SO CESTNE OVIRE DOVOLJ?
Tisti, ki se po naši občini vozijo z avtomobilotn, in vsi tisti, ki se kdaj
ozrejo na cestišče, so prav gotovo že opazili hitrostne ovire, ki so
postavljene na ulici Nove Fužine v Fužinah. Po vsej verjetnosti so
objekt, ki bo pripomogel k varnosti na naših cestah. Je pa to le drobec
iz mozaika, ki bi mu lahko rekli CELOVITA PROMETNA
VARNOST. G. Miro Preston, tajnik Sveta za preventivo v cestnem
prometu občine Ljubljana Moste-Polje, je prav gotovo eden izmed
tistih, ki nam lahko o tem problemu povedo nekaj več:
Tovrstne ovire na cestah so pri nas aprila letos smo imeli v naši občini vsekakor novost. To so posebne be-tonske konstrukcije, ki se vgradijo v cestišče. Projektirane so tako, da pri določenih hitrostih omogočajo nemo-teno vožnjo, pri višjih hitrostih pa je vožnja čez njih vse prej kot ugodna, in sicer tako za voznika kot za blažilce avtomobila. Učinkovitost tega pre-ventivnega ukrepa se ne more poka-zati takoj, tako da bomo lahko nje-govo uspešnost ocenili šele iz izku-šenj. Vsekakor nekaj na tem mora biti, saj tovrstne ovire že dalj časa stojijo na cestah drugih držav. Po mo-jem mnenju bi bile še najučinkovitejše ovire tako imenovane zožitve cest, ki se prav tako pojavljajo v tujini. Ko je bila polovica ceste Nove Fužine nekaj časa zaprta, je promet potekal še naj-bolj umirjeno. Pri nas ta zamisel ni imela veliko zagovornikov. Ob vsem tem se nam seveda postavi vprašanje, zakaj so te ovire sploh potrebne in zakaj ne zadostuje prometni znak z omejitvijo hitrosti. Temu v veliki meri botruje nekvaliteta prometne kulture, zato je prav tu treba začeti reševati stvari. Tipičen primer je pod-hod pod Litijsko cesto. Namenjen je pešcem, da bi varno prišli na drugo stran ceste. Kaj pa se v resnici do-gaja? Večina ljudi prečka cesto nad pcxjhodom. Tako ovirajo promet in ogrožajo lastno varnost. To je le eden izmed mnogih dokazov, da je pro-metna ozaveščenost pri nas na zelo nizki ravni. Prav gotovo je eden iz-med vzrokov za to pomanjkljiva pro-metna vzgoja. Z njo se srečamo v os-
novnih šolah, potem zamre oz. se po-javlja zelo redko, nato je še Soferski izpit, nakar je spet vsega konec. Šofer se kasneje srečuje le še z represivnimi ukrepi milice.
KAKO JE S PROMETNO VZGOJOIN IZ0BIU2EVMUEM V NAŠIOBČM?
Najprej so tu. kakor sem že prej omenil.   osnovne   šole.   Dvajsetega
tekmovanje z nazivom Kaj veš o pro-metu. Obsegalo je preizkus teoretič-nega znanja, vožnjo s kolesom po mestnih ulicah ter po poligonu. Naj-večji delež pri organizaciji in izvedbi je prevzela osnovna šola Jože Moš-krič. Lani, ob Mednarodnem tednu varnosti, so otroci po ulicah hodili s stransparenti, s katerimi so izražali svoj odnos do prometa in varnosti v njem. Vsako leto osnovne šole orga-nizirajo tudi tehnične preglede koles, prav tako pa v sodelovanju z AMD Moste pripravljajo izpite za vožnjo s kolesi in kolesi z motoijem. Pred-vsem slednjih je v naseljih že tako veliko, da postajajo resen problem.
KAJPAOORASU?
Osveščanje odraslih sicer poteka, vendar v veliko manjšem obsegu in manj organizirano. Vsakdo, ki pod-vomi v svoje znanje prometnih pred-pisov, lahko to znanje pri AMD Mo-ste brezplačno preveri. Na žalost je udeležba na tovrstnih preizkusih zelo majhna. AMD Moste prav tako vsako leto organizira brezplačne tehnične preglede za osebne avtomobile. Ve-lika večina vozil ni brezhibnih, to pa je tudi eden izmed dejavnikov, ki povzroči marsikatero nesrečo. Za-voma razdalja je pri takšnih vozilih neprimerno daljša, to pa je zgovorno že samo po sebi, če pomislimo, da se velika večina nesreč zgodi prav zaradi neprimerne hitrosti. Prav tako je zgo-voren podatek, da je povprečna sta-rost vozil na naših cestah sedem let. Zelo pomembna so tudi raznovrstna obvestila, ki jih posredujemo preko različnih medijev. Tako časopisi, kot radio (predvsem RGL) nam gredo zelo na roko. V to območje spadajo opozorila ob začetku šolskega leta, ko se število otrok na cestah poveča, ali pa na primer obvestila o spremenje-nem delovanju semaforjev na križiš-čih.
KAJ PA SREDSTVA? JIH JE DOVOU?
Svet za preventivo v cestnem pro-metu dobiva sredstva iz občinskega proračuna. Glede na to. da je naše delo v veliki meri tudi prostovoljno, ni težav z denarjem. Ker pa se pri-pravlja nov zakon o prometni varnosti in bo promet zahteval več profesi-onalnega dela, finačne težave po vsej verjetnosti bodo.
IZTOK STRŽINAR