Olcrocj po svetut Papež Pij XBL vrnil itatijan&ki kraljevski dvoj.ci obktk. Naš list je porocai, da je bil :taiijanski kraljevski par 21. decembra od papeža sprejet ob priliki uradnega obirika v slovesno avdienco. Sv. oče je vrnil vladarski dvojici obisk 28. deeembra, kar se je zgodilo prvič po letu 1870. Ko je stopil vrhovni poglavar Cerkve po tolikih leih prvič na italijanska tla, je bil pozdravljen od stotisoeere množice in sprejet z najvišjimi častmi. Rim je bil ob tej priliki ves v papeževih ter državnih zastavah. Na poti iz Vatikana do kraljevega gradu Kvirinala je tvorilo častno stražo ifalijansko vojaštvo. Siovesni spre/od s papežsm je zapustil Vatikan ob 10. uri dopoldne, nakar so na glas zvona iz cerkve sv. Petra zazvonili vsi zvonovi po celem Rimu. V kraljevem dvorcu je pričakal med sviranjem godb papeža kralj in cesar V. Emanuel s princi, z zunanjim ninistrom grofom Cianom in z drugimi najvišjimi dostojanEtveniki. — Srečanje >beii vladarjev je bilo prisrčno ter polno npoštovanja. Papež je pred paulinsko kapelo blagoslovil z blagoslovljeno vodo prisotne, vstopil v kapelo, počastil Najsvetejše in krenil s spremstvora v bogato okrašeno prestolno dvorano. Tarn se je vršil polurni razgovor s kraljevskim parom. Papež je sedel na prestolu, italijanski kralj in cesar ter kraljica pa sta se vsedla desno in levo od njega. Po pogovoru so bile kraljevskemu paru predstavijene osebnosti iz papeževega spranstva, nakar se je pcglavar sv. Cerkve pos'ovil od Kvirinala ter krenil nazaj v Vatikan med navdušenim vzklikanjem ljudskih množic. Kratko označenismu papeževemu obisku pripisnjejo po vsem kulturr.em svetu največji pomen. StaJni svet BaJkaostee zveze se bo sestal v Beogradu dne 7. jauarja. Posvetovanja bodo trajala tri do &tiri diii. Pri tej priliki bo govor o skupni obrambi za primer, da bi kateri koli baikanski državi grozila nevarnost neizzvanega napada. V sedmih tednili se je z^odllo v Nemčiii devet velikih železnišldh nesreč. V Nemčip so doživeli v teku sedrnih tednov 9 velikih žeiemiških nesreč, ki so zahtevale čez 300 mrtvih in 400 ranjenih. Številne nesreče so posledica slabega železniškega materiala, ker je Nemčija zadnja leta posvečala vso skrb samo oborožitvi in avtomobilskemu prometu, ali pa je iskati vzrok v nezadovoljnežih s sedanjimi raz-1 merarni v Nemčiji, ki si hočejo dati dnška nezadovoljnosti s povzročanjem velikih nesreč. Nesreče na nemških žeJejaaicah so se dogajale na spodaj navedeaih dneh in priznavajo Nemci sami naslednj* žrtve: 4. novembra, Stuttgart: mrtvih T, ranjenih 11; 12. novembra, Oppeln: mrt»vih 43, ranjenih 60; 19. novembra, Spairdau: mrtvih 9, ranjenih 20; 26. neverabra, Frankfurt: mrtvih 11, ranjenib 1?) \. decembra, Dortmund; mrtvih 14, ranjenih 17; 10. decembnr, ^Voklabn^k-: mrtvih 19, ranjenih ?; 18. decembra, Hagen: mrtvih 17, ranjenfh 41; 21. dec«Mbra, Genthin: mrtvih 150, ranjenih a&3\ 22. decembra Marksdorf: mrtvih 30, ranjenih 40. Moč In oborožitev Belgije. Ker je Belgija še vedno v stalni nevarnosti, da bo dxmvela z Nizozemsko vred napad, je dosiej raobilizirala dva razreda rezervistov m &seie belgiiska armada, ki je vsa razmpšeeaa !X> trdnjavah in na obrambnih po5?tojaskah, skupno 650.000 mož. V primeru p©trebe je koj mogoče mobilizirati še tretji razred reserv:stov, ki so vsi še poi^eiHio uspoeobljeni. Tudi belgijsko orožje ;je tafeo' izpopoln^eno, da spada po svoji kakovosti med najboliše na svetu. Oflklonjeiia pomoč. Kakor poroča aiMTteški list »Universe«, se je papež Pij XR. potrudil, da bi prebivalstvo Poljske. ki je prišlo pod oblast Nemčije, dobilo pomož v živUih in zdravilih. Amerika je to poaa©5 obljubila in italiianske ladje bi bile Ž5v9a ;n druga poraožna sredstva prepeljale v Evropo. Razdelitev ždvil in zdravil bi oaj izvedel švicarski ali italijanski »Rdeči kr3« txk1 nadzorstvom narodne socialistične ofe^asti. Toda oblast je to pomoč odklojvla. Usoda duho^ikov na Poljskem. SlBfiai Dariški katoliški list »La Croix« (»Kiiš«)' poroča, da je nemško narodno sociaMetidao oblastvo v nekdanjem poljskern m«»tu Lublinu dalo zapreti škofa mon«ign&»ra Fulmana ln njego"ega pomožnega škofa Gorana. Lsta usoda je tudi zadela prelata Pobozneg, filane stolnega kapitlja in profesorje katoiiškega bogosJovja. Proston. ki bo v njih stanovali oba škofa. kanoniki in »rofesorji, so bili izropani ln odneseno je hho vse, Jtar koli je imelo količkaj VTedno- sti. V južno-vzhodnem delu katoliške 4kotije so zaprii 11 katoliških duhovnikov, kojih tmena pariški katolišk) list podrobno navaja. Skof v Katovicah monsignot Adaniskl je lnterniran. Poročilo pariškega lista se nanaša samo na. eno pokrajiao nek danje poljske države. tfefiat o eleHtrlfihsd)! sevcrncgo deio Prlekffe Na Silvestrov večer Je bila zaključena prva etapa elektrifikacije severnega dela Prlekije in severne meje vzdolž reke Mure. Vodstvo gornjeradgonskih občinskih podjetij je priključilo falski tok na svoje električno omrežje. Dosedaj so bili vsi fcraji od Ljutomera do Slatine Radencev neelektrificirani, dočim sta trg Gor. Radgona in zdravilišče Slatina Radenci dobivala električni tok preko meje iz sosedoega raesta Radkersburga. Da je končno tako ugodno rešeno to vužao narodno-gospodarsko vprašanje naših obmejnih krajev, gre v prvi vrsti zaslugB, vodstvu GOP, katera so elektrifikacijo ©mogočila s tem, da so izvedla popolno elektrifikacijo velike, danes ene najmoderneje urejene opekarne v Borecih. Za p»gon obrata boreške opekarne je nfiineščenih 9 večjih in manjših elektronaotorjev, katera poraba znaša v glavni seziji povprečno po 1300 Kw toka dnevno. Ta aktima postavka je dala povod, da se je vodstvo Fale odločilo elektrif icirati tudi oetale manjše, takorekoč pasivne postojanke našega okraja. Tako se je že v prošlem letu ustanovila električna zadruga v Križevcih pri Ljutomeiii. katera je svoj načrt o elektrifikaciji njenega obinočja tudi povsem izvedla. Snuje se električna zadruga Stara Nova vas, Bučečovci, Hrastje, Mota in Kapela. dočim eiektrična zadruga v Slatini Radencih posluje že več let. Pri tem si dovoljujemo opozoriti posamezne interesente teh krajev, da iz praktičnega ekonomskega vidika nikakor ni priporočljivo ustanavljati za vsako vas separatno električno zadrugo, temveč da se vse zainteresirane vasi ene občine združSjo v skupno električno zadrugo ter tako v veliki nneri zmanjšajo režijo posameznib zadrug, kar bo prav gotovo tudi pozneje ugodno vplivalo na prodajne cene elek tričnega toka. Zelo živahno dela tudi pripravljalni od bor električne zadruge pri Sv. Juriju ot Ščavnici ter je sedaj upanje, da se bo \ kratkem času tudi ta kraj priključil na električno omrežje Fale. Da so dela pri elektrifikaciji naših krajev ob meji tako hitro napredovala, smo dolžni izraziti tudi zahvalo vodstvu elek trarne v Fali, katera je tako pri sklepanju pogodb 3 posameznimi zadrugami ir občinami kakor tudi pri gradnji električ nega daljnovoda in transformatorskih postaj nudila svojo uvidevnost in naklonjenost. Vodstvo GOP v Gor. Radgoni pripravIja sedaj načrt postopne elektrifikacije okoliških vasi v območju svoje občine. V ta namen in za elektrifikacijo Apačkr kotline do Cmureka je zgradilo že seda; velik in moderen električni transformator, katerega stroški z notranio opremo znašajo mnogo preko četrt milijona di narjev. Zanimanja za elektrifikacijo okoliških vasi je sedaj radi pomanjkanja petroleja še večje, zato se blagodat elektrike čuti bolj ko kdaj koli prej. Prepričani smo da bodo merodajni krogi tudi v bodoče upoštevali, da je potrebno našhn obmejnim krajem nuditi vsaj to, kar drugim krajem. ki ne ležijo ob meji ter tako ja čiti narodno in gospodarsko moč naše severne meje.