rt*t^^»*v ****** *:/&- //S? *****/£ f*z t . v* 1 z i __ t O / Natis 14.000. Štajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. :. ft TU ffedniSlvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. Slajerc izhaja vsaki drugi petek. datiran v. dne naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo do- Učue Številke vposlati. Štev. 7. V Ptuju v nedeljo dne 6. aprila 1902. Posamezna Številka velja v Ptuju zan celo leto K 1.— s poštnino K l.žtjr Za inserate uredništvo in upravništvo ni odgovorno. Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—, % strani K 16.-. '/« strani K 8.—, '/* strani K 4.-. «/M strani K 2.—, «/■» strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena. III. letnik. Po veliki noči. Ko je naš Zveličar vstal, ko so žene prišle h grobu Sina božjega, jima je angelj rekel: 30n je vstal. in ga ni več tukaj !a — Sle so polne veselja učencem to veselo novico oznaniti. Ali učenci so dvomili. Se le ko je On ž njimi jedel in govoril kakor je govoril preje, so verjeli, da je resnično od mrtvih vstal. In kakor takrat, tako tudi sedaj! Sin božji za-mogel je delati čudeže, da je taiste, kateri še le potem verujejo, ko vidijo nenavadne stvari, prepričal o božanstvenosti svoje osebe in resničnosti svojih naukov. Da, resnično delal je čudeže, kakoršnih noben človek ne zmore, kajti, čeznaravna moč je le Bogu lastna; Bogu. kateri je vsevedoč in vsemogoč. Bog, ki sam resnico pozna, katero človek še le potem najde, ko je že laž v svoji tisočerni podobi spoznal. Varujte se lažnjivih prerokov ! rekel je Zvelu-ar. in ker je on vseveden, vedel je že naprej, da bodejo prišli taki preroki, ki bodejo ljudstvo slepili pod pret- Pobeljeni grobovi. Žalelgra iz življenja slovenskega oar«tU< Kraj dejanja: Maribor ob Dravi. Osebe: 1. „Naš Dom", po domače „Fihpos," 2. „Slov. Gospodar," njegov prečastiti oče, 3. „Štajerc", zagovornik kmeta in obrtnikov, 4. Urša, gospodinja „Fihposovega očeta", 5. Pravica, c. kr. žandarm. Dalje. Fihpos: To pač ni prav, ker je zato cuker tako strašansko drag postal, kar najbolj občntijo ubogi ljudje. Oče: Kaj pa je treba navadnim ljudem kavo piti? Kmetske ženske si naj kuhajo prežgano in zeljno žnpo, a obrtniki brez kmetij naj si narežejo kruha v krop in zabelijo z mlekom, potem pa ne bodejo potrebovali enkra. Mi si ga pa lahko kupimo, četudi velja kilogram cel petak. Fihpos: Zakaj pa je sol tako draga? Pri tej vsem ljudem tako potrebni stvari ima država na leto blizu.30 milijonov dobička. Oče: Sol je draga zato, ker poslanci, tudi naši, vezo (izgovorom) da oznanujejo prave in čiste nauke. Ja, res se nahajajo taki lažnjivi preroki, kateri danes pobožno vernemu kmetu govorijo: Kdor ne spada k tvojemu ljudstvu, je tvoj sovražnik! Kdor ne drži vsega tega za resnico, kar mi predpišemo, ta je brezverec, odpadnik, svobodomialee, ki zaničuje vero in preganja cerkev. Taki lažnjivi preroki zmešajo vero in politiko tako zelo, da priprosti mož že ne more eno od druzega nič več razločiti in se boji. da bi svojo vero težko ranil. če bi v političnih stvareh drugače mislil kakor oni ukazujejo. Kaj pa ima naša sveta vera z jako uesveto politiko opraviti? Ali ne pravi najvišja božja zapoved: -Ljubi Boga čez vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe?" In vendar! Vzemi dragi k mer v roke kakšen strankarski časnik, in kaj najdeš v njeni J Besede sovraštva, ogovarjanja, psovanja in jeze proti vsakomur, kdor ne spada k njegovi stranki, Četudi je on dober, ali pa še boljši kristjan kakor njegovi politični nasprotniki. Oni prekolnejo in ferdamajo svoje vladi dovolijo, da jo sme drago prodajati. Saj je tako čisto prav. Kdor je ne more kupiti, naj neslano je. Fihpos: To je resnično. Komu so še pomagali? Oče: Naša stranka je tudi bila za to, da se da dunajski parobrodni družbi v desetih letih 70 milijonov kron podpore. Fihpos: Ali ni tista družba v judovskih rokah? Oče: Večinoma je židovska. Fihpos: Zakaj pa jude podpiramo? Oče: Bogati judi nam večkrat priskočijo na pomoč. Zato smo bili tudi zmiraj za to, da se j© vsako leto dala lepa podpora tudi tržaškemu Lloydu, t. j. tisti ladjarski družbi, ki je z nekaterimi svojimi delavci tako ravnala, da se je pred kratkim nad 30.000 delavcev uprlo in potegnilo ž njimi. Fihpos: Saperlot, če je to res, tedaj sem se pa jaz 13. februarja vrezal, ko sem pisal, da liberalci brezobzirno odirajo kmete in delavce. Razun tega poznam še več najinih najboljših prijateljev tudi škofov — katerim bi „ojajerca lahko dokazal, da imajo na vesti tretji vnebovpijoči greh. Oče: Gola resnica je, da pravi klerikalec ne pozna ničesar druzega kakor svoj trebuh in svoj žep. Zato krščanske brate, dasi vendar je naš OdreŠenik v pridigi rekel: „Kdor svojemu brata reče norec, je kriv večnega ognja." Poslušajte jih pri volitvah, kako eden druzega ogrdujejo, opsujejo, onečaščajo in se konečno še pretepajo! In so vendar eni kot drugi dobri kristjani in in sinovi istega ljudstva! Ali je to kršanska ljubezen do bližnjega? Kaj ima vera opraviti s tem, ako kmet namesto župnika, voli kmeta? Kaj ima vera s političnimi in ljudsko gospodarskimi vprašanji opraviti? Ako kmet nič več ne ve. kako bo svoje v kratkem zapadle davke, obresti in druge na svojem posestvu vpisane dolgove plačal, potem bi resnično bolje bilo, da bi ono farizejstvo, katero neprenehoma piše. da je naprednjaštvo krivo vse nesreče, konečno reklo. kako bi se kmetu zamoglo pomagati. Pa to ni namen one vrste ljudij, kajti Gospod sam je rekel: Gorje vam pismouki in farizeji! vi hinavci, ki ngrabljate vdovam hiše in govorite dolge govore, zato bodete toliko bolj pogubljeni. Toraj samo kmetski stan jim še diši. kmečki stan, katerega v svoje grde namene zlorabljajo, to pa je čisto razumljivo, ker drugi stanovi so jim že zdavnaj hrbte obrnili ter gledajo z mirnim očesom v svojo boljšo prihodnost. Da, tudi kmečki stan ima pravico do svojega izboljšanja, tudi on se sme sam zastopati, brez da bi pri tem pozabil na Boga in pozabil na svoj rod; in nebeški Oče gledal bode z dopa-dajenjem na njega. Ja, ja! svetleje postaja tudi pri nas dan za dnevom, in pomlad nam bo prinesla novo upanje na boljšo prihodnost! Ne zamore pa eden sam dovršiti, da bi bilo bolje. ampak k temu pomagati more vsakdo, in naj se ne pusti motiti in na se vplivati od onih, kateri imajo največ dobička, ko med sosedi povzročajo razpor. so pa tudi vsi oderuhi — bodisi pri posojilu kakor pri delu — brez razločka vere in jezika na naši strani. Seveda ljudem moramo ravno nasprotno govoriti, drugače je po nas. Fihpos: Po vaših besedah je potem liberalizem prava dobrota za ubogo ljudstvo. Oče: Pa Še kakšna! Liberalizem je rešil kmeta iz grajske in samostanske sužnosti, ter je tudi obrtniku dal potrebno prostost. A za nas klerikalce je naprednost huda šiba božja, ker je odvzela nam in našim prijateljem kmeta, ker je dala obrtniku preveč prostosti in ker je dosegla postave, po katerih smo pred oblastmi vsi ljudje jednaki. Fihpos: Kakšen razloček pa je med klerikalizmom in pa med sveto katoliško cerkvijo? Oče : Ako že ravno želiš resnico izvedeti, povedal ti bodem en primer, da me boš ložje zastopil. Misli si namesto klerikalizma hudobca, namesto svete vere pa angelja in hitro bodeš spoznal razloček. — Ne zijaj tako čudno, saj peklenšček je ljubeznjiva, sladka stvarca, ki se Človeku lepo prilizuje, da ga zapelja in ga obdrži na svoji strani. Kakor ni vragu nobeno sredstvo preslabo, da doseže svoj namen, tako tudi Bog je samo eden in kdor na Njega veruje ter mu zaupa iz celega srca, ta zamore biti miren, in smel, da ga ne bo Bog zapustil, pa naj si bode potem tega ali onega političnega mišlenja! Njegovo kraljestvo in od tega sveta in za Njega ni nacijonalnih, političnih ter najmanje pa še stanovskih razločkov! „Dajte cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega !u rekel je Gospod farizejem, ko so ga mislili pripraviti v stisko, da bi se bil na gor ali dol zameril. Tedaj vsak vrl možak se naj ravna po Njegovih besedah. Klerikalizmus in vera. „Preveč sem veren, da bi bil klerikalen," tako se je izrazil pred kratkim mož, kateri je na visoki stopinji Človeške družbe in omike, mož iz rodbine — cesarske. Tedaj veren, a vendar ne klerikalen. Kak razloček pa je med vero in klerikalizmom? Naša vera je od Kristusa. Kristus je bil čist popolen v vsakem oziru in — ljubezen je bila znak njegovega prelepega božjega življenja. Saj je znano, da še je celo ljubljenec njegov sveti Johanes, kot starček svojim učencem in prijateljem vedno in vedno povdarjal: »Otroci, ljubite se med seboj!" Največja postava, naše svete vere je toraj ljubezen, da celč ljubezen do sovražnika. — »Dajte cesarju, kaj je cesarjevega" — je rekel večni Odrešenik, pustite toraj postavo in se brigajte raji za vaše duše. „Moje kraljestvo ni od tega sveta", je rekel zopet gospod. Toraj tam gori nad zvezdami je Njegovo kraljestvo, tam gori je naš pravi dom! Naša vera je toraj polna prelepih naukov, naukov ljubezni, naukov, kateri nas vlečejo od posvetnega življenja tje gor nad zvezde. Kristus je učil svoje apostole, svoje učence z vzgledom in besedo. Nikjer ne najdemo mesta v celem svetem pismu, v katerem bi stalo, da je pustil kaj zapisati, ali pa, nam klerikalcem ne. Laž, obrekovanje, poneumnje-vanje še ni nič, klerikalci so že celo vladarje pobijali, če ni šlo drugače po njihovi volji. — Opazuj tudi življenje najgoreČnejŠih klerikalcev in videl bodeš da je skoraj vse njihovo dejanje nekrŠčansko. Čudim se le, da še ni „Štajerctt nekaj takih klerikalcev prav pošteno „nabiksal" in ljudem gole pokazal. — Zato pravijo vsi pošteni in resnično pobožni ljudje, da je smrten greh, če kdo reče ali piše, da je kle-rikalizem tisto kakor sv. vera. Fihpos: če je naša pobožnost le samo hinavstvo, tedaj gotovo tudi naše prepričanje ni veliko vredno. Le pomislite, oče, na sledeča slučaja. Dokler so imeli duhovniki ljudske šole v svoji oblasti, se je skoraj povsod le nemško podučevalo, čeravno so bile šole večinoma eno in dvorazredne. Tedaj se ni nobeden klerikalec oglasil zoper nemški poduk. Ako pa zdaj zahteva ljudstvo, da se naj na štiri in petrazrednih šolah tudi nekaj nemškega podučuje, se mi zaletimo v njega, kakor lovski psi na zajca, ter ga preganjamo in sramotimo kakor bi bil najgrši grešnik. —* Vodja vseh slovenskih klerikalcev, od žlindre umazani doktor Sušteršič, je pisal, da je Celje za Slovence — 3 — da bi bil sam kaj pisal — izvzemši eno mesto, namreč, tedaj ko so hoteli kamnati prešestnico. „Kdo od Tas je brez greha ?u je vprašal iste, kateri so njo hoteli kamnati, potem se je nagnil, pravi sveto pismo in je pisal na zemlji. Vse njegove nauke so toraj napisali njegovi učenci, njegovi apostoli. A to kaj so sami napisali, ni nam več ohranjeno tako, kakor so pisali apostoli, temveč samo v prepisih. Ni nam treba dvomiti, da ni vse tako, kakor so zares pisali apostoli, a vendar so naši evangelji samo v prepisu, ne v izviru. Kakor vam je znano vsem, razdelila se je cela zgodovina v tri dele. Prvemu pravimo stari vek, drugemu srednji, a sedanjemu novi vek. V starem veku je bila vsa veda in omika v rokah učenjakov, kateri so živeli med ljudstvom. V srednjem pa le v rokah — menihov, toraj v kloštrah. Veda aii znanje da človeku nekako moč, tako, da je nekaj višjega, kakor njegovi sobrati. Žreci ali po našem duhovniki, starih Rimljanov so, čeprav so bili hajdi, uživali od drugih ljudi veliko čast. Saj je vendar bilo in bode za vselej nepreklicno, da se človek istega, kateri občuje tako rekoč z Bogom, že po svoji najnotrejši naravi nekako boji. Ravno tako čast so uživali tudi apostoli in učenci Kristusovi, da rečem še večjo, ker je bila njihova, to je naša vera potrjena 0 čudeži, katerih ni mogel nihče in tudi ne more potreti. Zanimivo vam bode morda znati, da so bili nasledniki Kristusovi, še na pr. sveti Peter sam — oženjeni. Živeli so med ljudstvom, kakor živijo drugi. Tudi učenci in prvi naši duhovniki so imeli svoje žene, in svojo rodbino. „Kdor se za m ore. naj se zdrži.14 je rekel Kristus, namreč občevanja z ženskami. In to je privedlo najbrž (?) enega papeža, kateri je razglasil, kot nezmotljiv naslednik našega Odrešenika postavo, da naj bode katoliški duhoven brez žene, „fremdes Gebiet" to je kraj, kjer nimajo Slovenci ničesar iskati. Tega človeka častimo mi bolj kot Turki svojega preroka Mohameda, „Štajercu" pa, kateri zagovarja krščansko misel, naj živijo Nemci in Slovenci v miru in ljubezni, pa pravimo, da je sovražnik našega jezika in naše narodnosti. Kako gre to skupaj? Oče: Skupaj ta stvar sicer ne gre, a gre za našo korist. Dr. Žlindra je naš voditelj, zato sme tako delati, kakor delamo klerikalci sploh in mi ga moramo podpirati. Da ne dobi „Stajerc" preveč privržencev, kar bi nam zelo škodovalo, pa ga moramo z lažmi pobijati. Fihpos: Za božjo voljo! Tedaj mi nismo boljši od onih judovskih farizejev, kateri so Jezusa spravili na križ! Oče: Seveda ne. Zakaj jih je pa tako bičal in jih imenoval pobeljene grobove, ki so od zunaj lepi, znotraj pa smradljivi in strupeni. Misliš, da bi mi ne storili ž Njim ravno tako, če bi se naenkrat prikazal sredi nas z dolgim bičem v roki? Fihpos: Aha, zdaj še le vem, zakaj so sami sveti oče pred malo tedni pisali klerikalnemu bur-gonskemn nadškofu Servonetti ostro pismo, v kate- čist in popolen, kakor je bil Kristus sam. A ta postava dala se je mnogo sto let po Kristusu. Dalje prihodnjič.) Razne stvari. Iz Bizeljskega pišejo v štev, 5 v »Našem Domu" fantje in dekleta — izjavljajo pa v tisti štev. tudi dekleta od Sv. Lovrenca na Bizeljskem posebej prav čudne misli. Berimo najpoprej, kaj se je (komandant S., ah P. .) fantom in dekletom na Bizeljskem za prepisanje in odpošiljatev na „Dom" predložilo. — BTudi mi smo spoznali korist dobrega berila; nasprotno pa, kak strup so slabe knjige in časopisi za naša še nepokvarjena srca. Odkar je tudi k nam začela kobacati ptujska „krota", smo spoznali, kake vrednosti je „Naš Dom" — itd. Blagor Vam fantje in dekleta, če ste v resnici spoznali, kako in koliko koristi dobro berilo in 'kako ostrupljajo slabe knjige in časopisi! Poglejmo pa o ti reči nekoliko globeje. Vaš vodja ali nadpisatelj onega spisa Vas je opozoril le na nevarnost slabih beril in časopisov — in to edino le zategadelj, ker je on zagriznjen sovražnik pravičnega »Štajerca". Zakaj pa vam tudi ni v spisu, ki ga Vam je v prepis položil, ni ničesar o slabih tovaršijah in o slabih izgledih napisal!? Vem zakaj! ker s surovim maslom ali putrom na glavi, ne upa na solnce. Vidite tedaj, bolj, dosti bolj, kakor slaba berila in časopisi so grdi zgledi če prihajajo od oseb, katere v novejem času komandirajo fante in dekleta — da naročujejo „Dom" in „Slov. Gospodarja". Nadalje Vam je Vaš vodja napisal: „ Odkar je začela k nam kobacati ptujska nkrota" — spoznali smo vrednost „Našega Doma". Oj, kako žalostno in ostudno se sliši ta psovka: „ptujska krota" iz ust rem zelo obsojajo klerikalne hinavce in lažnjivo klerikalno časopisje. Šele zdaj zastopim, zakaj je slavni katoliški pisatelj G. Dawis izdal lansko jesen knjigo, v kateri svari verne katoličane pred potuhnjenim klerikalizmom in odločno obsoja, da bi se od brezvestnih klerikalcev mešala cerkev in vera v vsakdanje in politične zadeve. Zdaj mi je tudi jasno, zakaj se bojujejo najimenitnejši katoliški učenjaki in med njimi celo najslavnejši duhovniški profesorji z besedo in s peresom proti klerikalcem. In zdaj se ne čudim več, da so bili v zadnjem času kar trije uredniki glavnih klerikalnih listov, ki izhajajo na slovenski zemlji, obsojeni radi Častikraje in šuntanja na visoke kazni. Zmiraj bolj se mi v glavi svita, zakaj je Kristus rekel: nMoje kraljestvo ni od tega sveta," Pri teh besedah se oče začne tresti od razburjenja kakor hudobnež, kadar že stoji pod vislicami, in se nad Fihposom zadere: Bodeš mi tiho! Kako se predrzneš svojemu očetu slabo vest zbujati? Za večne čase mi molči o tem, drugači jo dobiš po zobeh! Glej, da ljudstvo tega ne izve! (Konec prihodnjič.) krščanskega katolika — še bolj pa iz posvečenih ust! — Pa je Že tako, iz gnoja se navadno vzdigujejo amradljivi soparji — ter okužijo dober zrak. Pa ko bi se ta psovka bila t Vaših mislih porodila, bi bilo odpustljivo, ali vcepljena Vam je bila po onih, ki bi morali Kristusov nauk posnemati, ki pravi: „Ljubite sovražnike, storite njim dobro, ki vas preganjajo." Kaj bi ljubi fantje in dekleta bizeljska rekli, ko bi kedo o onem ali dragem voditelja »Doma" ali„ Slov. Gospodarja" pisal: BV Ribnici, v Hočah, nekje na ptujskem polja se govori marsikaj o stvareh, ki so se pred ne dolgim časom godile. Gotovo bi mislili, kdo more to biti, ki se o njih še zdaj govori, ki njih več tam ni. — Glejte, kdor hoče fante in dekleta po novi modi, ki še dolgo ne trpi voditi, in opozarjati, kaj naj berejo, mora čisto dobro vest in neomadeževano preteklost v svojem srca občutiti; kdor pa se predrzne mladost po takem potu hujskati in sovraštvo delati med drugače mislečo mladino, ki se naravnost vodjem na voljo ne uda, ker sama ve, kaj ima storiti, tisti more povsod z dobrimi izgledi — ne pa z ugašnjeno svetilnico naprej korakati in ne samo enkrat na dan — ampak večkrat zaklicati: „mea kolpa — mea maxima kulpa, to je: moj greh, moj preveliki greh" — potem pa bo „ Štajerca", ki nobenemu Vaših komandantov še ni nič zalega storil lahko pri miru in časti pustil! (Ce pa Vas fante in dekleta bizeljske ta vodja še nadalje bo napeljeval njegove spise prepisovati in bo čez „ Štajerca" take bedarije Vam v podpis predlagal, takrat bomo naše Črne bukve odprli — in nam doposlane pisma očitno izjavili. (Ker Vi fantje in dekleta hočete, (kar pa ni res) skrbeti, da se bo iz Brežic iz neke hiše le malo „Štajerčevega" gifta med Vami raztreslo, skrbite tudi (kar pa zopet Vi ne zamorete), da se bo gift drugih časnikov vničil ali zatrl, — da ne bo zopet kak ne- Nekaj listov iz zgodovine kmetskega stanu. (Spisal M. Kmetskakri.) Dalje. in. Delo, katerega so morali podložniki opravljati za svojega gospodarja, so imenovali roboto ali tlako. Ta je bila dvojna, zmerjena in nezmerjena. Zmerjena tlaka je bila omejena na določeno delo, kakor vožnjo vina in lesa ali pa na določen čas, n. pr. 3 dni vsak teden. Te vrste robota je bila razmeroma lahka, in imeli so jo v starih časih večjidel samo slušni in prosti kmetje vsled pogodb, katere so sklenili z gospodi. Se le po prizadevanja cesarja Jožefa II. se je zmerjena tlaka določila za vse podložnike. Nezmerjena robota je tlačila sužne kmete. Nez-merjena ji pravimo 2ato, ker ni bila določena z ozi-rom na čas in na opravilo, ampak gospod jo je lahko nalagal podložnikom po svoji volji in jih nagnal vsaki čas in k vsakemn dela, kakor se mu je zljubilo. V tistih srečnih časih toraj plemenitašem, samostanom in duhovnikom ni bilo treba plačevati nobenega dolžen duhovni vodja, kakor Korošec in farmester g. Šegula zavoljo mišince, kojo sta brez „everbsajna" v svojih časnikih prodajala, na več tednov ali celo na več mesecev v kajho z ostrim postom pred porotniki obsojen. Glejte, dragi fantje in dekleta, to še se toliko zaničevani ptujski „kroti" ni prigodilo. — Nadalje pišete ali ste bili primorani prepisovati: „Raje srkamo zdravo hrano iz nNašega Doma" kakor omoten strup iz ptujske krote". — V Vašem časopisu je razun nekaterih dobrih reči, pač, prokleto malo zdrave hrane. Ali ste zares vsi fantje in dekleta že tako v Vaše vodje zaljubljeni ali zaslepljeni, da ne vidite in ne spoznate, da so psovke, ja same psovke kakor zadnja štev. 7 „Doma" od toliko krajev na „Štajerca" kaže, ni krščansko zdrava hrana, ampak fino pripravljena jed, kojo nevarnost bodete še le po času v želodcu občutili — pa prepozno! Pomislite, jed ali hrana, katero Vaši komandanti z ostrupljenimi asti prežvečejo in Vam v usta polagajo, ne more biti zdrava hrana. To v telesnem pomena. Kaj ne? — Zdaj pa še nekaj o drugem dopisu Vam sigurne bizeljske dekleta od Sv. Lovrenca. Zakaj se niste z fanti in dekleti v zgomem dopisu štev. 5 združile? Ali imate Ve drugega vodja, morebiti starejega P .— ? 0 čuj zemlja in nebo, kaj špartanke bizeljske nadalje govore: „Ne udarno se!" Prav imate. Varujte se pa, da Vas Vaš Efijaltes po skrivnem potu v pogubo ne pripelje: Cuj „Štajerc" nadalje: „Me bizeljske dekleta se tebi obrekljivi in lažnjivi „štajerc" ne udarno." Oj, oj! Kako „Stajerc" žaluje, joka, in plaka, ker ve, da kadar bodeta Korošec in Šegula k Vam na misijon prišla, se ne. bodete obotavljale njunim najnovejšim resnicam iz časnih vic verjeti! Pazite pa, da Vas, meni dobro znani komandant po svoji doz-danji navadi ne bo premotil, kakor je to že njegova navada bila. Zakaj tedaj prenavljate, kaj vam delavca, vse so jim morali kmetje brezplačno storiti. Gospoda si je k večjem morala iz mest naročiti zlatarje, slikarje, pevce in godce. Oj ti dobri stari časi! Klerikalci jih ne hvalijo zastonj. A kmetu se je tedaj premnogokrat zelo slabo godilo. Zavoljo premnoge robote ni mogel včasih o pravem času vsejati, ali mu je seno na travniku segnilo, in se zrelo žito na njivi osipalo. •Meseca maja 1. 1515. so sklenili v Konjicah na velikem shodu zbrani spodnjeŠtajerski kmetje na cesarja prošnjo, naj jim olajša tlako, češ, gospodje jim privoščijo komaj toliko časa, da se zamorejo najesti. Da je moralo biti na tej tožbi veliko resnice, priča nam najbolj postava Karola II. iz 1. 1565., s katero se gospodom naroča, da ne smejo stiskati svojih podložnikov s premnogim delom. Največ so kmeti trpeli, kadar so morali zidati na strmih hribih in visokih gorah velikanske gradove. samostane in cerkve. Za hrano so si skrbeli tlakarji skoraj povsod sami, le po nekod so dobivali nekaj jesti ali piti. Kdor je bil pri delu len, tistega so kaznovali; velikokrat so lenuha privezali na klop in mu jih našteli on prežveče, on v katerem zna biti več stropa, ka- j kor v „ Štajercu"! Ve cenjene dekleta pravite konečno: „Iz tega spoznamo slovenske dekleta, da nas „Stajec" strašno zavida, ker ne tavamo v narodni temi, in ker še se nismo dale po njem preslepiti". Jaz pa Vam kot dober svetovalec in neznani prijatelj zagotavljam, da Vas „Štajerc" ne zavida; „Štajerc" le zavida tistim dekletam, ki tavajo v temi nekrščanske ljubezni, ki tako rekoč same sebe 8 podpisi v „Domu" povišujejo, druge pa, ki niso njihovih in voditeljevih misli, obrekujejo in sovražijo; kar pa ni po Kristusovih naukih, ki govore: „Kdor se povišuje, bo ponižan." Je li to ni že zadosti žalostna prikazen, da si daste v krščanski zavednosti od komandantov, ko-jih dolžnost je, Vam pravo nebeško luč, ne pa mesec v vodi kazati! Spodnještajerski fantje in dekleta, ako radi svoje misli v časnikih izjavljate, pišite lepo po domače, saj vsak iz svoje okolice nekoliko izobražen človek ve, da se niste tako pravilne pisave in zlož-nosti stavkov v ljudski šoli nančiti mogli. Pišite pa kaj zanimivega o gospodarstvu, sosebno pa to, kaj ste se v šoli o napredovalnem pouku učili, na pr.; o živinoreji, o sadjereji, o vrtnarstvu, o rožah, o poskusu kakega novega orodja, o vremenu, o kaki nesreči, o kaki pošteni veselici in o mnogih drugih rečeh, ki bodo stare in mlade razveseljevale. Pustite pa to pogubno nekristjansko željo, prepisovati spise nesramnih psovk, kojih v „Domu" le mergoli in Vaša nežna srca zmir bolj od zapovedi prave ljubezni odvrača. — Resnico in pravicoljub. Iz Malevasi na Koroškem. Ljubi „Štajerc", bu- ditelj kmečkega ljudstva, sprejmi tudi iz našega kraja, kjer še životari nekaj tvojih nasprotnikov, par novic. Pred letom ustanovili smo na grozno jezo naših kle-rikalčkov požarno brambo z nemškim poveljem, čeravno je v naši občini že požarna bramba s horvaško komando. Da bi nas ti zopet spravili na svojo pot, par porcijonov. Če je kateri podložnik od dela izostal, moral je plačati visoko kazen. V nekih krajih je znašala kazen za zamudo jednega dneva po 1 gl. po nekih pa še več. Tudi oni so bili kaznovani, ki so pošiljali preslabe delavce. Roboto pa so smeli zahtevati tudi vladarji. Njim so morali kmetje voziti hrano in druge potrebščine za vojaštvo, ter pomagati pri zidanju in popravljanju trdnjav. Od leta 1669 do 1684 so popravljali grad v Gradcu. Na to delo je moral vsak gospod od vsakih 100 goldinarjev premoženja poslati poleti po enega delavca v glavno mesto. Razun tega so morali pod-ložniki delati nove in popravljati stare ceste. Iz navedenega lahko spoznate, da je bila tlaka za kmete huda nadloga. Večkrat je bilo delo, katero so morali gospodom zastonj opravljati, veliko* več vredno, nego znašajo zdaj vsi davki skupaj. nKomu se pa moramo zahvaliti, da je tlaka odpravljena?" bode vprašal marsikateri bralec. Da se je vpeljala izmerjena tlaka povsod, je dosegel Jožef II., ki je odpravil tudi kmetsko sužnost in katerega zato še v hladnem grobu Črtijo vsi klerikalci, pisarili so po svojih časopisih na vse mogoče načine. Ko ni pomagalo, bili smo k novemu letu obdarovani z mariborskim „Fihposomu. Mislili so: ta jim bo pa že zopet zatisnil oči. Ali pripravili smo mu kraj, kamor sliši. Pa težko se ga znebi, več ko ga nazaj pošiljaš, bolj se ti vsiljuje. Prepričani smo, ko bi s „Štajercem" skupaj priromala k nam, tedaj bi sega najložje iznebili, ker »Štajerca" je toliko, da bi že „Fihpo8uu pri prvem poštarovem koraku kosti pokale. - Velikonočnega vstajenja ndeleŽila se je tudi naša požarna bramba na veliko jezo mnogih tukajšnih kričačev, kar vemo iz mnogih govorov v cerkvi. Neka žena, svetohlinka iz naše vasi, zaletela se je s tako močjo skoz požarne vrste v Gospodovi hiši, da bi jih skoraj nekaj prevrnila. Kaj takega zamore le tak človek storiti, kteremu 60 možgani od klerikalizma že segnili. Tej mogočni gospej povemo, prvič: da smo tudi mi društvo, ki je od deželne vlade potrjeno, ktero ona najbolj obrekuje; drugič: Če se enkrat na takem svetem kraju kaj takega naredi, jo zna od nas kak Hajd tam v hiši Gospodovi podučiti, kako se ima tam vesti; tretjič: naj jo naše bluzne in naši strgani otroci ne brigajo, ker prve smo kupili sami, otroke pa ona nam ne bo oblačila, ker Še svojih rediti ne more. Edenzavse. Iz ljutomerske Okolice. NaŠ okrajni načelnik gospod Kukovec je čisto pravi možak, je izvrsten Slovenec, zraven vsega tega pa celo narodnjak, ker znal si je v našem okraju pridobiti kmete, da mu verujejo, ako on pove, da bodo ljutomerski kmetje prvi za Bogom, če bodejo sovražili nemščino. Pa vendar, kakor drugod, se tudi v ljutomerskem okraju kmetom vedno slabeje godi, ki pa ne zapo-padejo od kod to prihaja. Zato vrli „Štajerc", ostani nam kmetom stanoviten in prijazen, trudi se Še nadalje za nas in odprl boš tudi tistim oči, ki še ne razločijo prav dneva od noči. Znano je dobro, da je posebno iz dnhovskega in plemenitaŠkega stanu. Zmerjeni roboti pa so največ pripomogli v večnost napredni meščani, ki so se 1. 1848 spuntali, zahtevajoč za sebe in za vse tlačene ljudi več pravice in prostosti. Po mestih je imenovanega leta teklo mnogo človeške krvi, katera je največ koristila poljedelcem. — Kaj pa so storili klerikalci za tebe? Čisto nič, le sebi in svojim zvestim prijateljem grajščakom so skušali rešiti, kar se je dalo. Sovražili so Jožefa II. in mu nasprotovali, kolikor so mogli, ker je odpravil sužnost in prepovedal neizmerjeno roboto, in 1. 1848 so z vsemi močmi branili svoje stare pravice ali bolje rečeno — krivice. Za kmeta so zmiraj imeli te le besede: »Ljubi kmet, božja volja je, da si podložen plemenitašem, samostanom in farovžem. Toraj storiš smrten greh, ako hočeš sam svoj postati. Tudi tlaka je božja naredba, zato le pridno hodi na delo. Potrpi lepo na tem svetu, saj te čaka v nebesih veliko plačilo." Tako so tolažili zatirane kmete nad 1000 let, a sami so uživali na zemlji pravo nebeško veselje. (Dalje prihodnjič.) veliko, veliko takih, ki so tebe („Štajerca") negdaj grozno sovražili, a ko so te bolje spoznali, so pa postali tvoji najboljši prijatelji. Tudi oni naši kmetje v ljutomerskem okraju, ki sedaj še v temi tavajo, bodejo spoznali, da je prav potrebno, ako tudi kmet svoj časnik bere in svoj stan zagovarja kakor to delajo vsi drugi stanovi. Le poglejte, kako daleč so spravili delavci; oni nimajo nikacega nacijonalnega prepira in si držijo vsi en časnik, pa naj bo Slovenec, Nemec ali Madjar. Menda nikjer na slovenski zemlji bi naš Kukovec imel za svojo propagando tako ugodna tla kakor jih ima pri nas, kjer kot okrajni načelnik že dosti let svoje, mu vdane pristaše tolaži in jim obeta, ako bodo za njega po kostanj v žrja-vice hodili, nekaj, kar Še sani ne veruje. Seveda on dobro ve, da kukavica svoja jajca le v druga gnezda zleŽe, da se potem mladiči zvalijo. Pa ljubljeni ku-kovčani bodo vsaj še 4000 let čakati mogli na svojega odrešenika. Gospod Kukovec pa je drugačen ptič. On daje svoje sinove nemščine učiti v nemških šolah, dobro vedoč, da bi drugače pač ne bilo nič ž njih. Tudi tako neumen ni, kakor bi si kdo mislil, ker tudi on od Nemcev rad vzame; še celo svinje je plemenil več let in Nemcem prodajal, da je dobil denar. In pretečeno leto je imel li pri svinjah nesrečo? Ker tudi tedaj jih ni Slovencem prodajal! — Od tistega časa pa svojih svinj na svojem posestvu nič več toliko ne plemeni, ker se mu zadnji Čas še veliko bolj posreči, da hodi po skrivnih shodih; še celo zaleže z nekim doktorjem v gornjeradgonski okraj in ljudje se ob takih prilikah zmislijo na sveto pismo, ki pravi, „da hudi duh Jazi okoli, kjer bi si zamogel kako dušo pridobiti." Ce pa kukavica v jeseni poje v skrivnih krajih, zategadelj ne pride pomlad, ampak zima. Na nekem shodu pri Sv. Jnrju pa je kukavica cel6 pela, da pravda južne železnice glede Gorne Radgone še ni zgotovljena in še bode mogel okraj plačati nekih 20-000 gold. — Gospod Kukovec pa menda ja ne misli, da bo kedaj ta najvišja sodnija prišla v Ljutomer, katera bi posebno čez gornoradgonski okraj še posebej sodila? Glejte toraj ljutomerskega narodnjaka, kako on skrbi za gornoradgonske kmete! Zraven si pata človek celo domišljava, da more njemu in njegovim knkovčanom cel gornjeradgonski okraj kar pokoren biti. To so pač otročje domišljije. Čas bi bil g. Kukovec, taka premišljevanja opustiti, ker imate že zelo sive lase in 6te že blizu groba, katerega pa Vam še nikakor ne želimo, samo ne praskajte se tam, kjer Vas ne srbi. Ujet tat. Blaž Dužič, kamnosek iz Siteža, vlomil je pri Sv. Bolfanku v mnoge kleti in vzel večje množine vina. Zandarmeriji pa se je posrečilo, mu ta nerverb" odvzeti in ga je spravila na varno v ptujsko sodišče. Žganje ga je umorilo. Prevžitkar Jakob Vojsk iz Sloma bil je pred 14 dnevi v Ptuju, si kupil žganja in 1 večjo steklenico odnesel domov. Pil je tudi med potjo precej krepko, tako, da je blizu svojega domovanja na nekem travniku obležal. Nek fant ga je dvignil in spremil k domu. Vojsk pa ni šel v sobo, temveč se podal k sosedu Šešerku v nek listjak, kjer so ga drugo jutro našli mrtvega. Dognalo se je, da je Vojsk umrl vsled preveč zavžitega žganja. Nekaj od volitve v Leskivcu. Na velikonočni ponedelek je volil nay novi vrli občinski odbor v Les-kovcu novega župana ali rihtarja. Živijo naši vrli kmetje! Takega poštenjaka od pet do glave, kakor je naš novi občinski predstojnik, gospod Vidovič, je pač bilo za Leskovec treba! Zdaj pa ti bodem vrli „Sta-jerc" povedal, kaj se je vse s gospodom klerikalcem Stoklasom zgodilo, kateri je bil največji sovražnik tej volitvi! Veš kaj? Gospod Stoklas pride iz svojega brloga v Strmcu na Leskovec! Poprej pa je vendar svoj „šneidfeder" shranil v gozdu gospoda Habjaniča v bukov štor! „Cvikeru pa si je le vzel s seboj. — Koj po volitvi smo bili namreč zapokali bivšega predstojnika Potočnika in pa njegovega »gerofa" gospoda Vinkota Stoklasa v zrakoplav, mi Leskovčani rečemo Juftbalon", ter smo njiju hoteli poslati z konzuma tje doli na zahodno stran proti Sotli, odkoder je gospod Stoklas pred nekaterimi leti k nam priromal! A „luftbalon" s Stoklasom vred ni dalje šel, kakor do Berinjaka. Tam je obtičal na nekem kolu, in Stoklas in pa gospod Potočnik, prizibala sta se zopet nazaj v krčmo gospoda Blodnika; seveda se ga je bil Stoklas med tem v ljudski kleti tako rekoč po sili, prav pošteno nalezel. Pri gospodu Blodniku so bili zbrani skoraj vsi novi odborniki, novi gospod občinski predstojnik in pa tudi oba nova občinska svetovale;!. „ Zlati kolir si morate kupiti, vi novi gospod občinski predstojnik", in še več takih je kvasil Stoklas a ne dolgo. — Glej ga no Stoklasa, kateri je nekje celo sredno šolo dovršil in je javna, od vlade nastavljena oseba, kaj se mu je zgodilo. Veš kaj „Stajerc?a Vrli naš gospod novi občinski predstojnik in pa nova svetovalca, so ga zanesli na liift, to je iz krčme, Češ, tako človeče naj si zunaj hladi svojo jezo, a ne v pošteni družbi novega — boljšega leskovskega odbora! Joj! Zato pa je gospod Stoklas ogasil svojo jezo nad 16let starim fantom, kateri je nedolžno celi prizor gledal, udrihajoč s palicoj po njegovem licu. Stoklas, bode treba prič? Župnikova kupčija. Gospod župnik Kralj v Les-kovcu je kupil gorico za 110 goldinarjev. Ker je bilo dežovje mu je šlo od njegovega strmega laza par klaftrov kot mel (plaa) v grabo. Zdaj pa si misli g. župnik: škoda je to, res velika škoda, to moramo zopet spraviti v žep! Zato pa je pisal pismo mejašu ali sosedu pri tej gorici, češ, ta je kriv tej nesreči. Ta sosed seve ni bil ničesar kriv in se tudi ni za celo stvar več brigal na enkrat pa pride grozna komisija. namreč gospoda klerikalca Vindiš in bivši, hvala Bogn bivši občinski predstojnik Potočnik, potem g. župnik Kralj in pa kot »šriftkomandant" leskovški — gosp. mežnar! Ti pregledajo celo stvar in šacajo škodo na sto goldinarjev! (Cela gorica je bila kupljena kakor sem že omenil za 110 gld.) Seveda, da so mejaša, ali soseda tudi pozvali, — pa samo, da naj podpiše. Sosed je celi dan „ragulil" in si mislil, na take gos- pode se že morem zanesti ter nevedoč podpisal. Vzel pa si je vendar drugo komisijo, katera je bila tuja, (Breg pri Ptuju) in ta je izrekla, da on ni ničesar kriv in da škoda gospoda župnika ne znese sto goldinarjev, temveč še niti sto krajcarjev! Joj! Ali bo treba prič gospodje? Ali še naj povem kako ste naložili sosedi, naj napravi seve v prid gospoda župnika po svojem posestvu cesto? Kjesipravica. Našim cenjenim naročnikom. Vse one naročnike, ki za letošnje leto svoje naročnine še niso plačali, opominjamo, da svojo naročnino v kratkem poravnajo, ker drugače bi se jim mogel list ustaviti. Ker nek-teri nših cenjenih naročnikov morbiti mislijo, da se časnik plača še le koncem leta, izjavljamo, da se to ne more zgoditi, ker tudi mi moremo vsako izišlo številko sproti plačati. Tudi slovesno izjavljamo, da se naš list vzdržuje le z naročnino in naznanilami (in-serati) in da ne dobimo od nikoder nikakoršne podpore, kakor si to naši nasprotniki radi domišljavajo. Kdor tedaj želi list redno prejemati, naj nam naročnino pošlje in se v to svrho posluži poštnega Čeka, ki smo mu ga v februarju poslali z listom. Mi dobimo za list samo 34 krajcarjev, ker 26 krajcarjev plačati moremo za poštne marke; zategadelj more vsakdo uvideti, da nimamo prav nikakega dobička. Kdor je toraj list naročil in prejemlje, ga je dolžen tudi plačati. nŠtajerc" nima takšne kaše, kakor Bi morda kdo misli, kaše in globoke žepe imajo le bolj tisti.kakor mariborski „Oče" in „Sin", ker oni izdajajo svoj Časnik v lastno korist, to je, le za svoj lastni žep, da na tak način obderžijo kmete tudi še nadalje v svojih verigah, da bi jim pohlevno nosili svoje goldinarje. Papež blagoslovil naprednjake. Na čestitko ljubljanskega mesta povodom papeževega jubileja je do-šel od kardinala Rampole naslednji telegram: Gospodu županu ljubljanskemu. Tebe, sta rasi n-stvo inljudstvoljubljansko svetioče zahvaljuje za udano čestitko in iz srca blagoslavlja. M. kardinal Ram-polla,a — Papež je toraj blagoslovil in še iz srca blagoslovil, naprednega župana, napredne obč. svetnike in vse ljubljansko ljudstvo, ki je v ogromni svoji večini naprednega mišljenja. Za nas naprednjake je papežev blagoslov pravo tolažilo, v očigled krivicam, ki se nam gode od duhovniške etrani. NaŠ kranjski škof nas v vsakem pastirsnem listu posebej preklinja — papež pa nas blagoslavlja; z vseh priž-nic in spovednic se hujska proti nam — papež pa nas blagoslavlja; v vseh mogočih varijacijah se oznanja, da smo brezverci, da smo odpadniki od cerkve in sovražniki Kristusovi — papež pa nas iz srca blagoslavlja. In ker je papež nezmotljiv, žkof in njegovi duhovniki pa so zmotljivi, je Čisto gotovo, da smo ljubljanski naprednjaki papežev blagoslov tudi zaslužili, da smo papeževega blagoslova tudi vredni. V očigled omenjenim krivicam je to krasno zadoščenje. Ubogi Segula. Strašno grdo se morata gledati g. Segula in Fihpos. — Zadnji Fihpos piše o zadnjih mariborskih porotnih obravnavah med drugim sledeče: „Mi nočemo priobčiti o našem listu teh obravnav, ker bi potem morali govoriti o samih hudodelstvih in prestopkih proti postavam. Naš list pa je pisan za poštene ljudi, ki se ne zanimajo za lopovščine drugih." — Toraj tako; mi pa smo o teh obravnavah pisali in kakor znano, bil je med temi nlopovi" tudi bivši požrtvovalni klerikalni urednik „Sudstei-rische Presse." Gospod F S. Segula, torej le čvrsto navijte „Fihposu" njegova dolga ušesa, čeprav ste mu stric. Med tem pa Vas omilujemo in voščimo prav dobor tek. Pa že spet eden, ki je kradel čast Dne 3. aprila se je moral Župnik z Gore, znani Sattler, zagovarjati pred kazensko sodnijo. Obdolžen je bil, da je imenoval g. Repa proti nekaterim, ki so prišli k njemu k spovedi v spovednici tako glasno „ Antikrista", da so drugi, kateri so stali zunaj spovednice vse slišali. G. Repa je to zvedel in župnik bode moral kašo pihati, odmerilo se mu je za to postopanje deset dni poostrenega zapora in plačati mora stroške. Daljše poročilo pride. 0 burski vojski. V zadnjem času po ujetju angleškega generala Methuena se na bojnem polju ni kaj posebnega zgodilo. Sliši se pa, da se Buri in Angleži pogajajo za mir. Nekateri burski voditelji so že šli osebno k angleškemu generalu Kitchenerju, da se osebno pogovorijo. Kakšne posledke bode mirovno pogajanje imelo, poročali bodemo pozneje. Zasramovane kmetske gospodinje. Znani mariborski obrekovalec in kmetski zapeljivec „Naš Dom" prinesel je v štev. 6, 13. marca sledeči članek: Mnogokrat gospodar toži, da ne more nikakšnega delavca dobiti, tndi ako bi mn dobro plačal. Ko pa katerega kedaj dobi, bil je gotovo prvič in zadnjo-krat. Kako to? Delavci sedijo pri mizi, katera je pokrita z umazano, nesnažno rjuho. Nato razmeče gospodinja zamazane žlice, na katerih se še mnogokaj drži. Potem pa prinese, lepo po ciganski modi oblečena, juho, v kateri se dva črna palca globoko notri na-mačeta, na mizo. Ali bodo imeli veselje zajeti? Dvomim! Vsak si bode kaj mislil. Gospodinja si bode mislila: Da bi še le Bog dal, da ne bi nobeden v kuhinjo pogledal .... Draga slovenska dekleta, učite se torej v mladosti gojiti ta lepi zaklad, red in snago pri hiši, ktera vsakemu človeku bivanje pri tebi prijetno dela, da nehote še dalje pri vas ostane, kot bi rad. Ne bode ti žal in hvaležna mi bodeš. R, Nemec. — Ste Cule drage prijateljice tega nesramnega mariborskega lažnjivca. Kdor so dopisatelji tega hinavca, je znano. Ti gospodeki, kteri so se rodili večinoma v omazanih kmetskih bajtah so pozabili, kako so bile matere z delom črez glavo obložene. Pripustimo da tu in tam ni vse v redu, pa tako nemaršno že le vendar ni kakor „Naš Dom" pravi. Vstajamo se v rani uri, trpimo v pozno noč, samo da preživimo lenuhe in postopače, kterih je žalibog čez mero na evetu Bogu v nečast, ljudem v nadlogo. Komaj doma po večem popravimo, moramo z delavci na delo, doma so na naši skrbi kuharija, otroci, svinje, dostikrat tudi še živina. Nimamo več- — H krat se časa za jed. V pozni noči se najzadnje vle-žemo k počitku, vse trudne in upehane, da se v par nrah zopet k novemu trpljenju prebudimo. Me kmetice nimamo kuharic, .,kinder" in „štumadlnov" kakor jih imajo tiste gospe, ktere mi preživimo. Če pride kaka pečena piska ali klobasica iz naše umazane kuhinje in naših od dela črnih palcev pod nos takim gospodekom, gotovo istim dobro diši. Drage prijateljice, sedaj vidite, kdo je vaš prijatelj. Proč od hiše osra-movalec „Naš Dom", zažgite ga ali pa vrzite na smetišče, pa ja ne na vrt, kajti tam bi se aočivje okužilo. Ta pošast le naj zahaja v elegantnih salonih pri gospeh s snežno belimi in dišečimi rokami. Seveda tam tega obrekovalca ne marajo, vsiluje se le kakor cigan v kmetske hiše in v istih z zvijačo in lažmi skuša še nevednejšo ljudstvo prekaniti in zapeljevati. Ako ga tudi kmet ne mara, mora tukaj poginiti. Tiste gospodeke pa, ki^Vam k hišam zahajajo in Vas zalezujejo, pa poženite s pečnimi vilami, kajti taki obiski imajo sploh žalostne nasledke in razprtije v rodbinah, saj kje je mlada gospodinja ali odrasla, vrla hčerka — — Drage slovenske gospodinje, nihče vas še ni tak javno osramotil kakor ta lažnjivi ,,Naš Dom". Ktere gospodinje ste ga že brale, ste videle, kako se kmetom hlini in prilizuje kakor nesramna k . . . ., vrlemu neskušenemu mladeniču, potem nas pa zasmehuje in zasramuje. Še enkrat, proč s hinavcem. Naročite si znanega „Stajerca". I To je edini list, kteri kmetsko ljudstvo podučnje, I da bi se vendar rešilo peklenske sužnosti. „Stajerc" ojstro in neustrašljivo postopa proti tistim kmetskim zapeljivcem in oskruniteljem svete vere, kteri nam obetajo pekel, ako ,,Štajerca'• beremo. Ti goljufi ljudstva že vejo zakaj. Kmetje odprite oči, po perju jih bodete spoznali. Več prihodnjič. Slovenske kmetice. Zunanje novice. Terno! GOletni natakar Josip F. na Dunaju je bil nedavno precej dobre volje. Seboj je imel 300 K. Ko je šel mimo loterije, je stopil vanjo ter za šalo stavil številke, katere si je slučajno izmislil. Zastavil je 6 K. Potem je šel k drugi loteriji ter stavil iste Številke ter zopet plačal 6 K. Nato je obiskal še dvoje loterij in stavil vselej še po 6 K. Končno je šel domov ter svojega mačka (Katzenjammer) prespal. Te dni pa je čital, da je zadel terno. Vse njegove številke so bile vlečene. Ali kam je položil riskontne listke, ni vedel. Kakor blazen je premeta! vso svojo obleko, preril vse stanovanje, vpil, jokal, klel in razgrajal, da so leteli ljudje na kup, ter so mislili, da je natakar prav gotovo zblaznel. Že so hoteli poslati po rešilno družbo, da odpelje reveža v blaznico. ko je nase] v nekem koledarčku 4 listke. Potem pa je ob-letal loterije in končno res dognal pravo: zadel je 48.000 K. V zahvalo, da ga niso poslali v blaznico, je obdaril svojo gospodinjo in hčer. Draga Šala. Delavec Klosik v Vitkovicah se je hotel z ženo malo pošaliti ter ji je pokazal dva zlata (po 20 K) in dejal: „Glej, to je vse, kar so mi dali, dva nova dvahelarja/ Žena se je jezila, ker ni poznala vrednosti zlato v in je v jezi, ko si je mož odišel po tobak, dala „dva krajcarja" med tem prišedšemu beraču. Ko se je Klosik vrnil, je izvedel od žene, da je krajcarja dala beraču. Zdaj ji je mož sicer pojasnil vrednost »krajcarjev" in takoj sta jo mahnila za beračem. Ko sta ga slednjič našla, je ta dejal, da si je za milodar kupil frakelj žganja pri zidu. Vsi so odhiteli k Židu, a ta je dejal, da berača ne pozna, in da od njega ni dobil nikakih zlatov. Revež Klosik je tako izgubil svojo 14dnevno plačo. Štrajk advokatov. Odvetniška zbornica v Temeš-varu je sklenila, zavrniti vsak uradni dopis ali ex offo zagovarjanje dokler ondotni sodni dvor ne ugodi neki zbornični pritožbi. Kriigcr 0 SVObodi BurOV. Dopisnik Pariškega „Ma-tina" se je razgovarjal s predsednikom Krugerjem, ki mu je dejal : Moje nade se niso izpremenile. kakor tudi moje zaupanje v Boga ne. Stvarnik sveta nas dovede končno do zmage. Ponuden nam je mir z amnestijo, s pomiloščenjem in finančno odškodnino, a za ceno naše odvisnosti, kakor da je blago na prodaj. Toda za vse blago tega sveta ne moremo prodati svoje svobode. Mi doslej nismo bili uslišani, a zato nas pogum ne zapusti. Kadar pozove Bog vlade, pridejo vse, a angleška ne bo imela pristopa. Aretirana opica (afna). V Parizu se je te dni sprehajala po ulicah velika opica ter si radovedno ogledovala izložbe. Hitro seje zbralo mnogo občinstva. Nekateri so hoteli opico zgrabiti, a ta je tekla na trg in začela ometavati Ijadi z jabolki, pomerančami in limonami, katere je vzela iz jerbasov prodajalk. Prišla sta dva redarja, da bi opico aretirala, a opica je bila hujša. Zato sta prihitila na pomoč še dva redarja in vsi štirje so begunko aretirali ter odvedli v zapor. Kako bi se izlahka polovili Buri? Časaig -Times1' so prinesli sledeči predlog: Ker se poslužujejo Buri pri svojih begih skozi drataste ograje med stražnicami volov, bi se to najlažje onemogočilo s tem, da bi so pred ograjo nasulo soli. Voli bi se pri soli ustavili in Angleži bi potem Bure polovili ali postrelili prav izlahka. — Ta predlog je gotovo lep in jako moder. toda izviren ni. Znano je namreč, da se lovč tudi tiči najlažje s soljo, ki se jim mora potresti na — rep. Častni m«5 Delareyu. V pariški burofilskih krogih se nabira za častni meč zmagovalcu Delareyu, ki bi imel na eni strani vdolbljeno junaško ime generalovo. na drugi pa dan njegove zmage — 8. sušča. Cesarja naprosil za esla. Neki veteran v Trieru se preživlja s tem, da prevaža mleko na vozičku. pred katerega je vpregel dva psa. Njegov upnik pa mu je psa zarubil, vsled česar je prišel starček v največjo zadrego. Tedaj pa se spomni da je več let zvesto služil cesarju ter bi se spodobilo, da se ga v tej nadlogi spomni sedaj tudi cesar. Piše mu obširno pismo, ter ga prosi za osla, ki bi mu vlekel voziček. Vršila so se potem dolga uradna poizvedovanja, a sedaj mu je pisalo županstvo, da je cesar uslišal njegovo prošnjo ter mu pošlje kmalu — osla. Fotografiran pri tatvini. 21. p. m. popoldne je* i neznan tat vdrl v stanovanje sadjarja Webra na Dunaju, ter mu odnesel 240 K ter zlatnine za 1000 K. Slučajno je dal v tistem času sosed, gostilničar Koller svojo gostilno in osobje fotografirati. Ko je fotograf ravno svoj aparat odprl in zaprl, se je pojavil neznan človek, ki je hitro izginil. Ali bil je že na tiotogra-tijski plošči. Policija je dala naglo napraviti sliko in našla na fotografiji že večkrat kaznovanega tatu, Jož. Honso. Tat jo je hotel menda popihati mimo pred gostilno zbrano skupino, ki je gledala le v aparat, a s tem se je ujel sam. Policija ga je takoj našla in izročila sodišču. Spreten tat. Francoski poslanik v Petersburgu marki Montebello in veliki knez Vladimir sta se nedavno pogovarjala o prekanjenih pariških tatovih. Knez je ponudil stavo, da se tudi v Petersburgu najde talent, ki bo poslanika pri največji paznosti okradel. Drugi dan je priredil knez veliko pojedino, h kateri je povabil poslanika; obenem pa je poslal k policiji po „najboljšega" žepnega tatu, ki so ga bas imeli v zaporu. Preoblečejo ga v livrejo ter mu obljubi knez svobodo, ako okrade poslanika prav spretno. Poslanika pa še vpraša knez. kaj ima vrednostnega pri sebi in naj na svojo zlato uro posebno pazi. Že med obedom vpraša knez poslanika, koliko je ura, na kar ta poseže v žep ter izvleče — repo na verižici. Brž poseže v drugi žep. pa tudi tukaj ni zlate tobačnice, Vrhn-tega sta mu manjkala s prstov dva prstana. Knez pokliče navideznega služabnika, naj vrne poslaniku izmnznjene stvari. Toda kako se začudi, ko ^umetnik" pokaže dve zlati uri. več prstanov in drugih dragocenosti, ki jih je izmaknil knezu. Izpustili so ga na svobodo, a knez mu je priporočal, naj ga ne preživlja več le njegova „umetnost." Namesto v ječo je postal državni poslanec. Kmetovalec Maaarenti je organizator italijanskih delavcev in delavk. Bil je že večkrat zaprt ter pretrpel mnogo hudega. Strajk delavk v Molinelli je Massarenti vpri-zoril. Bil je obsojen v ječo 6 let, a je pobegnil v inozemstvo. Sedaj mu je svoj mandat odstopil glavni urednik „Avantijaa, socialist Bissolati. Massarenti bo gotovo izvoljen, kot poslanec ne bo zaprt, a bo mogel svobodno agitirati in nadaljevati organizacijo. Amerikanski dvoboj. Dva Amerikanea sta bila zaradi lepe Line Cavalieri strašno ljubosumna drug na drugega. Skleneta se dvobojevati in sicer s pištolama v temni sobi nekega hotela. Vsak bo kadil cigareto. kar naj nasprotniku kaže, kam mu je meriti. Dva močna strela sta pretresla hotel. Vse je hitelo skupaj misleč, da se je zgodilo nekaj strašnega. Ko pa stopi krčmar z lučjo v sobo dvobojevnikov, ležala sta oba udobno vsak na svoji postelji, na obeh omaricah pa sta ležali tloči cigareti. Pet dni in pet noči v cerkvi. K neki vasici v Krušnih gorah so dozidali nedavno novo cerkev. V stari cerkvi pa še blagoslavljajo mrliče predno jih pokopljejo. Pred par dnevi je bila zopet neka pogrebna slavnost. Pri blagoslavljanju mrliča v stari cerkvi je zaspal bedasti delavec Ries. Ker ee ni nihče zmenil zanj, je ostal v cerkvi, katero so zaklenili pet dni in pet noči. Ko so tedaj slučajno zopet odprli cerkev so ga našli napol mrtvega vsed gladu in mraza. Kaj „ljubezen" Stri. 351etni ameriški slikar George Cook je zbežal s 70let.no milijonarko Noye iz New-Yorka v Broklvn ter se pustil tam tajno poročiti. Noye je pokopala že dva moža. vkljub temu trdi Cook napram njenim sorodnikom, da ju je združila — vroča ljubezen. Gospodarske stvari. Vzgajanje trt na drat Ker je vzgajanje trt na drat ali žico v direktni zvezi s prihranitvijo in daljno ohranitvijo kolov, zato hočemo koj na tem mestu, opiraje se na zgorajšnji članek> v kratkem opisati tudi porabo dratu v vinogradih. Vzgajanje ali vezanje cepljenk na drat je posebno tam jako priporočljivo, koder je nabava potrebnih kolov z znatnimi stroški združena. Vendar se poraba.dratu dobro izglaČa tudi tudi v krajih, kjer je mnogo in cenega lesa kajti drat traja več desetletij in zadostuje, če se potem vzemo polovico šibkejši koli, katere se potem t lahkoto premenja. Pri nas se vzgajanje trt na drat ie pri boljših posestnikih vidi, dočim so mali posestniki porabi dratu nasprotni, kakor so sploh vsaki novosti, čeravno ne vedo nikakega pravega vzroka. Po nekod n. pr. na južnem Tirolskem} napravljajo iz dratu celo latnike za katere jemljejo pri nas jako debele kole, lajšte itd. Katere vrednosti ima drat pred lesom? V prvi vrsti to, da je poraba drata mnogo cenejša, ker enkrat izdani znesek se razdeli na 40—70 let, toliko časa traja namreč železni oziroma pocinjeni drat; b) pri porabi dratu se jemljejo šibkejši, toraj tudi cenejši koli, ki se razun tega tudi manj lomijo; c) porabi se manj delavskih moči, ker poganjki pritrjeni na drat, se potem sami ob sebi naprej pritrjujejo, ker se ovijajo okoli dratu in kolov, ter jih veter ne more tako zlahka po tleh metati; in ker so poganjki lepo kvišku povezani, se ne vali grozdje, po tleh, se toraj ne omaže in oguli ter konečno. v tako čedno povezanih vrstah tudi grozdje bolje in enakomernejše dozori, ker more solnce vsake vrste posebej obsevati in s tem je tudi združeno lažje in hitrejše obdelovanje trt; d) ker je malo lesa, je tudi malo skrivališč za razne mrČese, ki se kaj radi pred zimo v špranje tega pos-krijejo, da tam prezimijo. Marsikateri vinogradnik iz vetrovnega kraja, bi utegnil porabi dratu ugovarjati, češ, burja nam mladike preveč ob drat guli, ki se potem rajši odlomijo. Tudi ta trditev je brez podlage. To lahko rečemo iz lastne skušnje. Nekaj časa res burja maje mladike sem in tja, a to traja le dokler se mladike same oprijemati ne pričnejo, od tedaj naprej jim pa veter nič ne škoduje. Sicer pa se to majanje tudi pri vezanju, ali pritrjevanju na les vrši, in sicer celo še več, kajti potem ko se les osuši, postane vez rahlejša in potem se pa majejo les in poganjki. Ako pa na drat previdno privezuješ. namreč navskriž kakor drevesa h kolu, da pride nekaj beke med drat in poganjek, izostane vsako guljenje. Kakšen drat je najboljši? — V te namene se* — 10 — rabi železen in pocinjen drat. Prednost damo pocin-jencmn, čeravno je dražji, a v primeri s trpežnostjo vendar-le mnogo cenejši od železnega. Pocinjen drat je tudi mnogo čednejsi, ker ne zarjavi in se ga lahko še vedno dobro proda, ali v druge namene porabi, ako se ga slučajno v vinogradu več ne rabi. Za vinograde se rabi drat različne debelosti. Navadno se vzame št. 22, katerega gre 36 m na 1 kg; za latnike se pa rabi debelejši drat štev. 28, katerega gre 22 m na kg. čim večja je številka, tem manj gre na kg. Da lahko vsak preračuni, koliko kg dratu te ali one številke potrebuje, podamo ob enem tudi kratko pogledno tabelo: Natezannje dratu? — Šievilka dratu 10 11 12 13 H 16 18 20 22 23 28 31 H4 38 +2 51 Na 1 kg gre m 176 140 120 100 88 68 52 44 36 28 22 16 14 12 10 500 Da je vezanje na drat čedno izvršljivo, morajo biti trte lepo v vrstah posajene. Na konceh vsake vrste se postavi na pošev debel kol ali dva stebra tako, da je zgornji del na zunanjo stran nagnjen, ter da ostane še približno 120 m nad zemljo. Po sredi posameznih vrst se potem zabijejo vsakih 6 do 10 m. nekoliko bolj šibki, Vk m dolgi koli. Najpred se pritrdi drat ob končna kola ali stebra in potem še z majhnimi sponkami ali klanfcami ob straneh sredi vrste stoječih kolov. Prvi drat se napne 30 do 50 cm nad zemljo, drugi pa 40 cm nad prvim. Da se kočna stebra ne vpogneta, se obesi nanju velik kamon ter se tega še v zemljo zakoplje; mesto kamna se lahko zabije v zemljo kos lesa, ter drat od vrh stebra na tega pritrdi. Vsaka trta dobi potem šibek, 3 m visoki kol. da se poganjka iz palca, ki sta namenjena za rodi-tev v prihodnjem letu, nanj privežeta. Ti koli se z bekami k dratu privežejo. V krajih, kjer je močna burja, ali pa če dotičnik ne more starejših in rodnih poganjkov na drat privezovati, vzame namesto prvega dratu, primerne lajšte; vse druge po letu nastale poganjke pa na gornji drat priveze. Kmečki grehi. »Kmečki grehi". — Kako izvijajoč naslov! si bo mislil ta in oni cenjenih kmetovalcev, ki mu je vže zlezlo čelo v gube nad predrznostjo nepoklicanca, ki hoče menda soditi kmetijstvo zavoljo raznih njegovih pogreškov, potem je pa menda pozabil stari hvalevredni pregovor, da vsak pometaj pred svojim pragom. Le počasi: prosim preje za prijazni posluh. Ni dobro, ako konjič takoj napne ušesa in jo udere čez prvi drn in strn zavoljo prve trde besede, ki Še morda ni bila tako hudo mišljena in zraven tega ima tudi vsak obtoženec pravico zahtevati, da se ga posluša, toraj tudi pisec kmetijskega članka za gospodarski list. Toda pisec tega ne zahteva, marveč le prosi za to v nadeji, da postaneta s časoma z bralcem še prav dobra prijatelja. Ker naš stan že po naravi ne ljubi dolgih nagovorov in ovinkov, ampak najraje zareže v sredo pogače, zato začenjamo trjfli mi takoj z nagovorom o »nepotrebnem gromenju" Pri tem pogovoru, ki zadeva ravnanje z družino in delavci, imamo z prvi vrsti pred očmi gospodarje hude krvi in vroče glave in pa skope gospodinje. Pomanjkanje delavstva zadnjih desetih letih je ozir ravnanja s posli in delavci marsikaj na bolje obrnilo, tu in tam celo ustvarilo razmere, ki so za gospodarja naravnost hude. In vendar nahajamo še kmetije, kjer vlada neprestana vojska med gospodarjem in med posli in delavci, kjer dan za dnevom družina prostovoljno in neprostovoljno odhaja, kjer je vsled tega pomanjkanje vže domačena, kronična bolezen. Morda je temu kriva lega marsikakega posestva, ki ne daje veselja željnemu delavstvu prilike, zadostiti željam, mnogokrat pa tiči vzrok tudi drugje. In to je v prvi vrsti ravnanje z družino. — Se dandanes so gospodarji, ki ne vidijo v delavcu in poslu druzega, nego nekaka podrejena bitja sedmega ali osmega reda, na koja si ni potreba — ker delajo le za gotov denar — prav čisto nič ozirati. V tem prepričanji lete zbadljive besede in strele od ranega jutra do poznega večera, kakor lastovica po dvorišču in polju in mesto prijaznih besedij čuješ le zoperno tulanje. Res mora biti gospodar kakega večjega posestva bolj strog in natančen, tudi nekoliko bolj po vojaško prikrojeni njegovi ukazi, to že, da bi pa moral to izražati z divjanjem in kletvijo, to je neprijazno ravnanje, ki se nikdar ne priporoča. Brez karanja, brez graje mnogokrat pač ne gre; če pa zmerjanja in rotenja le ni konca in kraja, potem se družina temu privadi in „ utrdi", kakor osel biča in si iz nobene stvari ničesar več ne stori, postane celo uporna in trdoglava, hudobna, se reži nad vednim razgrajanjem in s pravim veseljem in zadoščenjom dela ravno nasprotno od tega, kar gospodar hoče, Hud gospodar zato tudi nima nikdar, ako ne ume njegova žena z dobrim kosilom vsega poravnati, dobrih poslov. Ravnanje z delavci zahteva strogosti, toda ta mora biti spojena z milobo. Dajej svoje ukaze kratko pa točno, jasno in razumljivo brez vseh nepotrebnih besedij. skrbi pa tudi za pravi smisel, da ne bo treba pozneje popravljati. Med delavnim časom bodi gospodar in drži etiketo to je med gospodarjem in podložnikom naj ostane neka spoštljiva meja. Zunaj delavnega Časa pa bodi prijazen, poizveduj po družinskih razmerah, kaži sočutje z veseljem in trplenjem poslov, skrbi za bolne, kaži zanimanje za dobro izrejo njihovih otrok, skrbi za zdravo stanovanje in zdravniško pomoč. Tudi sicer malo občutljivi delavec tako obnašanje v kratkem hvaležno pripozna, se boji spremembe takih razmer in se obnaša po tvojih željah, (Konec sledi). --------------------------------------------------------------------------- Loterijske številke. Trst, dne 22. marca: 43, 84, 2, 6, 72. Gradec, dne 29. .marca: 39, 75, 69, 66, 8. Ženiti se želi samec srednje starosti, solidnega obnašanja, posestnik in strojar ■/. lepim premoženjem pri večji fari, z samico staro okoli 30 let, ki je pridna, solidnega obnašanja, se dobro razume na gospodinjstvo in ima premoženja 5 do 10 tisoč gold. Pismene in resne ponudbe pod jamstvom tajnosti blagovolijo se naj pošiljati pod naslovom: .,Srečno življenje" na upravništvo »Štajerca« v Ptuju. 484 ; — 11 Doktorja pi. Trnk6czyja 2« mnogo lot Izvrstno ireskusena zdravila, rodilna In dieteticna sredstva, prlporo-čtna v stotinah zahvalnlc. priporoča In razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko. Majcenoje st dobivajo, če se naroča po pošti v te] lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan take] pošiljaj« na vso strani sveta s povratno pošlo s poštnin povzetjem, tudi cele same en komad « natančnim rabllnlm navodilom. Za Stedtlne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malo- krvne, bledične, ia vsakega bolnika, sploh tu vsakega se namesto bre/močncr ras- draliijoče kave i» ruskega čaja Doktor pl. Trnk6czy]ev TToIran al a ^ ni J^tt i priporoča kot tečno, krepilno, cdravo in najceneje . . ^ "«">?'"« sredstvo. Bolje kot sladna kava. Zavojček (1|4 kilo vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6ozyJa AeloddčnA lapljic«. Iiborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, kro-^fHw*«rP''no> bo'6*1 utežujoče. tek vzbujajoče, čisti Želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucsta 2 K, KrOfflice odvajalne, želodec Čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, ka-^"^'fi^^^^^kor >e to čestokrat pripeli pri drugih kroglicah. Ubranjujoče je to sredstvo loper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, »est škatlic 2 K 10 h. — Pooukrene kroglice. Škatla 80 h, tri škatle 2 K. *...: pljučni in kalijev SOk ali zeliščni sirup, prirejen s lahko ra»varljivim ^^^~^~'^^apnenim lelezom, utežuje kapelj, raitvarja sliz, lajša bol in kaftelj, ^^v7bu|atek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 6 K. TIr milni ali udav cvet (GlChtgeiSt) priporočljiv je kot boli uteiujoče, lajla- ~'~^^~~~Z^^joče drRnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drg- nenje po d I grm hodu in tetkem delu. steklenica 1 K, sest steklenic 4 K 60 h. Tinktura ga kraja očesa, preskuScno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim Čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, ie.it steklenic 3 K SO h. Ker Je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, žlvlncrejoev Itd. obrnjena na vzdrievan-zdrave In krepke živino, opozarjamo lete posebno na doktorja pl. Trnk6czyja redllne pripravke za živino. ■ Doktorja pl. Trnk6c«ja Živinski f°d""l Pralek za notranjo rabo pri travah volih in konji!;. Ze blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo ireti, in da s« »boljSuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov sami 4 K. Varstvena znamka. PraŠiČli red!lnl i" krmilni prašek ^mr^^^'.:o in dietetično sredstvo Varstve ,^ ■■- • ■> iiumm mi -i v.i'ii >■ Ka prali-Za notranjo rabo, služi ia tvorbo mesa in tolSČe. Zavojček. SO h, pet zavojčkov samo 2 K. Poiorl Ta prašičji prašek in Kakao sladni čaj dobite tudi > vseh prodajalnicah, če pa ne, potem po posti. Brata Slawitscfi v Ptuju » priporočala izvrstne šivalne stroje (Nahmasehinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K - h Singer Medium 90 Singer Titania 120 Ringschifchen . 140 „ — „ Ringschifchen za krajače . .180 „ — „ Minerva A............100 „ — ,, Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ — „ Howe C za krojače in črevljarje . . . 180 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 4g2 Išče se učenec v učenje za barvanje in slikanje. Starost 15—16 let. Več pove H. Morelly, slikar in barvar v Ptuju zraven krčme „Judennacl". 488 K.SIJAU osvežujoča piJRca. Nepresegl SVETOVNOZNANAj zoravilna vod*!. I 7(.t Razglas. Na predlog Štefana Jurz-a se bode vršila vsled tusodnega odloka z dne 24. marca 1902 npr. št. -Li£i prostovolna sodnijska dražba Štuberjeve nepremičnine v Wundersttaten, vložno število 46 kat. občine Eis, katera je štiri ure oddaljena od Spodnjega Dravograda in leži ob državni cesti v SObOtO dne 3. majnika 1902. prcdpoldan od 11 do 12 ure na licu mesta tega zemljišča v Wunderstatten. Ta nepremičnina, katera meri 21 hektarov, 67 arov in 99 štirijaških metrov ali 38 oralov (joh) — med temi 18 oralov gozda v najboljšem stanu, in toliko njiv, da se lahko poseja 28 štertink žita, se bode samo za ali pa za nad izklicno ceno 4600 kron prodala. Vsaki Hcitant mora v roke sodnijske komisije, kot vadijum založiti deset odstotkov (procentov), toraj 460 kron. Ta vadijum se položi v gotovini, veljajo pa tudi avstrijske hranilnične (sparkasne) knjige in knjige predujemnih (voršus) in posojilnih denarnic (kas). Ravno tako se tudi lahko položijo kot vadijum pupilarni vrednostni papirji, kateri niso zavezani (vinkulirani), v svoji vrednosti, po dnevnem borznem kurzu, določenem na dan pred licitacijo. Nepremičnina je brez dolga. C. kr. okrajna sodnija Velikovec (Volkermarkt), dne 24. marca 1902. 487 12 - i m Časnik erc 46 zastopa kmečke koristi in prinaša najnovejše novice ter šaljive pripovesti, velja za celo leto s poštnino vred samo 60 krajcarjev ali 1 K 20 h. NaroČi se na ta časnik lahko z vsakim dnevom. Naročnina poslati je naprej z natančnim naslovom. Na samo naročilo brez denarja, se časnik ne pošlje. Kdor nam pošlje kakšen dopis, naj pridene svoje ime na poseben listek. Imena seveda ne izdamo. Ker »Štajerca" čita najmanj 200 tisoč ljudij, se opozarjajo vsi tisti, ki imajo kaj za prodati ali kupiti, kaj za v najem dati, iščejo kake službe, ali sploh imajo kaj po časnikih naznaniti, naj se blagovolijo zaupno obrniti na list „Štajerc". Cene so jako nizke. Za manj kot eno krono se oznanila ne sprejemajo. Pri oznanilu ene krone piše se lahko 30 do 40 besed. i* m m Ji Gla?oo zastopstvo marlenfeldske tvoroice motorjev In lokomobil (Marienfelder Motoren- und Locomobilcn-Fabrlk) Dunaj Vil! 2 Josefstadterstrasse 64 nasproti postaje mestne železnice »JosefslSdterstrasse." Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom, Špriitom in plinom. Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji. kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mlatilne priprave. — Mla-tilnice od Hofherrja in Schranza. Gonilni stroSki ene konjske moči za eno nro samo 4 do 6 vinarjev!t Ceniki brezplačno in poštnine prosto. QSS :i^ Pozornost!!! Colnine prosto!!! Pozornost!!! Prekosi vsako konkurenco. Čudež iz Švice. Podpisana firma pošlje vsaki osebi, kateregakoli stanu proti postnemu povzetju za ceno, kakor je še ni bilo v trgovskem svetu, to je za samo 2 kroni 60 vin. carine prosto, izvrstno, 24 ur točno idočo W^ uro -a® s triletnim jamstvom. Vrhu tega dobi vsak naročitelj elegantno, fino faponirarm verižico brezplačno priloženo. Ako bi ura ne ugajala, se jo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le zastopstvo za švicarske ure v Krakovu J/l poštno predalo št. 29. 307 Rudeči papir za barvanje velikonočnih jajec prodaja Mi pošljemo vsakomur ,,Colnine prosto" 3 m štofa dobre, močne kvalitete, za kompletno jesensko moško obleko svetlo ali temno, gladko, progasto ali karirano za pod sramotno ceno od gl. 2.30, kakor 3 m črn. kamgarna kompl. elg. moško salonsko obleko gl. 3.70. Dalje en kompl. jesenski ali zimski moški površnik, dober, kodričasti štof za ceno od gld. 3.30, vse colnine prosto. Naše oznanilo se opira na strogi basis, od kojega bonitete naj se vsakdo prepriča in je risika popolnoma izključena, ker se neprikladno zadovoljno ramenja ali denar nazaj pošlje! Dobavlja se proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej vpošlje, samo in edino skoz Jungwirth's Expeditionshaus Krakau, Postfach Nr. 29. 328 iumiiAiinit.iititiv Giht- in reumatismus-eter. Ta v. ..3VEohren"-lekarni v Radgoni največ iz na telo okrepčevalno delujočim aromatičnim zdravilnim sredstvom pripravljeni eter se kot bolečine olajšajoče mazilo najbolje priporoča. Cena ene steklenice z natančnim po- rabnim navodilom velja 50 kr ali 1 krono. S poŠto proti poštnem povzetju (Nachoahme) se manj kot 2 steklenici ne razpošiljajo. 323 ;, . * 1 . t fc . « i fc 1 * ■ ♦ l » l » » 4 l « Posestvo na prodaj je v lepem, rodovitnem kraju, na katerem se lahko redi Sest glav živine. Kraj je pripraven za krčmo in trgovino. Hiša in hlev je še čisto nova. Sveta je 11 oralov, obstoječ večinoma iz travnikov. Cena vsemu temu posestvu je 7000 gld. Več pove Ivan Lamprecht, trgovec v Puščavi, pošta Faal pri Mariboru. Iščeta se v učenje dva čevljarska učenca iz dežele močna, 15 do 17 let stara. Ponudniki naj se oglasijo pri Mihael Martschitsch, čevljarskem mojstru, Poštna ulca 5t 6, v Ptuju. 477 428 f — 13 — Poljedelska, zelenjava in cvetlična semena od Prodaje po izvirnih cenah glavnega kataloga samo Adolf Sellinscheg trgovina „pri zelenem vencu" nasproti gledališča \ PTUJ TT, Vsakovrstna deteljna semena: Slajerska 31etna. lucerna 7letna, rudeee cvetela 1 letna predenice prosta, Esperset, hmeljska šolska, Švedska vund ali tanen detelja, bela travniška detelja. Krmilna pesna semena: mamuh dolga, rudeča velika (Riesen), ekerndorfska rumena in rudeča velika podolgasta, eberndorfska rumena okrogla sladkorna pesa velika za krmljenje, podzemska koloraba za krmljenje, veliki koren za klajo, nove velike buOe z jedrami brez lupinkjza olje dobivati, graSica, solnene rože, mak, konoplje, lan, orgšCica, ženof in pesna semena, sadna čebula, (luk) mala in rudeča. Vrsta travnih semen: Travna mešanica za mokra in suha tla. Ravgras, Honig-graSjKamgras, Knaulgras,Fioriengras,Goldhafer,Rispengras, Wiesenschwingel,Wieseniuchs, nizka trava, Thimotheusgras. Zelenjadna semena in za cvetljice. Gnmi za požlahtnenje amerikanskih trt, najboljše vrste. Kalija, svetla dolga, dobro vežilno blago za vinograde. Galica, rimsko žveplo najfineje, kadilna smola za vinograde za varstvo slane, novi kuhani, in prekuhani štopelni za požlahtnenje trt, drevesni vosek za sadna drevesa, milo (Schmierseiie) in mrčesni prašek proti krvni uši, dalje umetna gnojila, Tomaževa moka, koščena moka amonijak in kali, superfosfati, kilisalpeter, vinograška gnojila. Prodaja juden-dorfskega roman- in portland-cementa, kotran in karbolej. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. Vasilinovo mazilo za usnje, rumemo Ruskopatentovano mazilo za usnje. Štedilni koloma/. Ceniki zastonj in franko. Iz ajde. Ajdova moka, fina Ajdova moka, sredna Ajdovi -otrobi . . Ajdovi gris . . . . Iz koruze. Koruzni gris, rumen . . . Koruzna moka Ia., rumena Koruzna moka Ha., rumena Koruzni zdrob, rumen . . Iz rži. Ržena moka, izvleček . Ržena moka, fina . . . Ržena moka, sredno fina Ržena moka, manj fina Moka za klajo .... Rženi otrobi..... Iz pšenice. Gris, fin ali debelozrnast..... Pšeniona moka (Kaiser-Auszug) . . » > (Mundmehl-Auszug) » » (Extra-Semmelmehl) » » (Semmelmehl) . . . » > (Extra-Brodmehl . . » > (Mittel-Broemeh . . • »za kruh..... > »za črni kruh . . , Moka za klajo Pšenični otrobi .Mešana moka za kruh Prosena kaša .... Ječmenova kaša , . . Umetni in valjčni mlini F. C. Schwab v ptuji. Cene avstr. vel], ra tev. 100 kg. K h A 28 — H 22 — 10 | — 25 — 19 17 — 15 — 12 50 0 25 — 1 23 JI 21 _ III 19 10 — 9 ~~~ __ 30 0 30 — 1 29 — 2 28 _ 3 27 — 4 26 — o 25 — 6 24 — V 20 — 8 10 — — 9 50 19 __ 21 — 23 — Dve lepi posestvi na deželi pri Mariboru obstoječi iz stanovanja in gospodarskih poslopij, travnikov, njiv, sadnega vrta in vinogradov, se prav po ceni prodaste. Pojasnila o tem daje Heinrich Mallner, Auberg, pošta Maribor, m XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Dobre ure in po ceni proti 3lctni pismeni garanciji, prodaja in razpošilja Kari flekermann, urar, trgovina s zlatnine, srebemino In optičnim blagom v PTUJU, v gledališkem poslopju Dobre nikelnaste remontoir-urc od gl. 3.50 višje. Dobre sreberne remoitoir-nre od gl. 5.50 višje. Dobre prape xlate rementoir-ure od gl. 15.— viSje. Dobre stenske ure t btiem od gl. 2.50 višje Dobre pendel-ure z bitjem ur od gl. 6.50 višje. Pristne srebeme vtriilce od gl. 1.20 višje. Pristne sreberue poročne prstane, par od gl. —.80 višje. Hikelnaste ure. budilke od gl. 2.- višje. Vse druge ure, zlatenino in srebemino, ter optično blago, kakor tudi vse v to stroko spadajoča popravila, dobro in po ceni. 14 Sprejme se knjigovezni učenec s potrebno šolsko izobrazbo, vešč nemškega in tslo-venskega jezika, v knjigoveznici W. Blanke-ja v Ptuju, Absolvirana učenka knjigovodnega tečaja (Buchhaltungscours) vešča.nemškega in slov. jezika in stenografije z izvrstnimi spričevali, želi službo v kaki štacuni ali pisarni. Prijazne ponudbe naj se blagovolijo do 15. aprila pošiljati, pod naslovom: t.Stenoarafin |00" upravništvu tega lista. 462 14 Lepa hiša s zalogo molkih oblek prav dobro idoCa trgovina na najboljšem prostoru se zaradi družinskih razmer takoj po ceni proda ali tudi v najem da. Dalje sta prav po ceni na prodaj dva bicikla in sicer eden nov eden že rabljen. — Več pove lastnik krojaški mojster v Ljutomeru. 478 Trgovina s špecerijo, moko (melo) in barvami. V. Schulfink. CO Ptuj priporoča po najnižjih cenah nafinejšo ogersko moko, rozine, vamperle. sladkor, kavo, riž, žajfo, različne cikorije, olje i. t. d. vse najboljše vrste. V najem želim vzeti hišo za malo štacttno ali gostilno. Vzel bi tudi na račun. Ponudbe je pošiljati na upravništvo »Štajerca« v Ptuju. 485 Posestvo za 3300 gld. na prodaj. posestvo obstoji iz 28 oralov sveta, iO oralov gozda, sadni vrt meri 2 orala in je obsajen z samim lepim raznovrstnim drevjem, vse na ravnem. blizu velike ceste tik šolskepa poslopja ob cerkvenem potu in pripravno za Štacuno. Več pove Hlai Ospald v Srednlvasi v Gorenčah PoŠta Ruden na KoroSkem. 468 Majerska družina se išče (Schweizer'eutc) ki ima štiri delavce za eden hlev s 30—35 glav živine. Letna plača je: 600 kron, 40 kron za drva, •/« orala njive, vrt, stanovanje in hlevi za prašiče, če si jih hoče rediti. Kje, pove upravništvo »Štajerca* v Ptuju. 473 5 "♦1 3 ♦K 3 -K -+< ■*< -K -K Zahvala in priporočba. Podpisana Štefan in Marjeta Keržina v Stopercah h. št. 66, okraj Ptuj, zavarovana sta bila za slučaj požara pri North Britisch and «3f§|g^ -^^^5 fc^Ep^^^H63* Mercantile v Gradcu. Pred kratkim pogorelo je najino kmetsko poslopje ter se je škoda od zgornje zavarovalnice takoj cenila in izplačala, valed česar toplo priporočava to solidno društvo v zavarovanje. 486 Štefan in Marjeta Keržina v Stopercah. >♦- )^WIW^ Styria becikelni 220 K. (Slrassenrad). Styria becikelni 240 K bolj fini. Styria becikelni 280 K najfinejši. Styria becikelni 300 K (Strassenrad). Styria becikelni 320 K (Luxus modeli). /e rabljeni, a še prav dobro ohranjeni becikelni od 80 do 120 kron. Vsakovrstni deli (Bestandteile) vedno v zalogi. Cene na obroke (rate) po pogodbi. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Fabriška zaloga: 483 Brata Slawitsch v florijanski trg. Ptuju fTl • * z špecerijo, kolonijalnim blagom, delikate-sami in mineralno vodo. TRAUN & STIEGEE v GeljL i rgovma 463 mm- ft »T oJfranilnica (Sparkassa) Vatanovljena teta vlad. driavnega mesta $>tai priporoča se glede vsakega med iranilnične zadeve spada- Giro kouto pri podružnici avst ogersk. baake T 6r*4ea. Urad»e ire ia pesievanje s strafikani ob de- lavniki* «d 8—18 ure. jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Obče«ie z mi oaenKo banko. u Ravnateljstvo. Razglas. & Al Iietni, mesečni in tedenski sejmi v FtnJL Letni sejmi: *»*MB H (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 28. dne aprila, 5. dne avgusta in 25. dne novembra. Konjski in goveji sejmi: ' JM| Vsako prva in troijo sredo v mesecu, izvzemši prro sredo avgusta meseca iji tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vr.se v dotičnih tednik zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki sec dva goveja in konjska seima. Svinjski sejmi: Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan poprej«. Tedenski sejmi; Vsako srsdo in vsak potek, posebno za meso, slanino (speli) in perotnme. Ob zgoraj navedenih dnčh prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d. ŽHDan Mestni urad v Ptuji. m f%nntgM — 16 — ¥¥ mestna hranilnica o Celji. 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstnwse Štev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4*/, nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.838.560*42. 3. Posojila na hipoteke se s 5°/« nimi, menična posojila s 5V,% nimi in zastavna posojila proti 5% B'm' obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka postne hranilnice na račun Štev. 807*870 zvrSiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje. 6. Podružni zavod in Giro-Conto avatr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno druAtvo cCeljske mestne hranilnice > daja menična posojila proti 5V,% rimi obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. Prodaja in prevzetje vsakovrstnih popravil optičnega blaga kakor nanosnikov (Zwicker) očalov, barometrov, termometrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri KARL ACKERMANN-TJ, urarju trgovina z nrami, zlatnino, srebrniuo in optičnim blagom v Ptuju v gledališkem poslopju. 182 Želite da Vam nesejo knre po zimi veliko jajc? več in boljšega mleka? debele in čvrste prašiče? zdrave in lepo mlado živino? močno in trpežno vprežno živino? potem primešajte k krmiBarthelnovopoklajno apno. za ta mali trožek Vam ne bo nikdar žal. Navodilo dobiti je brezplačno pri Miha Barthel in drug na Dunaju X. Keplergasse 20. Zalogo Barthelnovega poklajnega apna onajo tudi: Adolf Sellinschegg in Job. Kaaimir v Ptuju, R. Prettner v Radgoni in Franc Frangeš v Mariboru, Franz Bupnik v Konjicah in Johan Pungarscheg v Slov. Gradcu. 350 G. kr. priv, tovarna za cement Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-C? BKlI v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne iu odporne trdote (Uiti nadkriliaiOČi dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweff 5. 364 Redka prilika. Čudovito po ceni. 400 komadov za I gld. 80 kr. 1 dražestno pozlačena ura z verižico, s Bletnim jamstvom, 6 kom. prima Žepnih rut, 1 svetovno patentovani žepni tintnik od nikla, 1 mičen album za slike, obsezajoč 36 najlepših slik sveta, 1 mašina za račun i ti ..Patenta", katera izračuni samo najtežejše eksemble, k temu eno navodilo, 1 spi-sovuik za pisma, poraben za vsakogar. 5 kom. najlepših razglednic, 5 kom. čudovitih prerokovanj egiptovskih prerokovalcev, ki vzbujajo veliko smeha, 1 garnitura manšettiih in srajcnih gumb iz double-zlata pa-tentovana zapona 3°/0 zlata, 1 prijetno dišeče toiletno milo, 1 fino žepno zrcalo, 1 prakt. žepni nožič, 1 ff nastavek za smotke z jantarom, 1 moderni moški prstan s imit. žlahtnim kamnom, 20 komadov pisarniških predmetov in še 300 raznih v gospodinjstvu neizogibno potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje, samo 1 gld. 80 kr. skoz razpo-Siljavnico Ch. Jungwlrth, Krakav, A. Risiko izključen. Za neugajajoče se vrne denar. 341 Sadna drevesa iz preskušenih lastnih drevesnic in sicer: jabolke po K L— do K 140; hruške po K 1.20 do 1.60. — lz- boren jabolčnik iz lastnih kletij od 14 do 18 vinarjev za liter ponuja OskTbniitflO Iriarcnbcr« (Gutsverwaltung Mahrenberg). Tam dobijo se tudi jorkžirski plemenski pražiči. 334 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. 30 linOvOS!!! Cekaco štev. 142 EF in F siv najfinejše «*rA M P*sarne in P*»™ korespedenco. Izjemno trpežno in čvrsto. 2 najfinejo in fino konico (špico). Dobiva se v vseh boljših trgovinah s papirjem in pisarskimi potrebščinami. Karol Kutin & drug na Dunaju i Vstanovljeno 1843. i Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk: W. Blanke v Ptuju.