192
Prilika.
Pastir je imel na prostorni in bogati planjavi čedo ovac in svinj. Ščetinaste sviuje so odganjale in spodrivale mirne ovce in jim ne privošile obilne pase. Tega so bile mehkoserčne ovčice žalostne in nevoljne ter so se pogo-stoma posvetovale, kako bi bilo v okom priti spodrivanju. Nazadnje jo znajde stara v zboru veljavna ovca, in začne: Tovaršice! gotovo je, da le zatega del nas hudo imajo preseta, ker smo me ovce iu ne preseta. Povaljajmo se po blatu in postanimo, ako ne presetom enake, saj njim podobne, in kaj velja, preganjanja bo konec. Reče in bilo je storjeno. Nekoliko ovac si omisli v negnjusni gnojnici svinsko obleko. Pastir pa, ki je čedo pasel, je bil kratkega pogleda, in ko jih domii prižene, zapre povaljane ovce s prešiči vred v svinjak. Kaj mislite, kako se je ovcam v svinjaku godilo? Doberna 25. dan maja 1861.                 Jakob Bohinc.