an se smejau. Dno nuoč mu je začeu letat an skakat gor po kuot, de mu je meliu pul-vin ta ž nje. — Imej mier! Bieš proč an mi na suo j pulvina ta s kuote! — mu je guariu, pa nie nič pomalo. — Mi na skaki gor po kuot, — mu je guariu žej jezan. Pa škrat je še buj skakù gor po kuot an mu se smejau. — Ti preklet škrat, — ga je prekleu, — te jest naučin pamet, — je jau, uzeu ta z ognjà glunjò an dan krunci. Z glunjò ga je o-peku tu hrbat, paj s krunejan ga lopnil. Škrat je zajamanekii an zakrulil, an od tistega večera se nie vič uarnù. NA SODIŠČU Sodnik: « Kako, da ste ukradli denar, draguljev pa ne? ». Tat: « Oh, gospod sodnik, zdaj pa še vi začenjate s tem? Saj sem jih zaradi tega že doma od žene dovolj slišal! ». NEPISMENI Dva nepismena sta bila na sodišču. Ob koncu se je prvi podpisal s tremi križci, drugi pa s tremi krogci. « Zakaj si pa naredil tri krogce, nepismeni se vendar podpisujemo s križci! » je rekel prvi. « Saj se vendar različno piševa! » je protestiral drugi. ŠKRAT SKAČE GOR PO LONC SPRETNOST Pr staren, kr so trauò siekli, niesò usi hodil damou spat. De bojo priet na diele, so spal ta pod loncah. Renk Peteršin je tudi nimar spau tu loncah. Kr so siekli gor U Lažni, mu je skakù škrat gor po Ione an arju, de se prestraš. Renk Peteršin ga je proč loviu, pa mu nie teu iti. Kr je viu, de na pomaga nič se je uštufu, zliezu ta spod lonce, pre- — Kako se ti je posrečilo, da si se sinoči tako hitro znebila gostov? — Eden od njih je pravil tako mastne zgodbe, da sem mu morala pokazati vrata, ostali so šli pa za njim, da bi slišali konec. KAKO SE JE REZIJAN ZNAL IZ MAZATI V tistih hudih časih, ko je bilo kleu škrata, ki se je smejau an« tprepovedano govoriti domači je-lietù okuole njega, an šu spat dol zik, so vprašali fašisti Rezijana: u Uanetinu klobat. « Kateri jezik je najboljši? Mož je naglo razumel nevarnost odgovora. V dveh besedah je zataknil usta vprašalcem. « Če govorsite o jezikih », je rekel, « mislim, da je najboljši svinjski ». Smešni odgovor je napravil konec. V PARIŠKEM MUZEJU Skupina turistov si že nekaj časa ogleduje louvrske znamenitosti. Najbolj utrujeni se usede v bližnji naslanjač, da bi se odpočil. A že stopi k njemu čuvaj in ga opozori: « Oprostile, toda tu ne morete sedeti ». « Zakaj ne? ». «To je stol Ludvika XVI ». « Nič ne de », je odgovoril utrujeni obiskovalec, « ko bo prišel, se mu bom že umaknil ». Naiven je, kdor pove in vpraša, česar nihče ne pove in ne vpraša, čeprav bi vsak rad vedel. •■•••••laiiiiiitiaiiiaaiiiaicaiiiiiiaiiiiiiiaiiaaaiin •iiiii«a«atiiiaa«iaiaaa>isaiiia>iiiiiaiiaiaaaii«ia>i>a>«>iaitia*ii*>**>ii>*>*>*>>>ii>iiii>i«>i>i>>iiiii>ii>iiiiii>iiii>*iii*i>iiii>iiiai>iiaiiiiiaaiiaiii>iia«**«>>>>i*iiaa«i«iiii«ii>iiii>iiiaiii>iiaiiiii>i>iii*Ba«iiiiiiii>iai|a*>iiiiiiii>i*iiiiiiiiiiiii>iiiiiiii>iiiiiiiiaii*i|iftiiiiiiiiiaiiai|a*aiiaiaii>iai>ii|l>llailllia>>l>>Biaalll>l>tliai>iaiaa>>>aailia>t JURČIČ Q s 1 at L o