^ ,,..,• ,, ., .........^ ft w - J • ^^T^LjI I flA ^BdK j I ■ I l^f _ ■ Hv L ^^flr ft ■■ AMFRIK A I leto. Iih^t dv» knt rbli BmBb AUk I ^HHi^V'^^Bfl IlU A Kil H K AA ji fniciiL ^^^ ^ vi wv ^V^V^lSvw flV VI V ■■■' ■■■ wkmTwk PrrriBmt diirtiifin l| ''"'■'■■ '""'....... " "'-'-■ ■'■"* '" ' ...........................1.......................■ ............j... _, .ii ............., II...,.,, ..,. ■ i ' i i.| »■>'■ -— ^ Mastne novice. Konec volivnega boja je tu. Skrajna napetoit v v*eh "" taborih in radovednost, katten bo izid. VOLITE PREVIDNO. ^ —(Prihodnji torek se odpro ob pol šestih z/jutraj vrata vo-litvenih koč in ostanejo odprta do pol šeste ure zvečer. Ta dan se bo delala zgodovina za Zjedinjene države, 17 milijonov ljudi j bo izrazilo svoje mnenje, katero osebo hočejo voditeljem naroda. Boj oster in vtztrajen -kakor je bil, ni imel slabih posledic. V političnem boju se razširi ljudsko mnenje, slišijo se mnenja ljudskih voditeljev, ki govore več ali manj prepričevalno volivcem. Vse to je sedaj minilo, in ostane nam še volivni dan, ki bo prinesel razočaranje za marsikoga in veselje za druge. Slovenski državljani so ime-* Ii politični shod v sredo v Gr-dinovi dvorani, kamor jih je prišlo kaih 150. Razložil se jim je pomen tiketa, kako naj se voli, da ne bo glas vržen proč. Opominjamo državljane, naj si vzamejo čas pri volitvi. Naj prej dobro premislijo, da nare-de križe na pravih mestih, da ne bo tiket zgubljen. Silno je škoda vsakega glasu, ki ne bo veljaven. MP kot uradno, ne bodemo priporočali osebno nobenega predsedniškega kandidata, pač pa lahko izrečemo mnenje o petih ali šestih osebah. V tretji koloni prvega ti^ keta, ki .ga dobite v roke, bo pod naslovom: For: Coiigrcs-man at large, ime Harry D, Thomas. Ta človek je socialist, toda zmožen svojega posla, pošten* do zadnje korenine in vreden vsega (priporočil®. Volite ga! On je prvi delavski organizator v Clevelandu, zmeren in delaven. Potem dobite v prvi koloni v demokratični koloni naslov: For Clerk orf Court of Common Pleas: Ed. B. Haserodt. Ta je znan Slovencem, in v svojem novem uradu, če bo zvoljen. bo gotovo koristil in pomagal Slovencem. ker živi v naši sredini in je dolga leta znan kot posten in resen mož. Nadalje dobite v prvi koloni na demokratičnem tiketu pott naslovom: For Representatives of General Assembly: Henry t,. Schaefer. Tudi ta je Slovencem znan, ker živi v njih naselbini. Dosedaj se je vedno dobro in vse pošteno o njem slišalo. Priporočamo. Nadalje priporočamo, da volite na sodnijskem tiketu* za sodnika Max Hayes. On je socialist, toda sposoben za sod-niijsko mesto, in obljube stranke ga vežejo, da bo sodil dobro v delavskih razprtijah. Pri-, poročamo ga. To so vsa naša priporočila. Volite vsr, volite dobro in previdno. Vzemite si čas za volitve. —-Društvo Žalostne Matere Božje ima v nedejj-o, 3. novembra svojo prvo letošnjo predstavo. Za to priliko je dalo društvo narediti krasno za-grin^alo, ki je res ponos slovenskemu odru. Slika predstavlja idealno komedijo s štirimi geniji. Prvič se bo to zagrin-jalo rabilo pri nedeljski predstavi "Ternje in Lav or", ki je jako lepa igra, dasi ne preobširna. Igralne moči so skrbno izbrane, in društvo pričakuje lepega uspeha. Pričetek igre je ( ob 7. zvečer, v nedeljo, 3. no- -vemibra v Knausovi dvorani. —Društvo I^under-Adamič ima v nedeljo, 3. novembra skupno slikinje na Sokolskem zemljišču, in srcer ob 2. pop. R j —V sredo zjutraj so našli 1 železniški delavci na progi Lak 1 sarjeno truplo, katerega so pozneje spoznali kot truplo Henrika Ozimka, ki 'je stanoval nekje na vogalu S!t. Clair ave. in E.41. ceste. Slovencem v Cle-^ velindu je bil znan pod imenom "citrar". Večer prej so ga videli s puško okoli hoditi, in sam je povedal, da gre na lov. Koroner Droege bo preiskal njegov smrtni slučaj. —'Lepo število Slovencev, ki 0 so se letos vpisali v razne vp-černe šole, priča, da se narod a zanima za napredek in stremi, a da se priuči jeziku te dežele, i a Učitelji po vseh šolah se jako ), pohvalno izrazijo o napredku e slovenskih učencev. ° —»Ko so mestni delavci pri nofvem tržišču na zapadni strani mesta nekaj kopali, so dobili več človeških okostnjakov. Na_ ' tančneje preiskave so dognale, . da je bilo svoje dnij tam poko* ^ pal išče. n —čas, da plačate plin v na-šem uradu je do pondeljka 11. 11 novembra do 10. ure zjutraj. i- —Umrl je rojak Anton Ko-_ zina, o katerem smo v zadnji e številki poročali, da je bil ne-N varno bolan prepeljan v bol-e nišnico. —2oletna Florence Taylor in . njen brat ^letni William, sta ' bila v sredo sama doma na ^ 502 E. 110. cesta. Sestra je poslala brata v neko prodajal- • no, in takoj ko je brat odšel, je šla sestra v podstrešje in se je obesila za strešni kol. Brat, ki se je četrt ure pozneje vr- ) nil, jo je že dobil mrtvo. Sta-riši ne morejo vedeti, kaj je! vzrok samomoru. Najbrž, ker } njen ljubimec odide v kratkem v Brazilijo za delom. —V torek, sk). oktobra je bi- ' la Narodna Dobrodelna Druž-" ba razpušcena, in sicer ko se ! je vršila javna seja. Za raz • pust se je glasovalo tajno. Po- 1 tem se je pa ukrepalo glede • premoženja. Družba je imela 5 $185 .00 premoženja, in koneč-| ' no se je sklenilo, da se obdrži f v blagajni $10.00 za morebitne • poznejše stroške, $20.00 se po- • deli Ciril Metodovi podružnici 1 v Clevelandu in ostala svota gre slovenski šoli v Clevelan- • du in slovenrkim potrebnim 1 otrokom sploh. 2al, da se je ta 1 lepa ustanova razdrla, toda ker • ni bilo pogojev za nadaljni ob-■ stoj, je moralo tako priti. Družba na tem mestu izreka pri- • srčno zahvalo vsem uradnikom • in članom, ki so ves čas stali ' delavno in uzorno za korist i slovenskih ^siromakov. —-Gospod Anton Grdi na je t podelil za Ciril Metodovo Dru-zi»bo $5.00^Velikodušnemu da-. ru narodnjaka Grdina se iz sr- ' , ca zahvalujemo in želimo, da bi našel mnogo posnemalcev. Oglas. j Skoro vsaka oseba se boji 1 bolečin in skuša, da jih prepre- 1 či. Bolečina žene osebo k zdravniku, ali pa kupi taka zdravila, ki olajšajo bolečino. Vsak pričakuje, da zdravilo takoj us- j peva. Tako zdravilo je Tri- i nerjevo ameriško grenko vino, 1 kadar imatfc bolečine v pre- j bavljalnih organih*. Popolnoma j očisti vse te organe, ne da bi povzročilo kako neprijetnost. ; Utrdi in priganja organe, da ' redno delujejo. Če imate slab j apetit, slabo sapo, zaprtje, gla_ < vobol, če vas napada revma- ] tizem ali nevralgija, če bru- 1 hate, če imate krče, rabite Tri- 1 nerjevo grenko vino. Hitro 1 olajša tudi ženske bolečine, J. 1 Triner, 1333—39 So. Ashland s ave. Chicago, 111. j ] ' ' 2 PRATIKE. 1 s V zalogi imamo pratike, katere prodajamo 20c komad, po ^ poŠti i2c. Kdor jih več naroči ; Roosevelt govori. 1 V sredo je imel v New Yorku prvi govor In nad 50.000 1 ljudij je prišlo, da ga poslufe. I i ZNAČAJ WILSONA. I New York, 30. okt. Colonel Roosevelt je zopet zdrav. Vče-\raj je prvič prišel v New York \ in je govoril v Madison Squ. L Garden, v navzočnosti 15.000 ljudij. Nad 30.000 ljudij je moralo oditi domov, ker ni bilo i prostora v dvorani. Ko je stopil v dvorano, so začeli ljudje 1 kričati, in velikansko navdu-. šenje se ni hotelo poleči tri ( četrt ure. Tri bloke na vse strani je bila vsa pot blokirana. Tri četrt ure je stal Roosevelt na odru, medtem ko so ljudje kričali, prepevali narodne pesmi in igrale razne godbe. Zaman je Roosevelt prosil in rotil, ljudje niso brli mirni. Ljudstvo se je nabralo že ob 5. uri v dvorani, kjer so se kazale premikajoče slike iz Roose vega potovanja. Zunaj pred poslopjem je stalo 400 policistov, da so mirih množico. Kdor je prišel brez tiketa ni mogel v dvorano. Najmanjša vstopnina je bila 50 centov, nekateri so pa plačali po $10 za boljše sedeže. Policijski nadzornik Schmit-berger se je izrazil, da še ni videl take množice, odkar je on policist v New Yorku. Ko te j#;Jjudstvo pomirilo, je Roosevelt govoril eno uro izvrsten govor, kateremu je sledila ftiqpžica z največjim navdu-šemjem do konca. Roosevelt je b1T videti bled, v^ttdar-trpre-' cej močan. New York, 39. okt. Tu je bilo izdano sledeče uradno naznanilo iz glavnega stanu napredne stranke: Ko se je leta 1909 začelo šolsko leto na univerzi Princeton, je imel guverner Wilson, ki tedaj se ni bil v politiki, sledeči govor, ki stoji zapisan v zapisnik vseučilišča: V Zj^dinjenih državah nimamo samo enega sovražnika, ki se imenuje kapitalist, pač pa imamo še drugega sovražnika, ki je bolj nevaren kot kapitalist, in to so organizirani delavci in rijih voditelji, monopolistični V duhu ter pripravljeni, da razfbijejo vso trgovino in obrt naše dežele. Zelja organiziranih delavcev je, da dajo kolikor mogoče malo dela za plačilo. Naši trgovski inte- ! resi iginevajo vsak dan, ker dežela zahteva neprestano slu- 1 žbe, ki ne nesejo^dobička. Ta govor Wilsona je torej naperjen proti organiziranim delav- ] cem. N'e pozabite tudi njego-vega govora, v katerem se je < izrazil, da ima raje zadnjega i kitajskega delavca, kakor pa 1 človeka iz južne Evrope, odko. 1 der prHiajajo tudi Slovenci. I i Mila mamica! Raduj se tudi ti s celim bol- 1 garskim narodom vred. Oživ-Ijenje celega naroda naj posuši tvoje solze. Pri nas je vse pri- 1 pravljeno in jutri ali pojutran-jem odidemo na mejo. j Na koncu je vendar prišel te- \ , žko pričakovan dan. Mi ali J Turčin! Za oba ni prostora! Raduj se in bodi ponosna, 1 da tudi ti daš nekaj domovini. 1 Ne plači! Stori kakor je sto- 1 rila Spartanka — vprašaj, na 1 kateri strani je zmaga, a ne, i koliko tvojih sinov je ubitih! j iA mi sinovi se potrudimo slavno umreti, ako domovina, 1 Bog in car to hočejo! t Zbogom in prosite Boga, da j zmagamo. Pozdrav malim 1 bratcem. Ko bodo dorasli, naj se maščujejo za nas! s Ako je božja volja, da se ne s vidimo — oprostite. š Poljublja roke i tvoj »in. fl Turki bežijo. - 'Mi —■ * Hrabrim bul£&rskim četam seje posrečilo pobiti in razbiti celo turško armado, ki se je zbirala južno od Drinopolja. Grki stojmo že pijed Solunom, toda Črnogorci še vedno niso vfceli trdnjave Skader. Srbi na-predujejo proti jugu in te kmalu združbo z Bulgari. Turki so popolnoma obupani, in le vprašanje čaba je, kdaj jih spodijo Slovani iz Evrope. London,. 30. okt. feinoči se i je vršila največja krvava bitka, : odkar se je vojska začela, in . Turki so bili tako h*do tepe-n , da se je njih voj«lia popolnoma razkropila ter so posamezni polki že bežali proti samemu Carigradu. Turško go-■ spodarstvo je s to bitko popolnoma omajano. Turki so zbrali sve svoje najboljše čete, vojaški poveljniki so pridigali vojakom, pogum, in rfs so se Turki borili kot divji šakali, pa vsa njih hrabrost je bila i; zaman; ker carja Ferdinanda in njegovih bulgarskih junakov ne more nihče ugnati. Odločilna bitka, ki se je vršila dva dnij, in ki se je končala v sredo ponoči, je turškb vojsko popolnoma demoralizifala. Bulgari so debili važno točVo Lu le Burgas. Turki so bežali proti Čorlu, kjer bodejo skušali še enkrat zadržati Bulgare. Če so Bulgari pregnali Turke do Rodosta (kater^ brzojavka še ni jiotrjena), je usoda Turčije zapečatena. Drinopolje je pa-tfl»; Sbhtn je pa it skdro v grških rokah. Turška armada je popolnoma obkoljena, in gUv-no mesto Carigrad je skoro brez brambe. Brzojavka iz Filipopla pravi, da so Bulgari prispeli do .Rodosta ob Marmarskem morju, kjer so Tu-rki izkrcavali vojake iz Male Azije. Tudi je mesto Rodosoo služilo Turkom za zvezo med Carigradom in glavno armado, odkar so Bulgari Drinopolje popolnoma olklenili. Bulgari so dobili v posest vso zemljo, o kateri se je poročalo, da so jo zgubili, in Drinopolje je tako oklenje-no, da ne more nihče ven iz mesta. Bulgari so razdrli železnico, ki vodi iz Carigrada, in katera je vozila Turkom stre-tjivo in živež. Turki imajo zalogo živeža in streljiva sedaj v Rodosti, kakih 40 milj od Carigrada. Včeraj so Srbi zažgali 6000 mrtvih Turkov in Srbov, ki so padli v bitki pri Kumanovi. Ko so Srbi .pri tem mestu zmagali, so najprvo podili Turka pred seboj cele tri dnij in šele potem «0 se vrnili, da zažgo trupla padlih. Položili so jih na kupe po 100 skupaj, nakar so jih polili s petrolejem, nakar so žgali. Kmalu je gorelo več| akrov okoli. Velikanske so zgu'be na obeh straneh, odkar se je pričela vojska, tri tedne nazaj. 28.000 Bulgarov je bilo ubitih ali ranjenih, dočim imajo Srbi do danes 8000 mrtvih in 12.000 ran jenih. Nazim paša, turški vojni mi. nister„ je previzel poveljstvo nad turško vshodno armado mesto Abdulah paše. Turški vojaki v Drinopolju so tako prestrašeni, da so pričeli okoli poldneva zapuščati vojne vrste. Turški častniki so postrelili kakih 100 vojakov, ki se niso ho-1 teli pokoriti povelju. Pozneje je pa cel oddelek turške arti-lerije zapustil svoje mesto, a Turki so namerili topove na svoje lastne vojake ter jih na stotine postreljali. Tristo turških vojakov in častnikov je bilo ustreljemih, ker so rado-volno zapustili turške Vrste -u $ '--V":■?».. - pri trdnjavi Kirk Kilise. Na zapadu in jugu pa pro-dirjajo zmagoslavni Turki in Srbi. Srbi bodejo kmalu pred Monastirjem, ki je zadnja važna turška trdnjava, predno se združi vsa srbska vojska z BuL gajri. Grki so pred Solunom. Grki so pridobili v svojo oblast železnico, ki veže Monastir in Solun ter so tako pretrgali zve zo med dvema turškima postojankama. Solun flajbrž jutri pade, ko pride glavni oddelek grške armade. Solun je sicer trdnjava, vendar ne hudo utrjena. Turki se ne bodejo mogli dolgo zdržati. Solun se mora vzeti, ker sicer Grki ne morejo hiteti svojim zaveznikom na pomoč. Srt>i pa hite proti Monastirju, kjer so se zbrali Turkr cele Macedonije. Vojaški kritiki sicer pravijo, da Srbi ne bodejo napadli Mo-nastirja pač pa hiteli naravnost k Bulgarom, vendar premikanje srbskih čet ne kaže, da bi se kaj tacega uresničilo. Crnogprci ne morejo naprej, dokler ni padlo mesto skader. Ker Črnogorci nimajo mnogo vojakov, se obleganje mesta jalko vleče. Kralj Nikolaj 'je izdal povelje svojim junakom, da ne žrtvujejo ponepo-trebnem svojih življenj, da to škoduje armadi, ki bode potrebovala še dosti sile in moči, predno doseže slavno zmago. Brzojavka iz Rieke poroča, da se je srednjemu krilu črnogorske vojske posrečilo se združiti z vzhodnim krilom, kate-mai poveljuje general Marti-novič. Potem se pa vrši skupni napad na Skader. Nove turške grozovitosti se poročajo iz Janine. Turki so napadli kakih dvajset kristijan-skih vasij, požgali vse hiše, prebivalce postreljali ali pa so jih zvezali ter jih na kupih sežgali. Ta poročila so uradna. Tudi se uradno poroča, da ste dve tretjini vseh turških vojakov. ki so ranjeni, kristijani. Lz tega se sklepa, da so Turki poslali samo kristijane v prve boje. Včeraj je prišlo v Atene 500 Grkov, ki so prej služili v turški armadi. Posrečilo se jim' je pobegniti. Takoj so prosili dovoljenja, da smejo s svojimi brati v boj. Poroča se, da I se Turki priprivljajo* da poko-Ijejo vse kristijane v Smirni. To je vzbudilo velik strah. Frančiška in Angleška je poslala vraka po eno vojno ladi-jo v pristanišče mesta Smirna. Srbsko poslanstvo w Londonu je dobilo danes sporočilo, da se je preselil glavni srbski stan v škoplje. Princ Harold, brat danskega kralja, je sklenil prevzeti ma-cedonsko krono, če se mu ponudi. Načelnik nove balkanske zveze bo grški kralj Jurij. o , Zaprte ženske. Sydney. Avstralija, 30. okt. Ker sO nosile predolge igle v klobukih, je policija prijela danes 60 bogatih žensk, jih postavila pred sodnika, ki jih je sodil in kaznoval. Ker niso hotele plačati denarne kazni so morale v ječe. Slava, komur slava Sest junaških usmiljenih sester je relilo 87 otrok iz ognja, potem so pa same zgorele. GROZNI PRIZORI. 1 San Antonio, Texas, 30. okt. 1 Šest usmiljenih sester v tukajšnji sirotišnici je danes žrtvo-' valo svoje življenje, da rešijo 1 uboge otroke plamenov. Ogenj je nastal v sirotišnici, in usmi-ljenke so delale z nadnaravno močjo, da rešijo, kar se je da-| lo rešiti. Kljub naporom sester pa sta vendar dva otroka zgorela. Ogenj so zapazili ob peti uri z(jutraj. Razširjal se je tako hitro po poslopju, da mnogo otrok ni moglo do stopnjic ali do prostorov, kjer se pobegne pred ognjem. Otroci so divji begali po poslopju, dočim so usmiljenke se borile z največjo močjo, da rešijo, kar se da največ otrok. I Prednica v samostanu, Mary I de Cross, je radodarno žrtvovala svoje življenje, da reši otroke. Ko je zapustila gorečo hišo, je zaslišala otročje upitje. Hitela je na-zai. da reši otroke. Trenutek pozneje se prikaže pri oknu z otrokom v naročju. Ognjegasci so takoj pristavili lestev, da jo rešiljo, toda predno so prišli do okna, so se tla pod usmiljenko udala, in otrok ter usmiljenka sta našla smrt v plamenih. V poslopju je bilo 90 otrok, starih od 2 do 12 let. Takoj ko so sestre zapazile ogenj, niso prav nič mislile na svojo lastno varnost, pač pa so pričele nositi otroke na prosto. Na lice mesta sta prišla tudi župnika Hume i.n Duffy, ki sta heroično pomagala. Poveljnik ogrtje-gasnih čet se je sam izjavil, da niso pokazale usmiljene sestre toliko junaštva, da bi vsi otroci zgoreli. Le dve otročji žrtvi ste ostali izmed 90, dočim je zgorelo šest sester, njiH prednica ter dve služabnici, osem jih je pa silno opečenih. « I () Zopet nemiri. Budimpešta, Ogrska. 30. oktobra. Ko so hoteli danes državni poslanci, ki nasprotujejo vladi, priti v drzavnozborsko poslopje, je bilo slednje obdano od vojaštva. Načelnik vojakov je povedal poslancem, da jih nikakor ne pusti v dvorano. Po kratkem, posvetovanju so opozicijonalci sklenili, da" se udajo vojaškim naredbam. j—* 1 ■ Becker gre na električni stol. New York, 30. okt. Sodnik Goff je danes odločil, da mora ! plačati policijski poročnik Becker svo e zločine s smrtjo na električnem stolu. Ko so ga viprašali, če ima kaj pripomniti, je molčal. Potem so ga prepeljali v Sing Sing. Njegova smrt je določena v tednu, ki se začne z 9. decembrom. -o-- Človeške pijavke. Iz New Yorka poročajo, da naredijo posojevalci denarja vsako leto 20 milijonov dolarjev čistega dobička na leto. Največje njih žrtve so delavci in mestni uslužbenci. PRIPOROČILO. Rojakom v San Francisco. Cal. naznanjamo, da je naš zastopnik za to mesto in okolico Mr. Jakob Laušin 2110 19. cesta. San Francisco, Cal.. ki,je splošno znan in Spoštovan v tej naselbini. Rojakom era priporočamo, da se v vseh poslih, ki se tiče našie tiskarne in , lista z zaupanjem obrnejo na njega. v Sherman mrtev. Podpredsednik Zjedinjenih drŽav, James Schoolcraft Sherman je umrl v sredo zvečer. TEfiKE POSLEDICE. Utica, N. Y., 31. okt. James Stehoolcraft Sherman je umrl danes v svoji hiši ob pol desetih zvečer. 2e okoli poldne je padel v nezavest, i-z katere se ni več prebudil. Njegov konec je bil popolnoma miren. Umrl je v navzočnosti svoje žene, brata in sestre in svojih treh sinov. Umrl je na Brightovi bolezni, srčni bolezni in žilnem vnetju." Podpredsednik je še govoril nekaj besed zjutraj s svojo ženo, potem pa je umolknil za vedno. Nekaj minut po njegovi smrti, je dobil predsednik Taft obvestilo, da je podpredsednik preminul Dasi je bila Shermanoya smrt že prerokovana; vendar, je prišel udarec silno nepričakovano. Prvi začetek bolezni se je pojavil leta 1908, ko je začel kandidirati za podpred^ sedniško mesto. Vnela so se mu čreva. Zdravniki so m« priporočali naj bo zmeren m jedi. Mr. Sherman je bil delaven. Kot podpredsednik je bil skoro vedno v senatski zbornici, kjer je »predsedoval, in udeleževal se je vsega političnega življenja z veliko vnemo. Pristaš je bil stare republikanske stranke, kateri je bil z vso vnemo udan. Rojen je 1>il leta 1855, umrl je torej v starosti 57 let. Bil je edini podpredsed- sl^žil v kongresu iri dvakrat je bil zvoljen županom v svo* jem mestu. Celemu narodu je bil znan kot "Sunny Jim" ker je bil skoro vedno vesel in dobre volje. » Mnenje se širi, da gre za po-grebo$i predsednik Taft, kabinet in člani diplomatičnega zbora, nadalje pa tudi vsi senatorji vseh držav. Takoj kopi se je zvedelo o smrt, je intfal vojni in mornariški oddelek na* se vlade brzojavno povelje na vojaške postojanke, na vsako ladijo Zjedinjenih držav, da se morajo' zastave potegniti na poldrog. Razobešenje črnih za. stav na javnih poslopjih je pa postavno prepovedano. Republikanci so silno zmedeni. Imenuje se ime guverneirja Hadleya za podpredsedniškega kandidata. On ie pa bil svoje dnij Rooseveltov privrženec, in najbrž ne bo sprejel. Za njimv pridejo v poštev John Wana-maker, senator Borah, senator Kenyon in vojni tajnik Sfimson. Republikanski naro-dniodbor ima pravico imenovati kandidata po Taftovi želji. Na vsak način je politični1 položaj še bolj zmešan kot je bil prej. DENARJE V STARO DOMOVINO poilljamo: 50 kron ..............za $ 10.30 100 kron ..............za 20.40 200 kron........za 40.80 400 kron........za 81.60 500 kron ..............za 102.00 1000 kron ..............za 203.50 2000 kron ..............za 406.00 5000 kron ..............za 1015.00 Poitarlna jo vfttata pri t«h avotah. Doma •« nakazane »vote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nade denarno pollljatvo Izplačuje c. kr. pofttnl hranilni urad v 11 do Clalr v f i * T.. . A i I Notre Dame de Paris. Lflgl Roman ii 15, »toletja fro Ž^ TKfiSi dovirakih zapitkih. francosko spisal victor hugo. - >iM ZA -CLEVELANDSKO AMERIKO" PRIREDIL L i. P. "Ura je pravkar udarila sedem/' reče eden izmed pivcev, "to je določeni čas mojega sestanka.' "Povem ti," odvrne drugi, "da jaz. ne živim na tej cesti, pač pa na drugi. Če trdiš nasprotno, imaš večje rogove kot največji kozel." "Ivan, prijatelj moj, ti si pijan," odvrne drugi. Bralec *je gotovo že spoznal oba naša prijatelja, Ivana in Febusa. Tudi mož na nasprotni strani ju j« moral poznati, kajti sledil je obema takoj ko sta odšla. Pazno je poslušal, kaj sta govorila. "Bahovo telo! Gospod peč-lar, poskušaj ravno korakati; ti veš, da te nioram zapustiti. Sedem ura je, povem ti, in sestanek imam." "Pa pojdi in pusti me! Zvezde in ognjene utrinke vidim." "IPri bradavici moje stare matere! Ivan, ti govoriš preveliko neumnosti! No, in glej, Ivan, ali imaš še kaj denarja?" "Gospod ravnatelj, samo nekaj drobiža je." "Ivan, moj prijatelj Ivan, saj veš, da imam sestanek z ono punco na koncu mosta sv. Mihaela. Saj vendar nisva.za-, pila vsega faršikega denarja. Poglej, če imaš še kak groš!" "Zavest, dta so se ure dobro porabile,Je jako fina zabela na mizi/' "Ogenj in furije! Ivan, povej mi, če imaš kak denar? Jaz ga morim imeti, ali ti pa pre-strelim žepe." "No, glej ga, cesta Galiache je drugačna kot cesta Veveri." •• "Res je to, Ivan, vsaka cesta ima svoje lice. Toda za božjo voljo, zberi svojo pamet. Sedem ura j« in jaz potrebujem en *«m gro«/' " "Posluh, posluh zA pesem in Kadar se poljubi mačkam, Da udarijo miši s tačkam Tedaj bo kralj iz Arasa Mojster brez srca! r Ko je ob Janezovem morje Široko, veliko- in gorje Če je vročina tedaj Pa zmrzne vselaj; Ljudje iz Arasa plešejo Po ledu si' srca režejo. t "Ti študent antikrista," grmi Febus nad dijakom, "da bi ti kdo zbil' tvoje možgane iz glave." In v istem trenutku udari precej močno pijanega dijaka, da padle ob zid, nakar pade na trdi cestni tlak. Potem pa ga pobere in ga nese na konec ceste, kjer so stali posebni po-biralniki za smeti. Tu noter vrže dijaka in vzklikne: "Toliko bolje za tebe, če te odpeljejo jutri s hudičevim vozom V Potem se pa odstrani. Mož v črni obleki mu se ve-dino sledi. Tu za trenutek počaka ;potem pa globoko vzdi-hne in zopet koraka za kapitanom. Tudi mi hočemo slediti obema možakoma in pustiti uboge, ga Ivana v smeteh, če je brav-cu tako po volji. Ko pride kapitan do ceste sv. Ondreja, opazi, da mu nekdo sledi. Febus obstane, tudi | postava za njim postane; kapitan gre naprej, postava za njim. Vendar se Febus ni prestrašil. "Ha, saj niti vinarja nimam s seboj." Feints se ustavi konečno pri šoli Autun, prav blizu kipa kardinala Bertranda. Cesta jo bila popolnoma zapuščena. Ničesar ni bilo videti kakor postavo, tako počasi, da je' imel Febus dovolj časa določiti, da ima tujec plašč in klobuk. Ko pa pride prav blizu njega, se ustavi in stoji mirno kakor kardinalov kip. Kapitan je bil junaški in se ne bi nikogar u-strašil s palico v svoji roki. To da ta korakajoča postava, ta k"a meniti mož ga je navdal z grozo. Po Parizu so se tedaj pripovedovale pravljice, da ho- ■ d« ponoči po ulicah neki zakleti , menih; te pravljice so popolnoma zmešala Febusov spomin. Nekaj čajsa stoji začuden, po-, tem pa se prisiljeno zasmeje; "Ce si ropar, kaikor upam," reče, "si kakor jastrelb, ki napada :' orehovo lupino. Poišči si druzega aduta. V kapeli te šole imajo spravljenih* precej dra-gocenostij." Tu se pa stegne roka moža po Febusu in zgrabi njegovo roko, kakor ujeda malega ptiča. "Kapitan Febus," reče prikazen. "Kaj, hudiča!" kriči Febus, "tebi je znano moje ime!" "Ne samo tvoje ime/ odvrne skrivnostni tujec z glasom, kot bi prihajal iz groba, "znano mi je tudi, da imaš sestanek nocoj." "Da. imam ga," odvwie začudeni Febus. "Ob sedmi uri." "V četrt ure." 'tPri mostu sv. Mihaela." "Ravno tako je.' "Da se sestaneš z žensko." "Res je." "Katere ime je--" "La Esmeralda," reče Febus, precej veselo, iker je slutil, da se ne gre za nič hujšega. Pri tem imenu pa prikazen grozno strese kapitanovo roko. "Kapitan Febus, ti lažeš!" Kdorkoli bi mogel v tem trenutku videti prestrašeni obraz Febusa, ka'ko je skočil nazaj in se strgal' postavi iz oklepa, kako grozno je pogledal neznanca in kako hitro je prijel za svoj meč, kdbr je to videl, ta se je moral sam prestrašiti. Bilo je kakor boj sv. Jurija z zmajem. .j "Grom in peklo!" kriči kapitan, "takih besed kapitan Fe- , bus ni navajen. Ti se nee drzneš še enkrat kaj tacega oči- ' tati." i ■"Lažeš,'' odvrne prikazen s j suhim glasom. | Kapitan zaškriplje z zobmi. 1 "Prokleti menih, prikazen, vra. , žar, vse je bilo pozabljeno v . tem trenutku. "Dobro si re- | kel," jeclja, ko se davi od jeze. Potem pa potegne meč in krt- I či: "Tu! Takoj na mesto! Po- | tegni, potegni! Kri enega izmed naju mora omočiti ta tlak." Medtem se pa postava ni premaknila. Ko vidi svojega nasprotnika, da je pripravljen se braniti, samo reče: "Kapitan Febus, pozabil si na svoj sestanek." Vročekrvnost pri možeh, kakor je bil Febus, hitro vzki-pi, toda se hitro tudi pomiri, kakor vrelo mleko, če prilijete kapljico vode. Po teh pripro-stih besedah tudi kapitan povesi svoj meč. "Kapitan," nadaljuje tujec, "jutri, pojutrajšnem, čez en mesec, čez eno leto, čez deset let mogoče, bom pripravljen, da ti prerežem vrat; toda naj-prvo pojdi k svojemu sestanku." "Res," odvrne Febus, "meč in deklica sta za pravega junaka." "Pojdi na sestanek," odvrne nepoznani. "Lepa hvala, gospod, za vašo uljudnost," odvrne začudeni Febus. "Res je, da je časa dovolj jutri za boj. Zahvaliti se vam moram, ker mi dovolite še en četrt ure časa. Sicer sem upal, da vas spravim z mečem v cestni kanal, in bi bil vendar še ob določenem času pri sestanku. posebno ker v takjh slučajih je junaško, če gospodične nekoliko čakajo. Toda zdiš se mi, da si pogumen adut, torej odloživa najin boj do ju-, tri. Jaz pa grem na svoj sestanek." Tu se pa Febus potraplje na čelo. "Ah., pozabil sem! De-. nar moram imeti, toda niti vi-. narja nimam seboj." "Tiy^e denar," reče tujec, t Febus čuti, kako mrzla roka : «tiska v njegovo velik kos de-j narja. Ni mogel drugače k\>t ■ da je vzel denar in krepka sti- V ..i^jfaM 'i riifi'^iii^M/ii snil tujčevo deanico, "Pri svetih nebesih/' reče, "t si tfober adut/ ^ "Pod pogX)}em," refte tujec. "Dokazi, da sera jaz lagal, ti pa govoril rcsnico. Skrij me v kakem kotu, da vidim, če j« deklica res ona, katere ime si omenil." "O," odvrne Febus, "to je vseeno za mene." "Pojdiva torej," pravi prika-zen. "Kakor hfcčeš." reče kapitan. "Mogoče si sam hudič; toda nocoj bodiva dobra prijatelja; jutri ti pa plačam svoj dolg v denarju in meču." In z urnimi koraki se oddaljita. Čez nekaj minut že ju opozori šumljanje reke. da sta blizu rrfosta, na katerem so bile svoje dnij postavljene hiše. "Naiprvo te hočem predstaviti", reče Febus svojemu tovarišu, "potem pa pripeljem co-prnico, ki me bo čakala, da me pelje proti deklici." Njegov tovariš molči; odkar sta korakala skupaj, še ni spregovoril. Korakala sta mirno eden poleg druzega. Zdajci se ustavi Febus pred nizkimi vrat-mi in z vso silo sune s čevljem v les. Luč se posveti skozi špranje. "Kdo je?" vpraša momljajoč glas. "Tristo hudičevj Grom in peklo! Satan in Belcebub!" odvrne kapitan. Vrata se ta trenutek odpro, in prikaže se stara žena z lučjo v roki. Luč in žena sta se stresli. Starka je bila oblečena v cunje, pjena glava se strese, kakor tutdi roke, obraz in vrat pa sta pokrita s številnimi gubami. Imela je jako majhne o-či, okoli ustnic pa je imela precej dolge kocine, ki so spominjale na mačji obraz. Kakor stara ženica, takšno je bilo tudi njeno stanovanje; v vsakem kotu je bilo polno pajčevine. Dva ali trije stoli stotijo v sre-dinu; umazan fant se igra pri pepelu in na drugem koncu pa vodijo proti vrhu stopnjice, aH bolje rečeno polomljena lestev. Ko prideta v to votlino, se je Febusov tovariš zavil prav tja do oči, d'očim je Febus še neprestano preklinjal kot pojgan. V roke starki stisne denar, katerega je prej dobil od tujca. Starka takoj spravi denar v nek predal. Ko fantek v sobi opazi, kaj je starka naredila, se splazi k predalu in vzame denar v svoj žep. Na mesto denarja pa položi kos lesa. Starka pokima obema doš-lecima, naj ji sledita; sama pa koraka naprej navzgor po lestvi. Ko pridejo do sobe zgo-rej, postavi starka luč na zaboj, in Febus odpre vrata, ki so vodila v temno sobo. "Tu noter, tovariš," reče. Tujec u-boga, ne da bi zinil besedico; vrata za njim se zapro. Cuje, kako Febus zaklene vrata, in potem odideta on in starka navzdol. Tudi luč zgine zajedno z njima. OSMO POGLAVIJ E. Dobro je, Če ima okno pogled na reko. Klavdij' Frolo — ker cenjeni čitatelj, ki je gotovo bolj inteligenten kakor je bil Febus, je moral že uganiti, da skrivnosti tujec ni bil nihče drugi kot arhideakon — je korakal nekaj časa po temni celici, ka-rftor ga je Febus zaprl, Arhideakon s tem prostorom ni bil nič kaj zadovoljen. Okna in odprtine, to podstrešje ni poznalo. Bil je prostor kakor ga pustijo včasih zidarji na strehi, in ki je navadno nekoliko iizločen od' zunanjega zidu. Človek niti pokončno stati ni ma-gel v njem. Klavdij Frolo se je torej moral plaziti po tleh, če je hotel kam naprej. Zdelo se mu ie> da mu gorijo možgani. toda kar se je godilo ta čas v njegovi Črni duši, ni mogel vedeti nihče koTUog in 011 sam. V kakem redu si je predstavljal Eismeraldo, Febusa, Kar-muleja, svojega mlajšega brata, katerega je tako ljuibil, toda katerega je pustil v smeteh in blatu, svojo arhideakonsko o-bleko, svojo čast, predstavlaj-te si to! Gotovo je le toliko, da so te misli v njegovih mislih tvorile grozno skupino. Čakal je Četrt ure, zdelo se i '^ t ^ ob 1 špranja pri slabih deskah opa-i zuje Klavdij, kaj se godi v sosednji sobi. Najprvo vstopi babnka z lučjo v roki, potem Febus. ki si viha brka, potem pa tretja, oseba, krasna m Iju-• bezniva EsmeraMa. Duhovnu se je zdelo, da koraka deklica po tleh kakor nebeška prikazen. Klavdij se strese; oblak potemni njegovo oko; njegove žile silovito bijejo. Vse okoli ni eg* se mu je zdelo, da se vrti; za trenutek zjgubi pogled in posluh. Ko se zopet zave, sta bila Febus in deklica že skupaj, sama, sedeča.-na lesenem zaboju blizu luči, ki je odsevala še precej svetlo po njunih obrazih. Arhideakon je opazil, da se nahaja v sosednji sobi tudi postelj na na-sprotnem koncu, kjer sedita Febus in Esmeralda. Poleg postelje pa je bilo okno, skozi katerega je zvez-.lavo gledala polna luna. Deklica je bila .zardela, zmešana, jecljajojča. Njene dolge obrvi so ji pokrivale karmesi-nasto lice. Obraz častnika, katerega deklica ni mogla pogledati, pa se je svetil samega veselja. Nevede, kakor bi se sramovala kaj druzega, je vlekla s prstom po zaboju, na katerem je stala luč. in potem gledala prste. Njenih nog ni bilo mogoče videti, ker je koza ležala na njih. 'Zaljubljenci med seboj teško govorijo kaj drugače kot "ljubim te", fraza, ki je precej mu-zikalna zaljubljenim, toda silno odurna osebam, katerim ta svet ni mar. Seveda je don Klavdij Frolo, kakor je natančno opazoval vse dogodke pretd seboj, t^ko dobro tudi poslušal. "Oh, ne zaničujte me, gos- ( pod Fefeust" reče deklica, ne : da bi dvignila pogled. "Bojim se, da »em kaj napačnega na- ' redila/' ! "Tebe zaničevati, lepa dragi, 1 ca!" odvrne stotnik s precejšno j galantnostjo, "tebe zaničevati! ' No, zakaj ^ "Ker sem k vam prišla," "Že vidffn. lepotica, da se ne s razumeva, če bi šlo pravilno, ' bi te jaz ne smel zaničevati, 1 pač pa sovraxjti/' Deklica ga vznemirjeno po- ' £leda. "Mene sovražiti? Kaj sem ' pa naredila?" \ "Ker toliko zahtevaš/' i "Gorje!" zakliče ciganiča, "obljubo sem prelomila... Ni- T kdar ne bom dobila svojih sta-rišev... Amulet bo zgubil svo. ' jo moč. Toda kaj mi hoče to! Kaj potrebujem sedaj očeta ali mater?" In ko je tako govorila, je 1 pogledala kapitana z velikimi, 1 črnita i očmi,, polnimi veselja in 1 mehkobe, 1 "Jaz ti pa povem, da te ne I razumem!" zakliče Febus. Esmeralda molči za trenu- ( tek, potem pa se ji izvije solza ! iz očesa, vzdihljaj pride iz sr- 1 ca, ko reče: "Oh, gospod, Ijiubim vas!" Okoli te mlade deklice se je ' nahajal tak duh čistosti, tak | čar čednosti, da se Febus ni 5 oočutil nič kaj zadovoljnega ob njeni strani. Slednje njeno I zatrdilo pa mu je dalo nove 1 moči. "Ti me torej ljubiš!" re- i če in se oklene ciganke okoli I pasu, ker je že dolgo časa čakal na to priliko. ' "Febus", nadaljuje deklica, 1 ko prijazno odstrani njegovo I predrzno roko od svojega telesa, "prijazen si, dobrodušen < si. lep si; rešil si me, mene, ubogo najdenko. Že dolgo sem ' sanjala o nekem častniku, ki 1 mi reši življenje. Ti si mi torej i tešil življenje, predno sem te poznala. Častnik mojih sanj i- 1 ni a. lepo uniformo kakor ti, po- ' gled gospoda in meč. Tvoje ime ; je Febus; lepo ime je, ljubim 1 tvoje ime, ljubim tvoj meč. i Potegni svoj meč iz nožnice, I Febus, rada bi gledala ostrino." I "Čudna deklica," reče kapi- 1 tan. ko potegne s smehom kli- i no iz nožnice. Ciganka pogleda : klino in nožnico, posebno jo 1 zanima številka na ročaju. Poljubi orožje in reče: "Ti si last junaka." Ko se je stegnila nad me- i čem, je Febus poraibil to pri-,liko, da jo je poljubil na vrat 11. ' r • • - i "Kapitan Febus," freČ«, "dij-i i va govoriti. Vstani, hodi, <&| . poslušam kako žvenketajo o-- stroge, jej, jej, kajdo » lepi" [ Kapitan vstane, da ji spolne i željo ter reče s smehom za-i dovoljistva; "'Glej jo, kako si . otročja!... Toda, dragica, al« t si me kdaj že videla v veliki t uniformi?" "Ah, ne odvrne deklica. -i^Potem bi šele rekla, kako : sem lep." Febus se zopet vsede, toda veliko bližje njej kot prej. "Cuj, dragica — " Esmeralda mu poboža lice kakor otrok svojo priljubljeno igračo. "Ne, ne, ne bom te poslušala. Ali me ljubiš? Rada bi te slišala, če me ljubiš?" "Če te ljubim, angeljček življenja mojega?" zakliče kapitan, napol pokleknivši pred njo. "Ljubim te, nikdar nisem ljubil nobene razven tebe." * Kapitan je že tolikokrat spre. govoril te besede pred drugimi deklinami, da so mu pritekle popolnoma gladko iz ust. Toda deklica tega ni vedela, pač pa je obrnila oči proti stropu z angetjslco srečo. "Oh !"' mrmra nežno, "to je trenutek, v katerem si kdo želi umreti/' Febus je čutil, da je sedaj zopet ugoden trenutek za poljub. Ta poljub je upljival na skritega duhovna kakor upljiva žareče železo na kos mesa. "Umreti vzklikne zaljubljeni stotnik. "Kaj pa govoriš, angelj moj? Sedaj je baš čas, da se živi! Umreti v^ talcem tre_ nutku kot je ta! Dobra šala Je to, pri rogovih hudičevih! Ner ne, to ne gre! Cuj, moja draga Similar — oprosti Esmenarda — tako čudno tuje ime imaš, da si ga ne morem zaplesti v svojo glavo." "jSfveti Bog!" reče uboga deklica, "mislila sem, da imam lepo ime za sebe. Toda ker tebi, ime ni ljubo, ga pa spremenim tako, da boš tudi ti zadovoljen." "Ne, ne dragica, ne zanimaj se za take malenkosti. Na ime se mora pač vsakdo navaditi. Kadar mi pride enkrat v srce, tedaj mi bo samo stalo vedno v ustih. Toda čuj, draga Smiu ral, jaz te občudujem. Ne morem ti povedati, kako te lju-bilm; in znana mi je tudi neka gospodična, ki se kar peni od jeze raditega." "Kldo pa?" vpraša ljubosumna deklica. • "Saj je ne poznaš," odvrne Febus. "Ali me ljubiš?" "Ali te?" reče ona. "No, to je dovolj. Videla boš tudi, kako te jaz ljubim. Naj pljuva veliki morski zlodej Neptun na suho zemljo, če te ne naredim najbolj srečne deklice na svetul! Imela bodeva lepo, prijetno stanovanje kje v mestu. Moji strelci bodejo para-dirali pod tvojim oknom. Vsi so junaki, Peljal te bodem na vežbališče, krasen pogled. Osemdeset tisoč jih stoji v orožju. Peljal bom v kraljevo palačo, da boš videla leve v kraljevi hiiši, na katere so vse ženske tako ponosne." Deklica, vsa zaljublijena. je poslušala upijanljive glasove lepega ljubimca, ne da bi razumela kaj besede pravzaprav pomenijo. "Ah. tako srečna boš!" nadaljuje kapitan, ko objednem preiskuje, kje se odpne njen pas. ki drži obleko. "Kaj pa počenjaš?" vpraša ona z ostrim glasom. ""Nič," odvrne Febus. "samo rekel sem, da moraš odložiti to iglumašlco obleko, če si z menoj. "Ko sem s teboi. moj Febus!" reče deklica ljubeznjivo, in zopet postane molčeča ter zamišljena. Naenkrat se pa o-brne k njemu. "Febus," reče z izrazom neskončne ljubezniv poučuj me v tvoji veri." j "Moji veri!" zakliče kapitan, ko se surovo zasmeje. "Da bi te jaz ulcil v moji veri! Kri in strela, kaj pa ti hoče moja vera?" "Da se potem lahko omoži-va?" odvrne deklica. Ka pogovor, so imele take razpo-kline, da je njegovo sokolje oko lahlko opazilo najmanjšo podrobnost. Pogled na krasno deklico, ki je sedela v taki bližini poleg kapitana, ta pogled je i-zlival vrelce stopljenega svinca v arhideakonove žile. Grozna sprememba se ie vrši,-ta v njem. Kdorkoli bi mogel videti v tem trenutku obraz nesrečnega duhovna, pritisnjen na špranje zidu, bi mislil, da je to obraz tigra, ki gleda skozi železno ograjo na šakala, ki požira mlado srno. Naenkrat pa potegne Febus gornje (crilo ali jopico od ciganke. Uboga deklica, ki je bila še vedno bleda in zamišljena, se strese in se hitro umakne podjetnemu častniku. Ko pogleda na svoja gola ramena, zarudela, zmešana in nema sramote, prekriža svoje dve fini roki čez svoja prsa, da jih zakrije. Da ni bilo rudečice na njenih lucih, bi vsakdo mislil, da predstavlja kip čednosti, tako mirno in nepremično je stala. Ta napad kapitana na njeno obleko je pa povzročil, da se je prikazal tudi amulet, katerega je nosila na verižici olkoli vratu, "Kaj je to?" reče, ki je pora. b'H to priliko, da je stopil še bližje lepi deklici. "Ne dotakni se me," odvrne ona z osornim glasom; "to je moj'e varstvo. Ta amulet mi bo pomagal, da najdem svojo družino, če ne storim ničesar nevrednega sami sebi. Oh, kapitan, pusti me. prosim te! Ah, mati, moja uboga mati! Kje si ti! Pomagaj pomagaj svojemu otroku! Prosim, kapitan Febus, daj mi nazaj mojo obleko!" "Ali, gospodična!" reče Febus, ko stopi korak naizaj, "že vidim prav jasno, da me ne ljubite." "Da ne bi ljubila njega!" za kliče nesrečna deklica, ko se v istem trenutku nasloni na kapitana in ga prisili, da se vsede poleg nje. "Ne tebe ljubiti, moj Febus? Ničemerm i mož,, ker govoriš tako! Ali mi hočeš užalostiti srce?... Jaz sem tvoja. Kaj mi pomaga ta amulet? Kaj mi pomaga moja mati? Proti meni si ti oče in mati, oefkar te ljubim. Febus, moj Febus, poglej me. Saj vendar ne boš zavrgel deklice, ki je prišla k tebi, da se ti popolnoma uda. Moja duša. m o j e r življenje, moje vse, vse je tvoje. Če sem ljubljena, sem najbolj ponosna med vsemi ženskami. In ko postanem stara ter grda, Febus, kadar te ne bom mogla več ljubiti, ker ne bom sposobna za to, potem mi dovoli, da postanem tvoja služabnica. Druge bi bodejo delale veselje, toda ti mi boš do volil, da bom čistila tvoje škornje in ostroge. To mi boš dovolil, kaj ne, moj Febus? Medtem pa me lahko vzameš; daj da sem popolnoma tvoja in tvoj edini predmet ljubezni! Mi ciganke hočemo samo ljubezen in zrak." , In "ko tako govori, se vrže n>ad častnika z rokama okoli njegovega vratu ter pogleda s sladkim pogledom in solzo v očeh. Kapitan pa pritisne svoje goreče ustnice na njena prsa. Naenkrat pa zapa'zi ona nad kapitanovo glavo še eno drugo —, živahen, zelen, konvulziven obraz, kii je imel' pogled pro-kletega; prav blizu tega obraza pa je roka, ki drži bodalo. Bil je obraz in roka duhovna. Nepričakovano in neslišno je ulo-mM deske v svojem skrivališču ter je prišel nad oba zaljubljenca. ■Deklico pograbi s?rah, da ne more govoriti, ne se premakniti, kakor golobica, ki dvigne svojo glavo v trenutku, ko jastreb preži nad njo. Niti moči ni imela, da bi zakričala. Vidi, kako pada bodalo proti kapita-!nu, pa se Eopet dvigne. ^ , J *:.. • " if » V trenutku ko se nienc oči zapro in jj odrečejo njen. čuti. je mislila, d& začuti poljub na ustnicah, ki je ^orel kakor razbeljeno železo. Ko se pa zave, je bila obkrožena od vojakov. Kapitana so odnesli vsega v krvi. Duhovnik je zginil. Okno na druigeni koncu sobe, je bilo široko odprto. Tam pri oknu poberejo nek plašč, in slišala je tudi vojake, kako so pravili eden druzemu: "Čarov niča je, ki je zadela z bodalom kapitana!" SEiDMA KNJIGA. Prvo poglavje. -'jSM Krona se spremeni v »uh list. 2e sik or o en rfiesec je bil Gritugoire in vsa zadruga beračev ter lumpov v velikem strahu. Esmeralde ni bilo nikjer. Niti niso vedeli, kaj se je zgodilo z njo, niti niso vedeli, kaj se je zgodilo z njeno kozo. Neke noči je dfeklilca zginila, in vse iskanjie >e bilo zaman. Nekaj .beračev je Gringoireu sicer povedalo, da so jo videli nekega večera blžzu mosta sv, Mihaela, ko je korakala z nekim častnikom. Toda Gringoire tega ni hotel vrjeti. Tekom sku»-pnetga bivanja z deklico se je dovolj prepričal, kako zna varovati svojo čast. Da bi se kdo pregrešil proti njej. tega Gringoire ni vrjel. In prav raditega je bil pa še bolj začuden, zakaj je Es-merakda zgfaila. Tako močno sf je k srcu vzel, da bi si trgal meso s telesa, če bi le bil bolj debel. Pozabil je vse drugo, celo svoje pesnikovanje. Nekega dne, ko se je sprehajal pred Toumele, kjer je bila ječa za kriminalce zločince, je opazil, kako se zbirajo ljudje pred sodnjo palačo, "Kaj se pa godi tukaj?" vpra ša mladega moža, ki je baš prihajal iz sodnije. "Ne vem, gospod,'' odvrne moi. "Slišal sem samo, da sodijo neko'žensko, ker je umorila nekega častnika kraljevih strelcev. Ker je pa vtem slučaju tudi nekaka čarovnija, sta se poteignila tudi škof in arhideakon za to obravnavo ter hočeta imeti svoje prste zraven." Po teh besedah dijak, bil je Ivan Frolo, odide. Gringoire pa sledi množici, ki je korakala po velikih stopmjicah. Po velikih in neskončnih hodnikih, kjer so se prerivali ljudje, dospe konečno pred vrata, ki so se odpirala v dvorano. Slednja . je bila prostorna in temna, kar je delalo utis, da je dvorana še večja kot je bila v resnici. Dan se je že nagibal. Visoko postavljena okna so pripuščala le malo svetlobe, tupasem po mizah je že gorelo nekaj lučij, ki so metale svojo svetlobo na glave pisarjev. Prednji de! dvorane je bil napolnjen z ljudmi ; na desni in levi so sedeli advokatje. Zidovje pa je bilo lepo poslikano s franciskimi Vi-Kj^mi. Vlelik krucifiks se je dobro videl nad glavami sodni, kov, in na vsaki strani hele-bard in sulic. Gospod," reče Gringoire efte-mu izmed sosedov, "kdo so one osebe tam doli, ki sedijo kakor prelati pri zborovanju!?" "Gospod," odvrne sosed, "to so svetovalci velike zbornice na desni, in svetovalci izpraševanja na desni/' "In kdo je oni človek v ru-deči obleki nad njimi?" "To je predsednik sodišča."; "In oni ljudje za njim?" "To so mojstri- zahtev kraljeve hiše." "In oni mrjasec pred njimi?" "To je pisar sodnije parlamenta?" . "In oni krokodil na desni?* "Mojster Filip Leulir, posebni kraljevi advokat." "In ona velika črna mačka na levi?" "Mojster Jakob Karmule, kra Ijevi proktor v cerkvenem sodišču z gospodi uradniki/* "Toda, prosim vas, gospod, kaj pa ti vredni gospodje delajo tukaj ?' •"Sodnijsko obravnavo ima. Jo" Dnlj<* prihodnjič, ZIMSKA SEZONA ANTON KAUSEK, Veletrgovina .*. 6202-6206 St. Clair Avenue N. E Zaloga zimskega blaga je sedaj popolna in našim cenjenim odjemalcem na razpolago. Imamo veliko izbero raznovrstnega blaga, ki se vedno potrebuje, da se človek obvaruje pred hudim mrazom in si na ta način prihrani stroške bolezni« Nekaj vrst naših posebnosti za to sezono tukaj navedemo; ne pozabite pa, da naša zaloga je največja v slovenski naselbini. Dekliške zimske suknje. Kakor smo že omenili, zaloga je sedaj popolna in vabimo cenjene matere, da si isto ogledajo, preje kupijo zimsko »uknjo svoji hčerki. Fine dekliške zimske suknje iz težkega suknja, pliša, žameta Ui importiranega perzijskega blaga dobite v naši veletrgovini od $2.98 do $18.00 in ako želite preskribimo vam tudi še bolje blago in ceneje kakor kje drugod ali pa v mestu. OVRATNICE IN MUFI IZ KOŽUHOVINE. Velika izbira finih lisičjih ali iiz ruskih vider izdelanih ovratnic in mufov po zelo n z-ki ceni. V zalogi od $2.50 do $4500. ZIMSKA. SPODNJA OBLEKA ZA GOSPE IN DEKLICE. Ako si želite prihraniti denar pridite k nam in si nabavite za mal denar vso potrebno spk)dnjo gorko obleko za celo družino. Vse mere in kakovosti blaga od 25c do $1.50 kos. ZIMSKI KLOBUKI ZA GOSPE IN DEKLICE. Gospe in deklice, ki želijo imeti klobuke po svojem okusu pridite k nam. Mi vam okrasimo klobuk, kakor sami zahtevate. Cene vedno najnižje. ŽENSKI IN DEKLIŠKI ZIMSKI JOPICI. (Sweaters.) Bele, sive, rudeče plave, ru-jave in raznobarvane zimske jopiče prodajamo od 39c do $6.50. Blago je garantirana čista volna. Zimske obleke za gospe Kakor se preminja čas, tako tudi kroji. Nabavili smo si veliko izbiro zimskih oblek za dame, ki so izdelane po najnovejšem kroju v raznih barvah in blagu z dolgim ali kratkim jopičem v vseh merah. Cene istim od $8.98 do $25.00 in tudi še višje. Pri dite in se prepričajte o kakovosti blaga in nizki ceni. Zimske suknje za gospe Nikdar še nismo imeli tako veliko in bogato zalogo zimskih lukenj za gospe, kakor ravqp to sezonp. Imamo jih v raznobarvanem blagu, kakor fino težko sukno, črno, sivo ali ri^avo, črni pliš ali žamet s raznobarvno svileno podlago, fino importirapo pera^jsko blago. Fino težko zimsko sukajo dobite za $3.48; imamo pa iste v vseh cenah do $45.00. Blago, kije kupljeno v naši trgovini jamčimo ali pa povrnemo denar. Te slike predttavjjajo le nekaj naiih najnovejših krojev zimskih sukeqj. OTROČJE SUKNJIČE. Oddelek otročjih zimskih su-' kenj od št. 2 .do 5, vredne vedno $2.00, pri nas za $1.25 Raznovrstne otročje zimske suknjiče od $1.50 do $6.00 v 1 vseh merah in barvah. * ŽENSKA KRILA. Velika zaloga najmodernejših ženskih zgornjih kril z visokim ali nizkim pasom v vseh barvah in merah od $2.50 do $7.00. ZIMSKE CEPICE, Otročje zimllk*nski računi, četudi so ba-sirani na izid pranjih volitev, niio danes ničesar vredni, ker je prišla na površje Roosevel talva stranka. Edini demokratje trdijo, da se njim ne more pri-pjiljti ničesarjila;bf!ga. ker stoji stfaijka danef Trdna in združeni. ' ^ Kolikor moremo sedaj reči. j« to: Skoro vsakdo stavi na Wil«ona4 da bo najprej zvo--Ijfcn, mnogo oseb pa trdi, da ima Taft najmanj prilike biti x^oljen. V tem slučaju pa pride na v«ak način vpostev Roose valt. Odkar so na Roosevelta streljali v Milwaukee, se je politični položaj pri narodu precej spremenil. To priznajo republikanci in demokratje sami. Kje so pa elektorji? Če pri teh edbutva ne bo. tedaj so zaman rse letošnje predsedniške volitve, Možnost je torej letos tu, da 15.000.000 volivcev sploh ne |>o volilo? Ce pa ljudje ne zvoli. jo predsednika, teda ga bo zvo-li> kongres, in tam bo prišlo do enakega glasovanja, kakor ga še ni bilo v zgodovini. Predsednik mora biti v takem slučaju ižvoljen od zbornice poslancev, in podpredsednik od senatske zbornice. In v kakor-šnje.m položaj« je zbornica poslancev danes, se kar nič ne more- reči, da more izvoliti predsednika. Voli se namreč po državah. Vsaka država ima en glas. Dvaindvajset je republikanskih držav in dvaindvajset demokratičnih, ostale štiri so pa enako razdeljene. Petindvajset držav pa mora glasovati, če hoče kandidat biti zvoljen. Demokratje in republikanci so torej prepričani, da bo prišlo do enake glasovanja, katero bo teŠko rešiti. Kaj se potem zgodi? Ce zlljornica poslancev ne k more' izvoliti predsednika do 4.. marca, tedaj postane predsednik oni človek, ki je bil izvoljen od senatorjev za podpredsednika. Toda tudi v senatu je možno, da pride do e-nakih glasov, in tu zopet obstoji vsa predsedniška volitev. Senatorji volijo eden za drugim. Vseh senatorjev, če so vsi navzoči, je 96, treba je torej 49 senatorskih glasov, da izvoli podpredsednika. Sedajni senat ima sicer republikansko večino, na katero se pa m mno «tffiji , • ji so že večkrat glasovali s demokrati. Demokratje imajo 42 senatorjev, republikanci pa 51. Tri mesta so spraznjena, Nihče ne ve, kakšni senatorji pridejo rta ta mesta. Republikanci prav gotovo izvolijo glasove La Fol-letta. Worksa in Gronna, ki so vsi napredni, torej ne morejo dobiti večine. Kaj se pa potem zgodi. i Ce senat do 4. marca ne bo izvolil podpredsedniškega kandidata, tedaj postane predsednik Zjedinjenih držav Philander C. Knox, državni tajnik za notranje zadeve, če dotedaj ne umre. On se pa ne imenuje I petem naravnost predsednik, pač pa samo začasni predsednik, acting President. Kaj ta-) cega se pa v Zjedinjenih državah še nikdar ni zgodilo. Če postane Knox začasni (predsednik, tedaj bo prisiljen, da skliče posebno sejo kongresa, ki določi novo volitev za j predsednika. Če se to zgodi, j tedaj se vname nov predsedniški boj / vso silo. vršijo se • [primarne predsedniške volitve I in prihodnje predsedniške volitve bi imeli leta 1913 v mesecu novembru in prihodnji resnični predsednik i)i prevzel vlado šele 4. marca 1914. -o- Nekaj o Sibiriji. i ' • i\I.nogo knjig je o Sibiriji že zagledalo beli dan. Pisalo se je o Sibiriji navadno to kar se je slišalo od Rusov, seveda jim je morala večkrat priti tudi domišljija na pomoč, in o Sibiriji lo se raznesle take stvari, da je bilo človeka kar groza, ko je citat to blago. Tudi nekateri prignanci so pisali o Sibiriji, dasi so bili samo v od- . dal jenih ruskih mestih, ne pa v pravi Sibiriji, Največjo po- ' zornost o Sibiriji pa je vzbudi- ' la knjiga angleškega duhovna Henrya Landsdell, ki je nedavno izšla. Ta pisatelj je prehodil celo Sibirijo od vshoda do - zahoda, ter se je posebno za-. nimal za ječe in jetnike, Piš* » popolno resnico ter popravlja . napake drugih pisateljev. Ko je f potoval po Sibiriji je imel pri-. poročilna pisma od moskovske. ga metropolita in ministra no-. tranjih zadev. Dovolili so mu 1 pregledati vse ječe. In je bil morebiti prvi, ki je prehocjil vso Sibirijo. * Ko je Landsdell nastopil svojo pot, je vzel toliko knjig s seboj!: da je napolnil tri vozove. Prišedši v Nižni Novgorod si je najel tolmača ter šel skozi Kazan in Perm v Ekate-rinenbtfrg in potem nadalje proti otoku Sahalinu. Ko je zapustil Nikolajevsik, se je odpeljal od Vladivostoka v japonskem morju po ladij i, šel skozi Jokohama in Saiv Kran-sisko na Anjgleško, Vsega skupaj je Landsdell po Sibiriji potoval s mesecev. V svoji knjigi opisuje razne zločine, obče število pregnancev, in kako jih vsako leto v Sibirijo transpor-tirajo. Število istih, ki so pregnani, znaša vsako leto od 15 do 20 tisoč, seveda z ženami in" otroci vred, ki prostovoljno slede znancem, Na Ruskem je trideset raznih zločinov, ki so vzrok, da mora zločinec v Sibirijo. Največ je takih, katere je občina iz svoje srede prepodila. Ako je občan postopač' ali pijanec, ali neče za svojo družino skrbeti ali da se brani davek plačati, tedaj se zlwre občinski za. stop, povabi tudi grešnika k seji, in če se spozna da je občini nevaren, gre v Sibirijo. Takega človeka pa pošljejo potem v Sibirijo kakor naseljenca. ne pa kot prognanea. Ta naprava sama ob sebi je koristna, ker se občine na ta način rešijo potepuhov in pijancev. Ruska vas je pa ekaj tipičnega. V vaseh stanujejo ljudje, ki se bavijo 7. enim in istim poslom. Ruska vas je pa nekaj tipičnega sebnega-"vladarja". To so nekake republike med seboj. Te občine obsegajo vso zemljo, ki se nahaja v okolici mest Novgorod, Vladimir, Moške, in Pkova. Premoženje v ' takih občinah je skupno. Zemljo raz-dele v enaike dele med rodo-vine. Nastale so'pa te občine - do 80 ljudij, ki so pričeli zidati hišo poleg hiše. Izvolijo - si svojega starosto, obdelujejo i zemljo in v sili pomagajo eden e druzemij. Starosta je od države a pri poznan uradnik. Vsi udje v imajo enake pravice, bogatin . kakor revež. Toliko o vajkih i republikah. Kazni prognancev so jako 1 različne. Razločevati moramo prognance, ki so zgubili vse 5 pravice in take, ki so jih samo . nekaj zgubili. Poroka prognan-. ca prve vrste, je neveljavna; - njegova žena se sme zopet o-1 možiti. Tak prognanec si ne » sme nobenih pravic dobiti, ne : more nobenega javnega pisma t podpisati, nobene službe ali . časti opravljati. Pregnanci žen - skega spola .se smejo le tedaj . omožiti, ko so iz ječe odpuščeni., ali pa so se popolnoma i poboljšali. Moške kakor žen-, ške pošilja država, kadar so kazen prestali, zopet v domovino. Žena in otroci lahko pre gnanega moža spremljajo v pregnanstvo, država skrbi za njih hrano in stanovanje. Ako f>a želi mož ženo v Sibirijo spremiti, mora na lastne stroške pot plačati. Oni prognanci pa, ki niso zgubili vseh pravic, lahko s'krbe za svoje življenje, kakor hočejo. Lahko stanujejo v lastnih hišah, le nekaj ur na dan morajo delafi za državo. Navadno so nekaj Ča?a tuldi v ječah, če se pa dobro obnašajo, jim dovolijo zunaj stanovati. Žene prognancev dobijo včasih službo v privatnih hišah. Znano je tudi, da neka' prognancev pobegne, kar pa ni teška stvar. Kozaku stisni nekaj rubljev v pest, pa bo zatis-nil oko. Večkrat se zgodi, da zmanjka zločincu na beg« živeža ali da ga, prebivalci usmr-te. Pregnanci, ki so pobegnili, navadnp potujejo po deželi, za zimo se pa dajo zopet ujeti, in ker jih oblast ne pozna jih zapre kot" vlačugarje. če jih pa spoznajo,, tedaj dobijo povrhu kazni še palico. Kadar gre transport pro- - gnaucev v Sibirijo, tedaj dobijo 3 od meščanov v različnih me- - stih precejšne darove. Ruske t oblasti pospešujejo društva, ka-1 terih namen je pregnance pod • pirati. Pregnanci so s hrano . dovolj preskrbljeni in jim ni . treba nikdar stradati, a zgodi - se večkrat, da zaigrajo jetniki 1 hrano, ker nimajo denarja. De-1 la nimajo preveč. Vodje jetniš-I nic večkrat tožijo, ker nimajo dela. Smrtna kažen obstoji, pa I ne za navaden umor. Posame-; zen zapor ni navaden. Neki uradnik je Landsdellu povedal, da je nevarno ruskega kmeta i zapirati v samotno celico, ker . tam lahko znori, ker nima na ničesar misliti. Landsdell je prišel tudi v Transbajkalijo, kjer so rmdokopi irr najbolj razvpite ječe sibirske. Tu pobija pisatelj vse laži, ki so se raztrosile o- teh ječah. Tako n. pr. se je mnogo pisalo o tem, da ne vidijo prognanci, kii delajo v rudokopih, nikdar več solnca, ampak, da so vedno pod zemljo, kai* je prav debela la/.. TaJco so n. pr. nekateri pisatelji, ki nikdar Silwrije niso videli, pisali, da morajo otroci in žene kopati živo srebro, kar jih ugonobi. V rudokopih ner-činskih živega srebra sploh ni. Jetniki, ki delajo v rudnikih, so vsake 14 dnij popolnoma prosti, žene in otroci pa ne delajo nič. Landsdell .je obiskal tudi kar;sko ječo; jetniki so šli zvečer k svojim rodbiinam ter tam prenočili. Vojaki in nadzorniki imajo isto hrano kot letniki. V zlatih rudnikih delalo pregnanci 13 ur na dan, a medtem časom tudi mnogo počivajo. V nekej ječi je bilo ka-cih 50 starcev, ki se niso več javili z delom. Polkovnik Ko-novič je mnogo storil za pregnance. Sezidal je osemnajst iiš za jetnike in tudi šolo je postavil, Sploh se jetnikom ne jodi slabo. Ako se pošteno obnašajo, godi se jim tako kakor jefnikom po drugih deželah ali pa še bolje. VeČN^t se zgodi, da prosijo Finci ruskega carja, naj jim dovoli potovati v Sibirijo, če so bili kaznovani, in ruski car jim to vedno dovoli. Sibirski zrak je zdrav in zem Ija rodovitna. Življenje v Sibiriji ni drago.Ovco dobiš za en dolar, in postrv, ki tehta do stanUjejp v Sibiriji, kakor verske Razmere ter pobija večkrat nazore in laži, katere so se raztrosile o Sibiriji. u Razni »lučaji smrti. Ko so v nekem malem mestu • blizu Premysla v Galiciji nesli nekega posestnika k pogrebu, je naenkrat oživel. Seveda je med ljudstvom zavladal velikanski strah ter panika. Ob tej priliki so zdravniki zopet začeli razpravljati, kako bi se vendar enkrat lahko konŠta-tirala gotova smrt. Seveda je strah, da bi člo»-vek mogel umreti in zopet oživeti ter biti v takem stanju pokopan, poplnoma upravičen. Pred nekako desetimi leti se je precej razširjal strah, da bi mogel človek umreti, in sicer na ta način, da bi po hudobni roki kaj vidi, kar b| povzročilo navidezno smrt, v katerem slučaju bi tudi zdravniki ne mogli dognati, če je človek v resnici mrtev. Tudi oblasti so se mnogo bavile s tem, kako bi se dala odstraniti ta poguba. No, tekom časa se je tudi to pozabilo, kakor se pozabi na svetu vse, kar ni novo. 'Toda kadar se pojavi kak slučaj ko so zopet zakopali ali hoteli zakopati navidezno mrtvega, tedaj se zopet dvigne ljudska fantazija in misli, da se lahko vsakemu pripeti, da ga živega pokopljejo. Kakor dandanes zdravniki konštatirajo smrt oziroma nadzirajo mrtve, vse to je še jako starinsko rn je je tekom stoletij jako malo spremenilo. Glavne odredbe glede sfartne iz-^ jave v Avstriji, na primer, so še iz časa Marije Terezije, in avtor teh smrtni^ izjav je .bil neki Van Sweten. Dasi so Van Swetenovi na-. zori- o smr$i jako stari, vendar 3 vsebujej, skoro vse, kar se da-_ nes rabi pri proglašenju mrt-e vega. Ta i^egova postava dolo-- ča, da mora biti pri smrti kake osebe navžoč pravi zdravnik a ^ ne tako, feakot se je dogodilo i v omenjenem slučaju v Galici-\ ji. da je bil navadni iivrno-j zdravnik. Ta zdravnik za kra-. ve in vole je pri omenjenem . človeku odločno konštatiral, , da je oseba mrtva. Dolžnost t oblasti je torej, da v prihodnje . take slučaje popolnoma pre-i preči, ker marsikdaj je tudi vlada kriva, da pride do želo-stnih posledfc. V bolnišnicah • imajo že danes navado, da mrtveca ne prepeljejo prej v mrtvašnico, dokler ne vlada popolna sigurnost, da je oseba res mrtva. . Na dunajskih bolnišnicah, kjer se mnogo ljudi ozldravi in tudi umre/ rifc poznajo še nobenega slučaja^ da bi kdo živ "umrl". Pripovedujejo pa vse eno, da se je zgodil en tak slučaj pod vodstvom zdravnika Rokčtanskiga, Jako teško bolna oseba je bila dana v nadzorstvo nekemu zdravniku, in ta zdravnik je osebo kmalu proglasil mrtvo. Zapovedal je, naj jo prepeljejo v mrtvašnico. No pa že na potu preko dvorišča, so sprevideli, da se je zdravnik ogoljufal. Takoj so ga nešli nazaj v bolnišnico, toda bolniku to ni dosti pomagalo, ker je nekaj ur pozneje v resnici umrl. Preiskovali so ga štirje zdravniki, in šele po dveurnem delu so se konečno izjavili, je oseba "čisto" mrtva. Odtedaj se povelja jako strogo spolnu-jejo, ker je tudi dotičnega zdra. vnika doletela teška kazen. Po svetu pa krožijo najbolj različne novice, koliko živih ljudij so že pokopali. Tako se je pred kratkim pripovedovalo, da so prišli na Ogrskem na sled strašnemu zločinu. Umrla je neka žena, ki je pričakovala takozvanega "veselega rodbinskega dogodka". Zdravnik se je ponovno izrazil, da je gospa umrla ter da ni nobene zavite. da se je ne bi pokopalo, čez nekaj meseceV se je pa njen grob sesul, in treba je bilo, da> se telo pokojnice pre-koplie. Grobar, ki je kopal, se je silno prestrašil. Poleg ma-tere je Irialo novorojeno de-te, seveda mrtvo. lorei je pri-| I. ^ uuu ljudij v mestu, ko so zvedeli za ta dogodek. Sedaj jim j<< bilp šele jasnor zakaj se je tako sililo s pogrebom Zdravniki so pa jako enostavno tolmačili to dogodek. Raidi naravne topline se je materin plod pojavil tz telesa, toda mati pri tem nikakor ni bila vec živa, kakor tudi dete ne. Toda tem zdravnikovim trditvaip ni hotel nihče vrjeti. In ker so taki dogodki mogoči, tedaj je seveda vedno potrebno, da se pojavljajo pri proglašenju za mrtvega nove reforme, ki spolnujejo zdrav^ niško vedo v tem oziru. Večkrat j^e priporočajo ubodljajj v srce, kar pa ni nič novega. . Saj je bilo že dovolj čudakov, ki so v svojem testamentu na-. ročili, da se jim mora srce pre bosti, predno se jih zabije v i mrtvaško rakev. Pa to še ni i vse. Zopet drugi zahtevajo mirno izvršitev zakona, kakor ga je izdelal Van Sweten. Van Sweten predpisuje, da mora biti v vsaki mrtvašnici zvonec, katerega vrv se položi pokojniku v roko. Če ranjki v resnici ni mrtev, tedaj bo potegnil za zvonec in tako opomnil mrliškega paznika. Toda ta navada ni več v navadi, ker se je | skazala kot nepraktična. V mrtvecu se namreč ruši beljakovina in raditega se tudi udje stegujejo. Naravno je potem, da pri tem stegovanju udov pride tudi roka v nemiry ki potegne za zvonec. Večkrat se je ^e zgodilo, da so bili grobarji ponepotrebnem klicani iz span:a, ker je zapel tak zvonec. Pozneje se je ptriporočalo zvo7 nec tako obesiti, da mrtvec radi stezovarrja udov ne bo mogel zvoniti, vendar oblasti so se temu protivrle, ker niso videle nobene koristi" v taki napravi. Neki zdravnik je pr Sporočal, naj se da vsakemu mrtvecu v krsto klor o form, da če se tak siromak prebudi, oziroma če bi se rfiogel prebuditi, da bi . takoj padel' v nezavest ter umrl, ne da bi kaj čutil bolečin. Tako bi odšel mirno na drugi svet, na katerem je fe itak milslil, da je bil. Oblasti pa seveda ne bodejo nehale, dokler ne dobijo nove metode, da preprečijo pokop z L vih. Ako se more kaj narediti, se bo naredilo, če je pa nemarnost kriva, se je pa ne more odpraviti, -o—.— Nove pozemeljske jame v Gružu. Pri kopanju zemlje za temelj nove hiše posestnika Antona Kordiča so naleteli: delavci na veliko razpoko. Spustili so se nekateri v prepad in prišli v krasno podzemeljsko jamo. Jama je dolga 16 mk široka 11 m in 7 m visoka. Pod to jamo so odkrili drugo manj,- ^ šo jamo, ki pa ni tako odliko- * vana s kapniki, pač pa ima krasne kristalne stene. Posestnik bo napravil pripraven vhod in v kratkem odprl jame občinstvu - — M . I'-'vii ir ' rn ■" *,-'- rrr t .F f 8re6e„°^^RhgnkiJOUr I sem, ker llf^rm ^ I sem posla- ^KEjLfmflj S dal vaš svet in M " i zdravil z jOmj^jg^jT S Dr. Rjchterjevim FtEDBiBUrOTM J Ozdravel me je bolečin v ■ grlu in kriza, da se počutim sedaj K jrg) čisto zdravega. Vsaka družina V GffiP bi ga morala imeti. Čuvajte se A M iKponaredb. 25 in 50c. steklenice. jP^VJ U/J r. AD. RICH TER & CO.. 215 P«*r! Str—t. N«w York. N.Y. \// Dr. lilchUrj«To Congo PU«l* olajtojo. (90«. tU ttOo.) yt. ^^unrurmTiTiiiijmmirnrTrrr/nirnnjzuuiiiJncc^ fj IZVRSTNO DOMAČE VINO! g Vsem našim starim odjemalcem in prijateljem naznanjava, da sva nakupila najboljega žlahtnega grozdja ter da bodeva i mala v zalogi pristno domače vino. RudeČe vino iz Concord grozdja, Belo vino Niagan in Katavba, Belo vino Delavare, Salen in kalifornijski rizling. John Jerše 6c Mihael Jalovec 6424 SPILKER AVE., CLEVELAND, OHIO < ' ....... .] . - ■ J. S. Jablonski, SLOVENSKI FOTOGRAF. 6122 ST. CLAIR AYE. N. E. Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroške sljke, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano. A CORK TIP NiSfimARETTES M flff Kvaliteta, ki zadovolji najbolj kritičnega kadilca. V Narejene iz najboljepa turškega tobaka • W za vse kadilce. LEPA , SATENASTA DARILA. "/ kraljev, Indijancev I 4n narodnih zaatav X-p. - V viaki ikatljici "T7T J! ".• | OfM^ttM . Wjl '.Jgrv.' M '.OB——I lift i 10 ~ se. | Mebci PRODAJAJO v* PRODAJALNE | ' \ /7«ARET *¥ I Kupite Ikptljo ki ▼••bo pre- i ftj (fn{ conM n |< pridala. 8«teni »tl ptltt in cvet- H ff. Cf / J^JJ ^-jf gS lice delajo lepe lifT. | ~ T p. Ano co. ---I Prank: Sakser Glavni umd r82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v stara domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Podružnica: 6104 St. CbdrAf^ CLEVELAND, a Prodaja PARQBRODNE LISTKE sa vse prekmorake parofarodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. ; i ■ ii r i i, k . ■ , ' ■ hk ' ; ti, ■• ... ■ . ■ 'jI '' . -•*' .. ■ .uL ' .« ' I ■ >1' . «■ , 1. ■■ ' - ••, I Slovenska Dobrodelna Zveza I i i 1 „ ' j Ustanovljena 13. L> Glasni aedei: J novembra 19X0. UfatfftjU Cleveland, O. Predsednik:' JOHN GQRNIK., «106 8t. Clatr Avenue, podpredsednik: MARTIN COLARIC, 1188 B. «lst 9t WŠ Tajnik: FRANK HUpOYBRNlK, 184» B. 60th Street. ZauUnlkar: JOHN JALOVEC. 1184- Bast 65th Street. Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 ftpllker Avenue. Nadzorniki: ANTON OfiTIR, 6030 St. Clair Ave.; FRANK tOKIC, 1366 ^ ijtMth St.; MIHAEL WINTER, 6030 St. Clatr Avenue. JOHN MAJZELJ, 6128 Glaas Avenue. Porotniki: ANT. AtfCIN, 6218 St. Clair Ave.; FR. tIBBRT, 6124 Glass Ave. lPooblaičenec: ANTON ORD1NA, 6127 St. Clair Avenue. Vrhovni zdravnik: J. M. SBLISKAR, 6117 St. Cl*ir ^enue. Tal dopisi in druge uradne stvari, naj se pošiljajo na glavnega tajnika, ' denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika, Zvezlno glasilo "CLBVBLANDSKA AMERIKA -f? ; v''"' mi: "Dev. AtmW. No* x. I0W Ženske uloge v zgodovini. mmmmmmm——^— Joaefina, francoska cesarici. "Moja žeria ne pride k meni. Najbržje se zabava v Parizu. Proklete vse ženske!" Tako je pisal neki jezni majhni m oz, ki je vodil svoje vojake od zmage do zmage, ki je žel slavo za Francijo, sebi pa največje časti. To je bil Napoleon Bonaparte, francoski cesar, in žena, katero je omenil, jp bila Josefjna de la Pagerie, znana kot "francoska cesarica". V Josefina je bila hči nekega francoskega poročnika. Rojena je bila v Martiniquie l?ta 1763. Njena vzgoja se je nehala, ko je bila stara 15 let. Naučila se je samo nekoliko plesti, risati peti. V drugi stroki ni bila poučena. tToda bija je lepa , krasnna, imela lepo crno-mo-dre oči, črne lase in zobe, ki so se kar sami smejali. , , Že v rani mladosti je zavajala moške v ljubezen, in po Martinique se je govorilo o njenih diveli ljubavnih razme-rah. Iri ko je bila stara 16 let, se je poročila z nekim baronom Beauharnais. Toda ta zakon ni. bil srečen. Josefina je bila razuzdana in zapravljiva» Beauharnais pa je bil ljubosumen in nesrečen.-In ko je nekega dne zvedel za njeno prvo ljubezen, je skušal, stf razpo-rociti od nje, toda oblasti mu tega niso dovolile. •Ko se je vršila francoska revolucija, so uporniki Beauhar-naisa obglavli. Tudi Josefino bi 'kmalu zadeta to usoda, toda v njo se je zaljubil francoski uipornik in tiran Bar-ras, kateremu se je posrečilo, da jo je rešil. V skrajno pohuj-. sani družbi,, ki je vladala v . Pariftu proti koncu revolucije, se je odtedaj gibala Josefina, mlada kreolska udova. Nad vs^mi je vladala kot kraljica. Možje so kar noreli radi pjene lepote in gracijoznosti. Leta 1795 se je Josefina srečala z nekim majhnim, siro-mainim korzikanskim častni, kom. Bil je to Napoleon Bonaparte. Zaljubil se je v njo v prvem trenutku, ko jo je videl. Toda ona se ni brigala zanj. No in v resnici, kdo neki je vedel, kaj je Bonaparte. Barras pa, ki se je naveličal Josefine, ji je povedal, da ima Napoleon lepo ix>dočnost pred seboj. In tako se je. sklenila zveza med obema. Napoleon je bil star tedaj šestindvajset let, Josefina pa dvaimtrideset. Poznalo se ji je pa, da je že začela zgubljati svojo ltepoto. Bonaparte je takoj po poroki odšel v Italijo, da jo prisvoji za Francijo. Malo pozneje so ga poslali v E'gi'pt. Josefina ni hotela nikdar z njim. Ko je bil v Kgiptu, je slišal, da se je zaljubila v nekega M. Charles, ki je bil lep, zlikan častnik v armadi. Bonaparte ves ra'zjezen, je hitel nazaj v Paris in je prisegel, da jo razporoči. Josefina se je pa jokala in prisegla, da se ni,-pregrešila; niti najmanjše nepotrebne besedice ni spregovorila. Bonaparte ji je odpustil, toda ljubil je nikdar več ni. Odprle so se mu cči. Ni videl več v njej svoje soproge, pač pa sitne žene, katere se je teško anebiti. In mož tako velikega duha, kakor je bil Na-V poleon, gotovo ni mogel živeti ob njeni strani. Tako se je divja prvotna ljubezen spremenila v aekako prijateljstvo. Ko dvornikov, "kako rudeče roke { imaš! Kako grdo obleko imaš! j Ali nikdar ne menjaš obleke? , To obleko ki imaš sedaj na se- , bi, sem videl že najmanj dvajsetkrat pri dvorskih plesih In bleda si! Zakaj ne rabiš lepo-tičnih sredstev ?" Leta 1809 se je razporočil z njo, ker je iskal bolj pripravno nevesto za sebe. Dovolil pa ji je $400.000 za stroške in tudi naslov "cesarica" je smela obdržati. Čudno je, da kmalu potem, ko se je razporočil, je začela njegova slava padati, in čez nekaj let je zgubil krono in cesarstvo. Umrl je v pregnanstvu na otoku sv. Helene. Josefina je umrla Nnekaj mesecev za njitp, ko .je vrdela njegovo slavo, vrhunec in padec. -o.......... • . • .•> 1 1 Zgodovina ameriških držav. 1 v,'* ■ 4. Illinois. Ogenj je skoro popolnoma uničil mesto Chicago leta 18711. Nek? obiskovale^, ki je prišel v Ohcago, in ki je mislil, da bo prebivalstvo zbegano, prestrašeno rn obupano, je dobil nekega moža, kii je stikal po razvalinah hiše Vprašal ga je, kaj jšče med opeko. "Baš sem skušal zračunati^" odvrne Chikaščan, koliko časa bo vzelo, da se ta opeka ohladi, potem pa takoj začnem zi*-. dati hišo." Iti ta pripovedka nam je lahko za vzgled, kakšen duh je vedno vladal pri prebivalcih države Illinois, ker so se v kratkem času povspeli tako ■ visoko na stopinjo kulture in , napredka. V prvih letih, ko so prišli v Indiano belo naseljenci, so jih , Indijanci neprestano napadali. , Požgali so jim naselbino za naselbino. Nikdar pa niso radi tega obupali. Sli so v lju. Toda še istb leto se je . ljudstvo z brezprimerno pred-i nosto lotilo novega dela. Lju-l dje so vedno čakali le toliko 1 časa, da se je "kamenje ohladilo", nakar so takoj začeli gledati za napredkom. Prvi podatki iz zgodovine Illinoisa prihajajo iz leta 1673, ko sta dospela v državo Marquette in Joliet. Dobila sta tam Indijance, ki so se imenovali "Illini", kar pomeni v slovenskem mož. Odtedaj se država imenuje Illinois. Za njim je prišel La Salle, neustrašeni bojevnik in sledonajldnik, ki je vso deželo ter še tisoče milj naokoli hotel spraviti pod via* do francoskega kralja Ludovi-ka XIV. Imenoval j'o j'e "Novo Francijo". Toda Francozi so zahtevali več kot so mpgli držati. Tako je prišel Illinois leta 1763 pold angleško vlado. General George Clarke pa je deželo prisvojil za Zjedinjene države. Največ je prišlo Virgincev v Illinois. Virginci so celo zahtevali Illinois za sebe, in države niso drugače imenovali kot "Illinois county," Virginia. Illinois zdrtržena z Indian Ter- ^ ritory, in šele leta 1801 je po- h stala drža-va. Prvi guverner je A bil general William Henry -Harrison, 5 Leta in leta so se vršili ne- n prestani boji z Indijanci. Leta j; 1812 so Indijanci napadli Fort i Dearborn, blizu tam, kjer sto*i -danes mesto. Chicago. Bili so tako grozoviti v napadu, da so razdrli trdnjavo in poklali vse kar jim je prišlo pod roko. Tu-J1 d-i leta 1831 in 1832 so se vršile 1 ( velike indijanske ustaje. Ko so m or m one i • leta 1840 potovali pa zapadu, so. se na- J1 selili v mestu Nauovoo. Toda J' prebivalci Illinoisa jih niso nič 4 kaj- radi imeli. Nekaj let po- " zneje so jih pregnali iz svoje države. Medtem pa je država tako napredovala, da niti grozna panika leta 1837 ni mnogo škodovala. J Ko "je prišla državljanska vojna, je Illinois ostala lojalna napram umiji. da si je bilo mnogo južnih državljanov v njej. In vojaški polki, ki so prišli iz Illinoisa, so bili med najlbolj hrabrimi, kar se jih je bojevalo tekom štirih let. Odtedaj pa je država nevr-jetno napredovala. Po številu prebivalstva je tretja v Uniji, _ in Chicago je drugo največje mesto v Ameriki. DOBRO DELOI PO NIZKIH CENAH, TO JE h NAŠ NAMEN! ČISTIMO: MSieoWeke $1.00 M£ke*uk,0e. $i.oo Moške hlače EQ Ženske obleke 25 ^ ^ $1.00 ^kekUde50-75c DELO JE GARANTIRANO PRVE VRSTE. «... . \ EAST 3625 L Oka teUfon« i J CENT. M4f K Pridemo iskat In pr)p«Q«no doRIf IZDELUJEMO NOVE OBLEKE PO PRAVIH CENAH. F. H. MERVAR, 1336 EAST 95* ST. Mali oglasi. Naznanilo in priporočilo. Cenjenim rojakom v New-burgu naznanjam, da sem odprl prodajalno na 3536 E. 8oth St. Toplo se priporočam za nakup zlatnine. Imam vsakovrstne ure in verižice, prstane, fonografne stroje in plošče, sploh vse, kar spada v zlatarsko stroko. Vsa1 popravila izvršujem točno in poceni Imam tudi zalogo čevljev vsake mere, za može, žene in otroke. Postrežba vedno točna in ulju-dna. Posebno se priporočam botram in botream za nakup birmanskih daril. Rojaki pod-pirajite svojega domačina, ne pa tujca. St. 88-x Jos. Marinčič 3536 E. 80 St. Saloon naprodaj blizu tovaren, dobra okolica in sosedje Proda se radi bolezni. Vredno denarja med brati. Vprašajte pri HenkI Bros. za Mr. King, 816 Prospect ave. - Saloon naprodaj, dobra gostil' na in dobra dkolica za Slovence. Tudi plesna dvorana, ki sama prinese $100 čistega dobička ob sobotah. Lastnik bi V Itfjtm se »oba brci * hrane. Vprašajte na 6203 C*rl 1 AVe: vogal E. 62. cesle. (88) ^ Proda se dobit) ohranjena peč na premog in šivalni stroj po jako nizki ceni. Vprašajte na 1245 E.' 60th St. (88) - NAZNANILO. ' V najem se odda prodajalna na 'St. Clair ave. in 55. cesta, j lot 40x120. Buick Block, fina I lega za prodajalno-a oblekami, s ' manufakturnim hlagom in po- z hištvom. Tam je -bila proda- / ijalna že 20 let. Dan Ulmer, d lastnik, 410 Bngmeers Bid. i; DELO! i 1 1 ■ •. • .1 ' r v • t Squeezer in strojni ^ modlarji dobijo ta- r koj stalno delo! Vprašajte ' Chii-holm & Moore Mfg Co. 5046 Lakeside ; Ave, NAZNANILO. Stanovanje se odda na voga. * lu St. Clair aye. in 55. ce: I ste. Pet sob s pogjedom na St. Clair ave. Krasna leg?i za j * zdravnika ali denti^ta. Rent samo $17.00 na .mesec. - (89) ( Delavke mlade ženske dobijo takoj delo pri strojih za rzdelpvanje bluz, srajc in hlač: Tqvarna I je nanovo predelana. Plačajo I se največje cene. Enterprise Mfg. Co. ,717 Lakeside ave. N. I VV. (88) I Naprodaj je fiarmonika, iz sta-B rega kraja, gramaiična. Proda I se prav poceni, ker je lastnik ; bolan. $e skoro nova. Poizve I e pri J. Dolenc, 14707 Sylvia * ave. Colliirwood, O. , (88) f CANDLER'S COAL CO. Tu si lahko prihranite de-1 nar pri premogu, pesku, pepelu in opeki. Imamo tudi vozove na razpolago ta vsa prevažanja. Telefonirajte Park 209 W. Naj urad J« 16311 Sa-ranac Rd. Collinwood, Ohio. . "Brick Yard". \ (4) I _ _M* " , I _ Naj ne preteče dan, * t ne da bi se vam čreva izpraznila. Vse snovi, ki so v zaba-sahih črevah, gnijo in se spremene v plin in druge strupeni-E ne, katere vsrka in prenaša kri in katere so vzrok medlo-be, glavobola, neprebave, od-9 prtih ran, opahkov, neprijetnega diha in nečistega jezika. - Severove krogljice za jetra (SeveraV Liver Pills) okrepijo jetra, izločijo brez bolečin neprijetne snovi, vredijo čreva in popravijo zapeko. 25 ce-tov škatljica. V vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Ra- r_ pids, Ia. Delo! 1- Takoj dobi delo 25 mož . na "»crap jardw. Oglasite se takoj pri Bia-losky Bros. 8434 Kinsman RcL Stalno delo n in dobra plača. p -r- 1. Mlad delaven Slovenec bi rad e dobil delo tiajraje za pomočnika v gostrlni. Oglasite se v g naišem uredništvu za naslov. :. -*--(88) Naprodaj saloon radi odhoda h mesta. Lepa priložnost za 1 Slovenca. Tudi dvorana je zra-1 ven. Poizvedite na 15612 Wa- * terloo Rd. Collinwood, O. I ->--(89). s VABILO f Člani starega društva sv Vida so vabljeni, da me pridejo i- obiskat na volivni dan, 5. no^ - vembra rvečer. Bo prijetna za-;i bava. Pripeljite tudi žene iif - otroke. V«s vabi vaš prvi pred-i sednik John Chrdma, 6035 St 1 Clair ave. - Opomba: Odse- J * * J L' 1 * I i daj naprej se dobrVsako ju- i0oocooo0oqo^opi i Najnovejšeza rojake | i jftlKmKKkk* Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade ia "Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lljH.igosfci lasje popolnoma zrastejiPin ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih, krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmeti-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in križicah, vam v 14 dneh popolnpma odpravim; Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem za-! stonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 109a E. 64 Street. , CLEVELAND, OHIO. >ommhioi h 11 >c> imn ooooooom Hiše naprodaj. $2500 itpa 11 sob, za tri družine, lot 40x168, 1 863 E. 7<*h St. ! $3000. Na E. 69th St. blizu \ St. Clair, dve hiši, 7 sob, j so^>, škriljeva streha, rent $30.00 n? mesec. , < \ $3500 na E. 32nd St. biku Superior, 2 hiši, 11 sob in 5 1 sob, rent $38.oz. Vprašajte pri 5 MicKenna Bros. 1365 E. 55th : Street. '88 Zanimive stvari! | Vsako orodje, ki gre. v ; ; vaša usta v mojem uradu J ; je čisto in prekuhano z ; ; električnim aparatom. Us- J I peh tega je, da ne morete | ; dobiti zastrupljenja krvi ! ! pri nas. Mi izamorimo vse j I bacile takoj za vsakim bol- J ! nikom. Ne dajte, da vam j ; drugi polagajo umazane in ] ! štrumente v usta, ker to j I je nevarno. Moj urad je 4 ; čist v Vseh zdravfltvenih < ; ozirih. Tukaj sem ic tri < i leta in imam še veselje « j za dolgo let, ker se ne še- « [ Um vsako leto. Torej je j t moja garafllijft tako dobra ; ! kot zlato. Nikar se nt pri- ; i pustite presleparif}, da so ; ! drugi zobozdravniki ^WojJ ; ! tovariši, pdč pa glejte, ' ste v slovenskem uradtf, ' kjer se vam prav postreže, ; > Tu šo vaši ljudje! Preiska- ; > va zastonj. Zobe deremo j brez bolečin. Najnižje ce- ; ; ne v mestu, najbolje delo. ; Množica n&šega dela je ; naš najbolji oglas. Vpra-; šajte svoje sosede. Ženska ; I izkušena postrežba, govori i ' z vami slovensko. Za vse ! bolnike izven mesta do I 100 milj, plačamo mi voz- i ' njo. Delo garantirano. i Dr. A.A.Kalbfleisch I White Cross zobozdravnik, i 6436 St. Clalr-av. » ' Odprto od 8. do 8. > it \ Austro- Americana S. S. CO. , I Dlr«kt»a voftn)a aied New Torkom In Av »tro-Oarako nizke cenb. ' Fina podvorba, električna ' luč, izvrstna kuhinja, proe- ■ to vino, kabine tretjega raz-' reda na ladiji Kaiser Fran* ■ Joseph I. in Martha Wa- • shington. Govorijo se ni avstrijski jeziki. ; Kompanija ima dedede drorijakc; • Kaiter Frani Joaepb I., Martha ! Washington, Laura, AHc% Af|»-; tina, Ocenia, in no^t lad^c«tlt > delajo. Za TK podTobnoati m obr-. < ' nltc na getitraln« agente. Phelps Bros. & Co. ...... = ""r. r ^^-■ " ' ' ""J Največja Slovenska trgovin al Raadaljaaa t dva dala ta v polni mart s maJflneJMal frfprmai 1 preskrbljena. Trgovina za nakup pohlktYa, wadja, f—in. pavAa 1 barrc, stekla in drago. Pogrebni savod Je ■ aajnaajlla* irlpnwat 1 pretikrbljfn. Mi preskrbujemo najlepie sprtyeds v alonlkMl 1 tjudij,,zakar imamo bres i te vila zahval. Za vsaki slad al tmmmm Ara j ambulance In fine kočije. Trgovina odprta aod ki 4am> Ss nlp 1 ročam vsesa 81ovenoem ln slovenaMai drnlt^si, Tel. Princeton 1381 a ffk||lft|| THOOVgC ka POMUIIMU 1 Bell East 1881 UKIflU/l, IT. ČAJMI AV11—. 1 Vi se bode te čudili ; kako velike koristi za človeško zdravje je Father Kneipovo grenko vino: 1 '■ I » ■ ' I' l—l.l^.. M..I .. ..........■ I ' J •..... ^ » 'I i : f 1 . To grenko vino je . eno '.najboljsik*,. kar jih 1 je bilo dosedaj narejeno. To grenko vino ju mitjfoo J iz najboljših gorskih zelišč in korenin^ raditega najboljše zdravilo za notranje boleznit Ne bodaja* aa- « dalje govorili' o tem vinu, ker kdor ga bo po»lmf4 4 se bo sam prepričal o njega/pristnosti. .., , i Zahtevajte Knelpat ! • ■ i ' . . ', ' > ; j katerega dobite po najboljših lekarnah » gostilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo. gvta* < ko vino ima na vsaki steklenici natiaajaa* sMko, ka- i kor jo vidite tukaj zgorej. Ako ga vajT^fostilnitai al { lekarnar Še nima v zalogi, pilite nam, fcer mm m j edini glavni založniki in razprodajakri Kncrpove^ rtM. , i- Prva Nlovennkn družim 2 OHIO BRANDY OISTIltUB š 6102*04 St. Clair Are., Cl^etarf,^ Cleveland Itn a . «imMil - I II. rm m [ , , lin najcenejši plin/ Nobeno drugo anierilko mesto aja« toko poceni plin kot Cleveland. Vi vehte, da je to rea, če ste itveli v dragih mestih. Če igete plin t Cleveland«, fcra-nite denar, Hišne stroške jako smanjiate. Vaša hlža 2 ie bolj či^ta in ugodnejša, & imate plin. Jed je hitrejša in manj draga. Če hočete kaj zvedeti o plinu, pridite t naš urad in vprašajte. Mi vselej radi cdgo-varjamo vprašanja. The East Ohio Cas Co. U(I East «fc Strsd FTm-v ■ 1 1 iaqid 7ci 13 slovenski pogxhb-jualr ^cljcy mik in tkgovbc. « Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti ob vsaki priliki, fl Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen a najfinejšo opravo in fmifi kočijami T Zaloga pohištva, železnine, posode, barve stekla itd. Oprto noi in dan. JOSIP ŽELE, 6108 ST. CLAIR AVE. ■ i i _ '»■»—— ttt ttiiti 1111 ii ri i rYriTTTTTiii r ni r i n i y i urnim rn \ JOHN fiORNIK, ^Tir^T6 i PrlporoCam aa vsem rojakom ▼ nakop topih, nrtail H lipai « - mfh jesenskih ta Umskih obisk ter Mkisj. Prodajam aMafes 2 - po meri ta ia narejena Pr^oro^aaf se slarataa dratisaa^ Z v napravo nallonn ta tavrtujen vsa drafa krajama aarem - Priporočam tudi svojo rellko xalogo vs«k meM ml.ikll ■ ~ , _ __H '* valnTnilr „.1. ■ t ^L^.l. i L mlT^iiJts *"^EEa • ; j , i*" • • v? m. u ■ «• • ' -f- - ■ "Čleir Amerika'* Hov i iata VP*« ^v**1— « Ar *y»f Strahovi ■ Dolov ski Videk je stopil iz Irene is vrata so se trdo »• prit xa njim. Krčmar se je je-afl, da mora zaradi par pivskih Inlctv toliko časa bdeti. Seveda ta pijanec mora biti pa tadi vselej zadnji in komaj bi bilo, da bi ga človek rinil sko- Vadek pa »e m zmenil za točsaasjevo loputanje. Ko je stopil na cesto, si je potisnil iz aavade klobuk na levo oho in pogledal proti neb«. Bila je lepa majeva noč. Prijazno je obseval mesec vrhove haložkih goric, k zdajpazdaj so p pokrili tanki, skoro prozorni oUa-ki, ki ijib je gnal lahen vetrič proti sosedni zemlji hrvaški. Videk je postal ob tem po* gleda se bolj zidane^ volje in ssčel je tiho mrmrati svojo pri. fMljeao posemeo: "Lejskovec je lejpa mesta... ** A komaj je 13 gotov s prvim verzom, se je spotaknil ob kamen in pomeril s svojim životom, kako široka je cesta. Videk se ni Jalgo pomišljal, kaj m« je storiti, ampak precej je odprl asta, da bi pošteno znrobantil in zaklel. Ravno tako naglo pa mm je prišlo na misel nekaj Aiitgi m kletvica mu je za-nnrla na jeziku, Videk pa* je M'1 roko m se še ležeč na cesti pokrižal trikrat... To je slabo znamenje, če se Človek zvrne po eeati, ko ie •to korakov ni oddaljen od kfčme. To je opomini Slabo -pot bo imel nocoj. Takoj mu je prilel na misel kolar šmigoc, ki »o ga pokopali pred tremi dntvi nekrsčansko. JCesal se je zdaj, da se nI vmil 2e za dne domov, kakor je Ml sklenil dopoldne, ko je let mimo SmigoČeve hiie in pomislil, kako bi bilo to mnt-no, že bi moral tti opolnoči wSmo tega kraja. A zamotila sta ga Plskerc in Škorec, da s» malo predolgo vašo vali pri igsniri. Tema dvema ]e lahko, t* imata komaj par korakov i doma, a on moia hoditi mimo takih krajev, da se člo-vdku ie po dnevi jezijo lasje... Mtojnl Smigoc je imel ne- j trtio v življenju. Tlačili ao I ga dolgovi in drage nadloge. , Nazadnje se ga je naveličala l le sena in začela slepomiši^ z njegovim pomočnikom. Nesrečni kolar se je mučil nofc §» dan, da bi spravil razmere -r pravi ttr. Ko pa je izprevi-! Iti, da je vse zastonj, je skle-«3 napraviti konec vsemn... Nekega dne je poslal druži- ( ao v host o. Zamahnil je s pe- i stjo za odhajajočo ženo in po- < močnikom: "Ne bosta živela ) ndobno po moji smrti f Po- I tem je zažgal hišo in delavnico, < sam pa skočil v vodnjak... i Predno so prihiteli ljudje, je | lila hiša v plamenu, njega pa < so potegnili mrtvega iz vod- < »bka. < Dasi so ljudje rekli, da je i Višek velik pijanec, popolno- 1 ma vse pameti pa vendar ni < bil še zapil. Ostalo mu je vsaj ie toliko, da je dognal v s v o- \ ji glavi* da človek,. ki \umrje t take smrti ni cerkveno poko- c pan, ne more najti na onem svetu božjega miru. Tako bo ftodi! tpdi Smigoc okrog in c bo strašil mirne ljndi.... r Vedno bolj se je bližal Vi- i dek kolarjevi hiši in pri srcu Bss je postajalo tesneje in tesale. Trudil se je, da bi mislil * kaj dragega. A zastonj, vedno so se mu vračale misli k nesrečnemu šmigocu. Klical si r je v spomil dogodke današnje- v ga dne. Bil je v Soviču pri t stiku, na povratku pa se je t oglasil v krčmi. Tam so pili in i se pogovarjali o tem in onem. Kako je bilo na preži, ko se je ženil Počahejev Jurek. Po-čabejev Jurek je kolarjev bratranec... Misli so se mu zmedle in prav pred oči mu je stopi! kolar kakor živ z usnjatim predpasnikom... Vidku je zastala kri v žilah, zastale so mu nehote tudi noge... Kolar j a ni bilo nikjjer. Videk se je oddehniL Začel « se je tolažiti, da morda le ni i __. - ... strahov. Spomnil se je, kako so pihali v Blodnikovo kremo. Blodnik pa se je smejal njihovi strahopetnostr, šel je sam na pokopališče ter našel tam ti-1 stega M a tea iz Vidma. Ta se " je bil pri Gomilsekovi gorici w navlekel sladkega vinca in «za-* šel na pokopališče, ki leži prav " ob stezi. Ker pa- ni mogel naj-1 ti izhoda, si je za kratek čas 1 žvižgal po svoji pijani navadi. "Ej- saj ni strahov!" se je tolažil Videk polglasno, Zapa-1 zil je namreč, da je že skoro E poleg kolarnice. Sklenil je bil, 1 da se se ozrl ne bo proti ne-1 srečnemu kraju. Res je okrenil E glavo na nasprotno stran, oči E je imel pa le toliko odprte, da 1 je vrdel kam stopiti.— "Tam je vodnjak," je pomislil Videk. ' Nehote se mu je obrnila gla-: va proti tisti strani. Nad vodnjakom se je nekatj zgenilo... ' Vidku je zastala kri po žilah, 1 noge so mu odpovedale slue- - bo — toda le za trenutek. Z : močnim sunkom se je pognal - naprej, bežal je po cesti, kar ! so mu dopuščale moči. Toda, ■ kaj je to? Videk začuje stopinje za setboj. To je gotovo kolar 1 Cisto razločno sliši Videk, kako udarja usnjati predpasnik ob golenici pri čevljih. ' Neka nevidna moč drži Vidka | pokonci, da ne omaga, temveč t beži dalje naprej in napreri. Že zagleda pred seboj bele zidove 1 Kolinkove hiše. Se sto korakov in rešen je I Z vso močjo se zažene Videk v Kolinkova veina vrata. 1 Zapah je odnehal in Videk se I je »vrnil v vežo. A takoj je f bil zopet pokonci, odprl duri, planil v izbo ter se zgrudil ob peči. — Pri Kolinku je živela mati z dvema hčerama brez gospodarja. Imele so se luč v sobi "Za božjo voljo, Videk, kaj pa ti je?" je vzkliknila mati, ko so prišle k sebi dd strahu, ki jim ga je bil povzročil nenavadni prihod Videkov. "Oh, nič me ne vprašajte I" je zastokal Videk. "Oh, gotovo si videl kolar-ja!" "Oh, seveda sem ga 1" , Z veliko težavo so spravile iz njega, da jim je razložil svoje srečanje s kola rje m. Potem pa se je zavlekel Videk na peč ter ležal tstn do desetih dopoldne drugega dne. o Iz vasi • - . 1 V nekaj letih, kar ga ni bilo doma, se je marsikaj izpreme-nilo v vasi. Tovarna blizu vasi je zelo vpljivala na ljudi, da niso bili več tako kmetčki kakor preje. Izginila 'je prosto-dusnost, tisti odkriti obrazi, nastopili so pa mrki, resni pogledi brez občutka. Preje trdni. zdravi fantje, so zdaj bledi, bolni pohajali ali posedali o{> prostih urah, marsikateero preje brhko dekle je zdaj uvelo hodilo v škodljivo predilnico. Bilo je v soboto zvečer. Na verandi je sedel "in gledal mimo hiteče, s stisnjenimi ustnicami, z bodečim pogledom. "Franc!" | Ozrl se je. Bil je učitelj A-dolf, ki je redno zahajal k njemu, da sta se pogovarjala, igrala šah, ali kvartala. "Eno šahipartijo?" "Ne, Adolf, danes ne bom nič igral! Sedi sem k meni!" "Danes si Čuden, Franc!" j "Glej tu spodaj nagrbanče-na čela, zgubane obraze, žila- , ve roke, poglej in pomisli, pa ] bo tudi tebi prišla kaka tožna { misel! Koliko morajo trpeti — j in za slabo plačo! Ne bereš-li jim z obraza, da niso zadovoljim z življenjem?" "Franc, danes res ne vem, ] kaj ti je! Ali jim hoče« ti nji- i hov položaj zboljšati ? Lepa mu sel — res! Toda, ali niso sami krivi, da so nezadovoljni? Zakaj pa zahaijajo vsi k judu Fe-nnigu? V zganjamo!" "Zahajajo?" "Da! Polovico plače bo ne- | sel zdaj judu, ker mu je dol- ] žan, polovico bo pa zapil v i par dneh!" i ^riaUiinrosi miloščine 1 >. bnal po robu verande, on pa je h zamišljen gledal na cesto, kjer a je tu pa tam še šel fcak, dela-r vec iz tovarne in se z neprija-e znim pogledom ozrl na verandi do. "Franc, poznaš-li ono-le žen-ir sko?' Bila je videti stara. Imela je s razmršene lase, obleko vso str-i. gano in zamazano^ kakor be-c racica. "Kako bom poznal?" > "Matilda je! Krabetoval" . , "Adolf, ne laži!" "Da, Matilda, t katero sta 1 bila skupaj v Ljubljani. Zdaj je i grozno nadležna — ne čudi se i — beračica! Sem gre, umak-c niva se ji I" "Ostaniva!" Počasi in zibaje je prišla pod - verando. Njen begajoči pogled . je praplaval do njega in če-, prav hladen, ga je pozgal ču-. dno nerazumljivo. : "Kaj želite?" jo je vprašal. I "Danes je sobota, gospod, r jutri je nedelja, gospod, velik , praznik, gospod, jaz pa nič de- - narja, gospod, pa ne grem pre. > je stran, gospod, da mi date • denarja, gospod!" "Kako govori," se je obrnil , do Adolfa. t "Je vedno taka!" "Danes je sobota, gospod," t je zopet začela Matilda. • "Vstaivi jo, sicer ti ne neha - trobiti!" "Matilda, ali me Še poznaš? . Franc sem I" Njene meglene oči so se : znovič ozrle v njega. "Poznam", je izpregovorila , s čisto drugačnim glasom kot > preje in povesHa pogled. Spo-i1 mini so jo morda zapekli! Ker I : je že hotela oditi, 'ji je d&l mal ■ dar, katerega je ona molče spravila in hitro odšla, j "Adolf, povej, kaj jo je pri-, peljalo v tako življenje? Nekdaj, oh, kaka je bila! In zdaj!" Naslonil je na rob verande ' med cvetje vročo glavo, se zamislil v prejšnje lepe in sme-. hljatjoče čase, spominjal se svojega prijateljstva z Matildo, morda lepih večerov, in le na pol čul kar je pravil Adolf. "Pred petimi leti si šel ti drugam, kaj ne?" "DsP "Tedaj je bila še — kakor si jo poznal — dobra in blaga pri svoji materi, živeli sta zadovoljno. Prišel pa je na pošto neki Kobe — tvoje starosti in je kmalu mnogo zahajal k njima v hišo. Matilda se mu i je v Slovensko Narodno Pevsko . Podp, Sun. društvo "Edinost" iriia svoje redne »eje vsako . drugo nedeljo v mesecu v Brade lis Hali vogal 31. ceste ia t St. Clair Ave. in pevske vaje t vsak torek in petek. Predsednik Fr. Vihtelič, pod-- predsednik A. Žnidaršjč, blag. nik F. Pavšič, 1. tajnik Fraiik Makse 4329 St. Clair ave. Vsa pojasnila daje prvi tajnik. marc 29. 13 Slov. Lovsko Podp. društvo trna svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu in sicer 06 2. uri popoldne v John Grdmovi dvorani. V društvo se ■»prejemajo člani od Ifi do 45. leta. Vstopnina po starosti 'Mnifka podpora znaša $«> 00 na teden. Predsednik jos. Rus. 1306 E. 55 St;.; tajnik Jakob Požun, 1164 E. 61 St. i. jan. 13. 1 Društvo sv. Janeza Krstnika, it. 37 F.S.K.T. Predsednik Fr. Milavec, 1031 E. 61 5t.; tajnik Iv. Avsec 3858 St. Clair ave.; blag. Anton Prijatelj, 4015 St. 1 Clair ave. zastopnik, Louis Lah 1 1033 E 62 St. Društvo plačuje ' lepo tedensko bolniško pod po- ' ro in je eno najmočnejših dnt- 1 štev. Seje se vrse vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Gtd'- < novi dvoran«, 6021 St. Clair ave 1 Dr. zdravnik J. M. fSeliškar, j 6127 St. Clair ave. 1 apr 12 1 Društvo "Sava" št. 87. S. S. < P. Z. ima svoje redne seje vsa- t ko tretjo nedeljo v mesecu pri 1 John Grdini, 6021 St. Clair ave. 1 Predsednik Anton Lekan 6307 ] Bonna ave.; tajnik A. Naglic, ! 991 E. 79 St. blagajnik Tom ■ Jereb, 1268 E. 55 St. -- V dru- l štvo se sprejemajo rojaki od 16. leta dp 55. Torej imajo rpr \ jaki, ki so preporačili 45. leto; J lepo priliko, stopiti v društvo, ki daje $8.00 na teden bolniške podpore in $500.00 smrtnine. I, febr. 13. s K. K. podp. dr. Srca Jezusa ^ ims svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri a popoldne V Knausovi dvorani. f Uradniki za leto 1913 so: John | Pefcolj, preda. 6011 Bonna ave. ^ Jernej Kraševee, pod predjed. , M>ath| Oblak, tajnik 1761 E. 41 St.; J. Brus rač. taj.; John ^ Levstek blagajnik; F. Levstek f in F. Komidar odbornika. Maršal A, Skulj. Društveni zdravnik F. J. Schmoldt, 5132 j Superior ave. Uradne ure od 7—-8 zvečer. 30. dec. 11. ! K. t. P. dr. Srca Marijinega > (staro), ima redne mesečne se- t je vsak drugi četrtek v mesecu ' ob pol 8. zvečer v mali Kau- / sovi dvorani. Vstopnina od 17 1 do 30 leta $1.50; od 30 do 45 s leta $1.75. Mesečnina je 40c < in bolniška podpora po $5.00 c na teden. Katera želi pristopiti mora biti vpisana en mesec prej l po društveni sestri. Predsedni- r ca Ana Stepec, 1204 E. 40 St.; r 1. tajnica Ivanka Pelan, 6131 St. Clair ave.; rač. tajnica Helena Mali; blagajničarka Ana Povž, 4426 Hamilton ave. 19. marc 12. j Samostojno K. K. P. dr. sv. < Jošefa ima redne mesečne seje j četrto nedeljo v mesecu ob ^ 2. uri pop. v Knausovi dvorani. ' Vstopnina od 18. do 30 leta ^ $1.50 od 3° do 35 $2-°° in :, 35 do 40 leta $2.50. Predsed. Frank Koren, 1583 E. 41 St. I. tajnik Fr. Košmerlj, 455 & 152nd St. Collimwood; II. taj. , Anton Bolha, 1131 E. 63 St. , Blagaj. John Grm, 1089 E. 64 c St. Rojaki se vafbijo k obilnem r pristopu. (1. jan. 13 Sam. pod. dr. "ŽuSemberg" ^ ima redne seje vsako zadnjo t .nedeljo v mesecu v Brateljnovi j dvorani, vogal 31. ceste in St. Clair ave. Kdor hoče k društvu pristopiti, naj se oibrne na Ro- 1 n..Ji liiiit.a.^Hi I .rt. r»i berman, E. 40th in St. das* I ave. ajjuiia. Društvo "Delavec" it. |i. S. D. P. Z. ima redne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 2 pop. na 6006 St. Qair ave. 1 Društveni uradniki: Jos. flele, 6108 St. Clair av«- pre$Uedafy, Primož Kogoj, 6oq6 St. Člair ave. tajnik, John Svete, 6120 St. Clair ave. blagajnik. Društveni zdravnik za pristop je dr. White. V društvo aeAfpre-jemajo Slovenci od 16. do 55. leta. Za $1.25 na mesec se zavarujete za $7.00 bolniške podpore in $500 smrtnine. Za na-daljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. 15 marc 13. Dr. sv. Vida, K 25. K.S.K.J. ima svoje redne mesečne seje ppro nedeljo v meseca v Knausovi dvorani. ?reds. Mike Set-nikar, 6131 St. Clair ave. I. taj. Jos. Russ, 1306 E. 55 St. društ. zdravnik J. Sliškar, 6127 St. CJfir ave. Jer. Knaus, zastopnik, 6129 St Clair, člani se sprejmejo od 16 do 45 leta. Usmrtnina $500 aH $*ooo, in $6 bolniške podpor^ na teden, fyovovpisani član mora prinesti zdravniške liste I. tajniku pred sejo, nak^r se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi, društvo pri prihodnji seji glasuje o njegovem sprejetju. Isto velja za članice. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. 1. avg. 12 Dr. Slovenij^a ima svoje redne seje vsako prvo nedejo v mesecu ob 2. uri popoldne v prostorih na 3044 St. Clair ave. 1 Kdor želi lahko pristopi brez da bi bil pred mesecom dnij upisan, vstopnina od 17I do 25. leta prosta, od 25 do 30 let J ustopnina $i.op. Bolniška podpora je $6.00 na teden, vprašaj pri predsedniku F. Spelko, 3504 St. Clair ave. ali Frank £uss, tajnik 6104 St. Clair ave. Za nove brate kateri pristopajo jje zdravnik Dr. Jakob Silverman na 3957 St. Claifr ave. 31. def | SI. mL pod. dr. Žal Mata- ' re Božje ima redp^ mesečne ; ^eje vsako trejo nedeljo v me- ( secu v Knausovt dvorani ob 2. uri pop. in redne vaje vsak , pondeljefc v mesecu ob sedmih zvečer v veliki Knausovi dvorani. — Predsednik Jak. žele 1253 E. 60 St.; tajnik Jos. Glavic, 1126 E. 61 St.; blagajnik Matija Glavič, 6131 St. Clair , ave., načelnik F. H. Mrvar ( 1336 E. 55 St. Društvo spreje- ( ma osebe od 16 do 30 leta, in plačuje $6.00 bolniške podpore. Udnina znaša 50c na mesec. (1. avg. 12. Dr. sv. Frančiška, it. 66, K 1 S.K.J. ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu 1 na 2695 E. 79th St. Predsed- < nik, Egidij Vrhove 2562 E. 1 79. cesta, prvi tajnik, Josip 1 Perko, 6914 Grand Ave., za- 2 stopnik Anton Sušteršič, 1618 ' Otter ave. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. 1. marc 11 1 i Tel. in pod. dr. Slov. Sokol, ; ustanov. 3. jun. 1897 ^a svoje ( redne mesečne seje vsako 3. nedeljo v mesecu na 6131 St Clair ave ob 2. uri pop. s. č. Starosta Jos. Kalan 6101 St. 1 Clair ave.; tajnik Fr. Hudover- 1 nik 1243 E. 60 St.; blagajnik < Ivan Pekolj, 601.1 Bonna ave.; ] dr. zdravnik J. M. Seliškar 6127 J St. Clair ave. — Tel učitelj Iv. Levar. Telovadne vaje se vrše l* ivsak 1. in 3ji torek v mesecu in ] vsak petek, za naraščaj od 7. J do K9- z* telovadce od 8 do < 10. zv. s. č. na 6131 St. Clair < ave. 1. jan. 13. 'j K. S. K. pod. dr. sv. Alojaija 1 v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako prvo ne- , deljo v mesecu v Mike Plutovi dvorani na 3611-^1 St. Predsednik John Lekan 3559 E. 80 St. S. E., tajnki Josip 1 Trček 3596 E. ,78th St. S. E. ! blagajnik Anton Fortuna 3593 ! E. 81 St. S. E. s» jan. 13. j Mlad. pod. dr. sv. Antona 1 Padovanskega v Newburgu 1 « * I '' 353® St.; blagajaik Fr. Plut 3611 E. ti St.; Načelnik . Louis Gliha 3572 E. 82 St. Dramatično in podp. društvi * ima r^dne mesečne seje vsako ' drugo nedeljo v mesecu v velikj Knausoyi dvorani dopoldne. * Društvo daje $8 00 bolniške podpore na teden in $500 smrt- ' nine. Reden mesečni ase sme nt je $1.00 Predsednik J. Matn, 6401' Bonna ave. I. tajjnik Ig. Smuk, 6312 Carl Avenue blšg-gajnik A. Bolka 1131 E. 63 St. Natančnejša poročila daje tajnik. Rojaki so vabljeni k obilnemu vstopu. Sprejemajo se tudi ženske. (i. jan. 13. 61ov. K. Vit dr. sv. Aloj- - zija, ima svoje redne mesečne - seje vsako 4. nedeljo pop ob * 2. uri in redne vaje va^ki 2. in četrti torek ob 8. uri zv. v Knausovi dvorani Predsednik John Gornik, 61Q5 St. Qair. podpred. Frank Gornik, blag. ' jak. Mauser; I. tajnik Frank Makse, 4034 St. Clair Aveonue. ' Društveni zdravnik J. M. Seliškar. Vsa pojasnila daje prvi tajnik. 1. jan. 13. K. S. P. dr. sv. Barbare, k. 6. spadajoče k gl. post. v Forest Čityi ima svoje redne m?-sčne seje vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer ob 10. dop. V Grdinovi dvorani V društvo se sprejemajo člani od 16 dO 45 \ Vstopnina je po starosti. Bolniške podpore se plača $7, na tfdfn in t^koj po vstopa. Predsednik M. Colarič 1188 E. 61 St; tajnik J. Widervol 6127 St. Clair ave.; blagaj. M. Ytytar, 1141 E. 6p St. Pojaa-nila dajeta predsednik in tajnik i ' (t. J Slovenska Narodna ftttahiira ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. zvečer v čitalniŠkih prostorih na 1157 E. 61 st St.. Knjige se izpo-sojujejo vsako nedeljo od 9 do 11 ure dop. in vsak četrtek od 7 do 9 sveč. Vsa pojasnila dajejo: perdsednik Peter Pikš, 6305 Glass ave.; I. tajnik Ig. Smuk, 6312 (iarl avenue. Blagajnik Jakob Pctiun, 1164 E. 61 St. (1 jan. 13 Samostojno Pevako in podp. d*. Vrh ima svoje red- na seje vaalco prvo nedf^o v mesecu in pevske vaje vsak to-iek in petek zvečer ob S.uri. Pressed. Maks Temistokle, 672 E. 152 St; podpredsednik F. Grdadolnik 5706 Waterloo Rd. , tajnik Carl Lampe 15805 Waterloo Rid.; blagajnik Martin Janežič 5706 Waterloo Road. i. april ta. Ciril Metodova Podružnica, št. 24, ustanovljena 25. februa-rija, 1910 v pomoč onim slovenskim otrokom, katerim, grozi nevarnost, da postanejo Nemci aH pa Italijani, ker ne morejo priti v slovenske šole. Le-tnf prispevek za člane je 50c. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Knausovi dvorani. Predsednik, L. J. Pire, 6119 St. Clair ave: tajnik John Vidervol, 6127 St. Clair ave. Mike Setnikar, 6131 St. Clair ave, blagjanjik j 4- avg. 11. I Slovenski politični klub ima j svoje redne seje vsaki drugi 1 torek v mesecu v Knausovej I dvorani. Odborniki so: Predsednik, Josip Jarc, "4°| Norwood* ave.; podpredsed Iv. I St Clair ave; podpreds. Ivani žulič, 5704 Bonna ave.; tajnik 1 Ivan Pekolj, 6011 Bonna ave.; j blagajnik Jos. Žele 6108 St. j Clair ave.; zapisnikar Ivan Av- j sec 3858 St. Clafr ave Rojaki I Slovenci se vabijo k tema khs- I bu. Pojasnila dajejo vsi urad- 1 niki kluba. - 4 avg. 11 Žensko podporno druitvo "Clevelandske Slovenke", spadajoče k S. D. P. Z. v Cone-maugh, Pa. imajo svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih g. Smrek ar j a na 82. cesti. Dru- I štvo daje $7.00 bolniške podpore na teden in $500 smrt- I v _*__ • vi d zegnanju. -- ■ prijaznem gričku ob ljubljanskem barju stoji lična cerkvi^ »v. Lavrenca, od koder se hudi tudi krasen pogled na Julijske alpe in velikana naše dežele, na Triglav. - Nike necftlje v avgustu so se ztnrale cele gruče ljudi pod staro^ lipo, ki -stoji na tem gričku in! razteza svoj« košate veje na | streho cerkvice. Bilo je namrefc cerkveno žegnanje pri sv. La^renciju- Prodajalci s sladŠcicami so imeli rtf.nogo dela, kajti vsak i« "hotel kaj kutpiti. Fantje in dekleta; so kupovali medena srca z napisi in jih menjavali med seboj, da jih bodo imeli za spomin na ta dan. Ko je bila maša končana, so se usule te množice po griču navadol v vasfco, ki leži ob robu griča. Iz Francetove gostilne so se že culi hreščeči glasovi harmonike, kr jo je raztezal vaški godec Juiij. Lutžarjev hlapec Lojze pa je sedel doma in premišljeval svojo žalostno usodo. Zjutraj je stopil pred gospodarja in ga prosil nekaj de-Niarja. "Dajte mi samo goldinar, saj ga bom prihodnji, teden zasluzil." K "Ne dam ,ti-nič,. saj si že vse porabil kar si zaslužil, Ako ti dam denar, se boš zopet napil, jutri pa ležal cel'dan kakor klada. Napravi se in pojdi k maSi, poterto pa domu. Tako mu je odgovoril gospodar na njegovo prošnjo. Lojae je izginil iz sobe, a ni šel k maši, ker ni dobil goldinarja. "Kaj bi mi rekli fantje, ako ne bi šel z njimi v gostilno? Ali naj jim povem, da ne grem, ker nimam denarja? Ne, rajši ostanem doma," je rekel polglasno. "Ti imajo dom, imajo 'stariše, a jaz nimam Aikogar. sami hodim po svetu. Zakaj nimam tudi jaz starisev, ki bi me ljubili, in doma kamor bi se zatekal ?" -Naenkrat mu je stopila vsa ^ mmm j noet; da je bomo preživela sebe in svoja dva otroka, Oče ' pa je bil pijanec, ki ni nikdar skrbel za družino. Kadar je ; prišel pijan domu, je razgrajali in pretepal ubogo ženo, ki mu 1 nič zalega storila. Kako žalostni si bili taki večeri! On, Lojze, pa je hodil celi dan okrog in se igral zt otroci sebi enakim. Žalostno je gledal otroke, ki so bili bolje o-blec^ni nega on in so imeli vedno kos krtlha v roki. Bil je lačen, zato je poželjivo gledal, kruh v. njiihovih rokah. Otroci niso marali za Loj.-zeta, ker je bil raztrgan in slabše oblečen nego oni sami,, zmerjali so ga z beračem. Tedaj je bil še otrok in ni vedel, da ga s tem zaničujejo, a Vendar je bil žalosten in s solznimi očmi je šel dorivu. Na pragu« sedeč -je počakaj mamico, ki se je vsa utrjena od napornega dela vrnila domu. "Mama, zakaj mi pravijo so. sedovi otroci berač? Danes so mi zopet tako rekli," je začel tožiti. Mati ga je pogladila po glavi, a ni mu hotela povedati pomena besede. Postala pa je še bolj žalostna kakor sfcer. To življenje je trajalo toliko časa, da jek začel hoditi v šolo. Tedaj je prišel nekega dne neznan človek, proti kateremu se je vedla mati zelo prijazno, in ga je pogladil po licu. "Lojzek, sedaj boš šel s tem stricem, da bodeš pasel krave," je rekla mati s tresočim glasom. "Jaz se ga bojim," je rekel Lojzek boječe. . Ali mati mu je prigovarjala rekoč: "Le pojdi, Lojzek, pri njem boš imel lepo obleko in vedno kos- kruha* da še več kakor sosedovi otroci. Samo priden -moraš biti in ubogati tega moža." Misel, da bo imel vsega dovolj, je slednjič dala Lojzetu toliko poguma, da je bil voljan iti z možem v oddaljeno vsus. Ko mu je mamica oblju: pa^tJ^ec^ in k tnalu je izginila masnka, ki je stala na pragu. t Začelo se j« novo življenje j zanj. V bogati kmečki hiši, ka- f pior ga je pripeljal oni mož, j gospodar te hiše, je imel sicer vsega dosti, kakor mu je pra- < vila mamica, a moral je dan | na dan hoditi po gozdu za ži- , vino. In dolgčas mu je bilo po j materi, ker ni imel jcomu po- , tolžiti, ako so ga drugi otroci zmerjali s pritepencom. , jPostajal je večji, privadil se , je temu življenju^ in tako je j ostal na kmetih. Delal je po , polju in opravljal sploh visa , hlapčevska dela. Pogosto ga ; ! je obiskovala mati. To so bili i zanj najsrečnejši dnevi. Sicer tih ih molčeče je postal ob ta- , kih dneviH nekako otroško ve- , sel. Karkoli je mogel, je dal dragi materi. Nekega dne pa dobi poročilo, da je mati nenadoma umr, la. Šel je k pogrebu. Ko so polagali mater v grob, je čutil, da polagajo z njo zadnje bitje; ki ga je ljubilo n^ svetu.- Povrnil se je nazaj k svojemu gospodarju, delal molče kakor, prej, a začel piti alkohol. Zapravil je vse, kar jie zaslužil. Gospodar bi ga rad spravil zopet na dobro pot, zato mu ni hotel dati denarja. Tako mu je odbil prošnjo tudi ono nedeljo. A Lojfce bi šel rad v gostilno, da bi pogasil s pijačo spomin na preteklost. Todfc kako, če nima denarja?--- Glais harmonike ga je pa predramil iz težkih misli. "Čemu živeti?" mu je naenkrat šinilo v glavo. "Nimam matere ne očeta, wse me sovraži na svetu, komu na ljubo naj še živim? Kaj bo i bi — —* — in konec bi bilo vsemu trpljenju ----. O mati, ko bi bila ti živa, bilo bi drugače. Ustanovil bi si dom kakor ga imajo drugi. A ker si umrla ti, zakaj naj živim jaz?" ; . 'Počaisi je šel na hlev, privezal usnjat pas na klin in se je obesil — ---- Zviečer so ga našli mrtvega. RAZ1YO | !*; * | Išče ae 5000 nevest. Oblju- d bljena dežela za dekleta, ki se ; hočejo omožiti, je menda Ka- 1 nada. Posebno V zahodnem de- \ tu Kanade se pojavlja veliko a povpraševanje j>o nevestah. ' Cele pokrajine se tu šele na j novo odpirajo priseljencem, j mladi farmarji se tam naseljuje t jo, toda navadno prihajajo sa- ] mi. So to navadilo mladi, neo- j zenjenr ljudje, ki se šele po , svoji naselitvi začnejo ogledo- j vati po družici, ki jo pa le tei- ' ko dobe. Kakor hitro se kaka j mlada, neomožena ženska ,po-javi v teh krajih Kanade, postane središče splošne pozor- ' nosti. Prirejajo njej na Čast ra- \ zne zabave. In tako si more ( zbrati pripravnega ženina. Zda> 1 so se ustanovili v vzhodni Kanadi kar celi trusti mladih neo f ženjenih mož, ki so poverili ne. kega gospoda Horwella iz Que- | beca, da jim preskrbi 5000 nevest. časopis "Daly Mirror" je imel s Howellom razgovor o tej zadevi, pri katerem je dobil sledeče zagotovilo- "Mlade dame bodo lahko iznphe med 50.000 mladimi možmi, od katerih ima 30.000 svoje lastne farnje, ostali so ali nastavljenci na farmah ali pa obrtniki v mladih občinah, So to sami mladi, delavni in pridni ljudje, ki bodo gledali na to, da bodo svojim mladim zenicam omogočili udobno življenje ter jim ustvarjali prijetno domovje." ' Gospod Howell je prepričan, da se rh»u kmalu posreči izpolniti nalogo, ki se mu je poverila. V kratkem odide na Angleško, kjer namerava dobiti . večji del nevest. Lakota na Ogrskem. Iz Ma- ros-Vasarhelyja poročajo: Nedavno je odšla k ministerske-^ mu predsednikuv in finančnemu t ministru v Budimpešti depu-■ tacija, zaradi lakote,ki je za-1 vladala vsled povodnji. V spomenici je deputadja izjavila, da prebivalstvo v pravem po-; menu besede strada. Prosili so t živeža, semena in žito za 200 'občin. ' »ritmi«T >E-»iiiH -...— ■- — . Jiin...—• : TT■ II . 1. ■ .,„ . j. 1, il —--i « Cjudska brana, - ' [ 1 ------- ...................... ' L ;_____ V zadnjih letih so zdravniki posvečali največjo paznost vprašanja, kako naj se hrani truplo od mladinskih let do starosti. Strinjajo se v tem, da se fahko prepreči mnogo boleznij in tudi ozdravi, če dobiva truplo prave hrano. Tako zdravljenje je prijetno in lahko, Potrebno je samo, da izberete hrano, ki vam ugaja, in da s poskusom določite, koliko hrane potrebujete. Če je apetit »lak, ali prebava počasna, rabite v Trinerjevo Ameriško GRENKO VINO. >> t ■ J To znano zdravilo daje moč oslabelim organom pri prebavljanjn ia uravna njih delo. Očisti prebavtjalne organe in jih naredi močne in čiste. To zdrar- I vilo priporočamo, če imate aaprtje, bolečine in krče, neprebavnost, (g^ glavobol, jgS/g^ bledoet in slabost, i ^g^g^ Ct ne more spati, zguba a/petita, nerazpoloženost po jedi HDWHHMM^HMMHBIBHMIMMMIIIHnMMt Trinerjevo ameriško grenko vino se naj rabi kakor hitro zapazite najmanjši nered pri prebavljanju. Dajte to zdravilo deklicam in ženskam, ki imajo hrbtno bolezen ali glavobol, ki so nervozne, revmatične ia slabe. Dajte to | zdravilo onim, ki potHbujejo moči. Po lekarnah. , j JOSIP TRINER, Importer /i> exporter, 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL .-, • .J * 4 >• .- r . + _ , , ,„f. .. , i - • . t 1 ' . ' I ..........' * ^r«"« - » * • ' " ; i ' i " ' . - ' '^ ' v » . •• ,V " * j • -Jr-] Telefon: Cuy. Princeton 1278 K ZAKRAJŠEK & KAUŠEK, Slovenska pogrebnika in balzamista. 6208 ST. CLAIR AVENUE. Slovenski pogrebni zavod. Zaloga vseh potrebščin za pogrebe, kakor krste, vence, odprte in zaprte kočije. Kočije tudi za vsake druge potrebe, kakor poroke, krste in izlete. Avtomobil in voz za prevažanje bolnikov. Postrežba vedno točna in solidna, cene najnižje. Priporočava se sL občinstvu posebno pa slavnim slovenskim društvam v vsako delo, ki spada v to artoko. Oglasite se v našem uradu na 6208 St. Clair Ave., ali pa pokličite po dnevu ali po noci po telefonu: Princeton 1278 K. ^TaV'1.- '"'S'?'- - ' ' ■ 1%. : ' ■ y Zakra jšek & Kausek, 6208 St. Clair Ave. w r • t '» • Igll9HI|w v v' m- ' Hlf * , __M .„ ^ n 'Mw." Pfetair Simon Gre. M9tiu je leta 9876. spisal be-_ n skladbo "Balkan", ka> je aglasbil u moški zbor gtetaao umrli njegov prijatelj m rojak, vadniški a&telj Av-1 jpsst Leban v Gorici Besedilo *»se tako: Mkaa, tvzsi velikan, ' ' v tariki jarem zakovan, Mgik težkih petsto let šiv mrličem že prištet 1 Balkan snžni, velikan, ti Evropina sramota, vragu groza in sramota, ^ratom rodnim težka tnga mačenik nesrečni juga: frttcl je rešitve dani... tira bije ti velika, & sodbi kliče zdaj krvnika, prune plačo naj tirani... Svita že krvava zora, si«s pasti, pasti moral... ; Avgvsta Lebanova skladba maji 11 wk 11 izraža čustva, ki so prevevala Gregoričevo dušo. Skladba sicer ni lahka, zahte- 1 Va krepkega zbOra, izurjenih < ga.veer tn spretnega pevovodje, 1 W se ume zatopiti v sklada- ' . fcfl^evo dušo! Prvikrat so < ilkladbo izvajali v goriški či- 1 ffefcici leta 1870. Petje je vodil 1 tftfadatelj sam. Naredila je ve- 1 ' * jfeaaskt vtisk. — i Se nekaj: 1 ' IftMbo "Balkan" je brat skla- 1 jiMc^ev, Janko Laban, izdsl v < "Skladbah" po Avfustovi smr 1 f I Wsmd berafijo pri Sloven- 1 'A. Spominjamo se časov, ko | Jr potres razdejal Ljubljano. 1 Takrat so nemSJci pacijonalci , jlyaali velik hrup in razvili strsftno agitacijo zoper nabita- { 1 j ,'afe prispevkov na pomoč Lju- h • M$aae. Takratno osrednje gla-s9o nemškega nacijonalizma j j Amajska "Deutsche Zeitung" ,'ft srdito «pla, da prej ko Slovenci v Ljubljani propadejo, s bolje za Nemce in dr Derschat- \ fa je razglasa,., da mora člove-ke$ab imeli avoje maje in ne-in pri nactjonalaem nasprot- , afea Tako je bilo takrat: Val z ta 4ajaH, samo nemški nadjo-aalrf nič. Zdaj pa so nemški |»c$onaki, na čela jim bivši c iniaister Sehreiner in različni v nacionalni mogotci začeli raz- ti pošiljati med Slovence pozive naj pomagajo nemškim tkal-eem na Češkem. Hilfe fur die Weber in Adlergebirge zahtevajo od Slovencev. Ti tkalci v {»ve v revščini, ker ft+ojih iz- r tefcov ne morejo spraviti v de- e ' 'iar. Ni jih zadela kaka kata- 11 •profa, ai jih zadel potres, po- " far ali povodenj, samo #!abe 8 kupčije delajo in žive, kakor naši reveži. A zdaj se tl k ošabni nemški nacijonalci, ki jjpiajo milijone za ponemčeva-aje slovenskih otrok, ki dajejo £ ogromne svOte za 'Schulverein' ^ m » *Suedmarko*, nič ne sra- ^ najejo beračiti za svoje roja- n le pri Slovencih. Nemštvo v ^ Avstriji je bogato, milijone in . amKjone zaslužijo že od Slova-•ov, a za pomoč par tisoč la- j* stnim rojakom ne zmorejo potrebnega denarja in ga iščejo pri Slovencih! ŠTAJERSKO. Vinska trgatev se je začela skoro po četi deželi Letos ima-■*>. žal neugodno letino, katero bodo občutili hudo kmetje sami, pa tudi obrtniki in deaami zavodi. O trgatvi poro. čajo: Iz Ljutomera. Trgatev se je tu deloma že začela. Mošt ima različno množino sladkorja. Najbolje so se obnesli letos silvanec, žlahtni na, burgundec m traminec, dočim rilček in ši-pon le slabo zorita. Mošt ima od 1 a do 18 stopinj sladkorja. Cene so v splošnem dobre, za moite od tilvandca, borgundca trn traminca se plačuje celo po 70—80 vin. liter, —— Iz Zgor. Slovenskih goric poročajo, da ac plačuje mošt po 40—56 vin. Eter. — Iz Brežic poročajo: Trgatev se je pričela na Bizelj-ske*n in drugih vinskih goricah našega okraja že v pol-•cm obsegu, ker grozdje močno gnije. Mošt se plačuje po 36—50 vin. liter: Na bližnjem Hrvaškem imajo bojda letos boljšo vinsko letino ko na Sta-brjkwt «.}•'• •.. j HflmuraBIttiiiAf^ '< i *• *'} '.Aiiafcf^*»: >t ■ ■ ■ in .. _rv prt? T MORSKO ' . Goriški nadškof in zapeljive ienake. Povodom godov an ja goriškega nadškofa je prišla k njemu številna deputacija, da, - mu čestita. Mož je gratulante - ginjeno sprejel in se jim v to- - plih besedah zahvalil za njiho-r ve čestitke. Pri tej zahvali pa i se je spomnil žensk in modne-• ga vprašanja. V slovesnem go-> voru je poudarjal nadškof las- civno modo, ki je vpeljana pri ženskah in ki je na škodo sra* mežljivosti in čistoti življenja. Zabičal je duhovnikom, da naj ženskam, ki pristopajo v taki obleki k obhajilni mizi, ne po-dele zakramenta. Vojaški begunec. Pri Krimu so aretirali vojaškega begun-ca-novinca Ivana Zevnika s Krškega na Kranjskem. Hotel je pobegniti v Italijo. Roman avstrijskega vojaka. V soboto se je pripeljal z Lloydovim parnikom "Graz" infanterist 86. pešpolka Peter Kučera. KuČera je pred 3 meseci služboval na bosatisko-hercegovinsko-turški meji. Na < neki obmejni patrulji so ga napadli / spremstvu svojega I desetnika turški orožniki, in si-^er iz zasede. Desetnika so < ustrelili, Kučero pa so po hudem boju ujeli in ga odposla- 1 li v Carigrad, kjer so ga vtak- < nili v ječo. Dva meseca ga ni- 1 so pustili iz ječe, čez dva me- " seca pa so ga poslali kot jet- i nika na delo. To priliko je Kučera porafeil in pobegnil. Po- « srečilo se trni je, da je dosegel < avstrijski konzulat in s tem je ' bil rešen. Ostal je na konzu- ' latu do Odhoda prvega parni- 1 ka v Trst In ta je bil Lloydov par nik "Graz", ki ga je rešil turške sužnjosti. Morilec matere. Na Reki so aretirali v soboto M. Koblitza iz Prage, ki je pobegnil, ko je umoril zavratno svojo mater. AfetlraH so ga ravno, ko se je hotel vkrcati na parnik, da se i odpelje v Ameriko. Pri njem t so našli 8000 K denarja in na- s bit samokres. Koblitza bodo t poslali !t Reke v Prago. ' Prodaja ostrig, ki je bila do. r tedaj v Trstu1 prepovedana, je * zopet dovoljena. Ostrige smejo prbdajati samo oni, ki dobe na magistratu posebno licenco in dobi 'vsak prodajalec svojo številko, ki jo mora vidno nositi t na roki. 8 Nove vojašnice v Trstu. Mestni občinski svet je sprejel ^ predlog gled izrednega izdatka p v znesku 810.110 K za zgradbo y novih vojašnic v Rocolu. Ob- v enem so sklenili najeti šest- j, milijonsko posojilo pri "Splos* r nem pokojinskem zavodu",, da d se izvede zgradba teh vojašnic. n Oženjeni ienin. Pred krat- * kem je prišla v Trst Antonija i Rebulka, ki je služila več let < pri neki odlični rodbini v Egip- 4 ou. S sabo je prinesla več tisoč i kron prihrankov. Prišla je v 4 Trst, da bi se omožila. Sezna- i nila se je z trgovskim potni- i kom Francom Pangosom, ki J je veseli nevesti obljubil, da i jo poroči v par mesecih,, ko i nastopi stalno dobro službo v < Tržiču. Rebulova je bila vsa J vesela in življenje je postalo i med obema popolnoma intim- \ no. Rebulova je najela stano- \ vanje, kupila opravo in balo in '* čakala na poroko. Ker je že- { nin poroko vedno odlašal, se ( ji je konečno vendar pojavil i sum proti svojemu ženinu in * kmalu je zvedela, da je njen < ženin že oženjen. Zahtevala je J od njega odškodnino, ta pa ji J je zagrozil, da jo naznani za- i radi vlacugarstva, Če ga ne pu- f sti na miru. Rebulova se seve- i da za te grožnje ni zmenila, i ovadila je celo zadevo policiji, J ki je oženjenega ženina areti- J rala v neki nočni kavarni. Re- 2 bulovo stane to ženitovanje 4 čez 2000 kron. 4 ' o ' - 4 Velika tatvina na Dunaju. J Z Dunaja poročajo: V nedeljo ^ popoldne je neznani vlomilec £ vlomil v stanovanjei nekega ♦ vpokojenega častnika v IVJJ okraju. Vlomilec je odnesel j T kaseto, v kateri so bile štiri j + rentne oblvgacije po lo.ooo ♦ Icron, ena obligacija za 1000 £ kron, več srečk,, hranilničniji' X cnjižic in več dragocenosti, j V,. • . . . - Itk Dopisi a .« • - a Jctiet, BL Cenjeni g. ured-a nrk. Odkar molčim, se je tu e v Jolietu že marsikaj spreme- - mk>. Vse strmi za napredkom. - Pa naj bo že na ta ali drugi 1 način. Tako se včasih primeri, - da jo kateri "požene" prav na • turški način. I pa, seveda, saj - ni zamere, ko so nam sedaj ve-i dno le Turki na mislih. Na- • predek je pa seveda tudi če zna . kdo dobro lagati. Tak namreč napredujejo s svojo glavico puhlih možganov, ker mu kaj - pametf^ega sploh v glavo ne pade. Drugi zopet napreduje s 1 svojim jezikom, da pregovarja - ljudi poštene maže, obrekuje 5 in jih ob slu-žbo spravlja, seveda vse po vzgledu svetega pisma, ki pravi: "Ljubi svojega . bljrfnjega in ne želi mu sla-5 bega!" Naših hinavskih fari-' zejev se pa take stvari nič ne • primejo,' ampak se zaletujejo - še z večjo vnamo s svojimi pu- - hlimi glavami Ob trde skale, i dasi vedo, da je zaman. No pa 1 SlovencL žalibože, smo že ta-1 ko prikrojeni, da mislimo, če , je človek zunaj lop, da ima tu-■ di notri vso lepoto možganov. Največkrat pa je narobe. In tudi mislimo, da če kdo nosi cilindar na "štrika dya". da je to učenjak prve vrste. Pa pustimo to. Ko pride čas, se že še vidimo, kaj ne g. urednik. No zadnjič sem bral v našem lokalnem listu, da priredi neko društvo športov "direndaj". Pravijo, da bodo tako mrjavkali, kakor dosedaj še nikdar No, to je že lepo, da se mačke hvalijo s svojim mi~ javkanjem, saj drugače jih tako nihče ne pohvali. Kako se bo pa komedija zvršila, pa še poročam. Amicua. Park City, Utah. Za malo prostora bi vas prosil v Glev. Almeriki, če bi hoteli1 priobčiti teh par vrstic iz naše male naselbine, da sporočim kakšne so tukaj delavske razmere. Prav siguren som. da še niste čitali nobenega dopisa iz tega kraja v vašem listu/ V vaši elevelandski naselbini je precejšno število Slovencev, žalibog, pri nas jih je pa komaj kakih 30. Mesto šteje Ljudij do ; tri tisoč. Skoro vsi smo zapo-sljeni v rudokopih, ki baš niso preslabi za današnje čase. Plače niso najboljše, nekoliko pač boljše kot pri vas, pri čemur pa moramo zopet računati, da je vse dražje. Hrana in stano vanje se po avstrijskem denar- , ju lahko računa rta dva goldinarja {n pol na dan, ali en cel dolar. Najmanjši zaslužek pri nas v rudokopih pa je $3.00 na male otroke. Fantov nas je največ tukaj, " seveda zelo vročekrvni, ker 1 smo sigurni, da ostanemo stri-' ci-ha-ha! To pa zopet zato, ker ; pri nas ni slovenskih deklet, 1 angleško pa neznatno govoriti, » nemško smo pa že zdavnej po-; zabili. Katerega veseli biti srebfni ' knap, lahko sem pride, dek> se ' že dobi, še raje bi pa videli, če 1 pride katera mesto katerega. : Sedaj pa srčno pozdravljam * vse moje poznane in nepozna-1 ne čitatelje in čitateljice. - Adamičev John Rihtar, B. 6ga > ' -n- Tako mislijo Bolgari Za mišljenje in čustvovanje Bolgarov je značilno pismo katero je pisal šele pred dvema mesecema za oficrirja imenovan mlad Bolgar svoji materi. Sofijski "Dnevnik" je objavil to pismo, ki se glasi v slovenskem prevodu takole: Kitajci in psi. če sliši Kitajec govoriti o pasjem mesu. tedaj se že oblizuje. Pasje meso je namreč za njega največja * delikatesa. Li-lumčan, veliki kraljev namestnik, je dobil nekega dne, od Gladstona kot darilo dve krasni dogi. Z največjo pozornostjo iti skrbjo so 1 prepeljali ta dva psa v "nebeško" državo. Prišla sta zdrava in dobro ohranjena v roke novega gospodarja. Čez nekaj časa se je pa Li-lum-čan za- | hvalil za darilo. Gladstone se je precej začudil, ko je bral: ''Do^e so imele lepšo postavo nego okus. Njihovo meso \ je bilo nekoliko pretrdo.' J Ogla«. J Zdravnik vselej pogleda je- J zik, in Vas vipraša, kdaj so se . vam zadnjič čreva izpraznila. f Zabasane, Čreva in nečisti jezik kažej^, da niso jetra v redu. v Ako se -Vam ne izpraznejo čreva vsaki dan, je gotovost, da rabite Severove Jetrne kro-gljuce (Sfcvera's Liver Pills). Te ne samo odpravijo znake, ampak tucH vzrok. Naprodaj so v lekarnah, tena 25 centov. Pristne šo V zavitku, ki nosi nadpis F. Severa Co., Ce- 1 dar Rapidš, Iowa. Rojakom v Brougthon, Pa. priporočamo kot edtnega našer r ga zastopnika Mr. Anton Dera- . šarja. Box 135. On je edini po-r oblasčen tam pobirati naroč-i.ino, in nihče drugi. Na njega se lahko zanesete kot na sta-. rega zanesljivega moža. UpravniŠtvo "Clev. Amerike" i . [ Dva krojaška pomočnika dobita takoj dobro delo. Za naslov pove iz prijaznosti naše uredništvo. (90) v, Fine importirane plošče, narejene od Glasbene Matice ▼ Ljubljani: Prijatlji, zdaj vesel bodimo, Ti si urec zamudila, 4as pa pojdem na Gorenjsko, C je so m oje roiice? Pleničc'- ie prala, Liuha si pomlad selena, Prav lepo mi poie črn kos. Ko prišel sem na sred vasi. m- PlSlTE ZA POPOLNI CENIK fM Transatlantic Record Co 25 W. 42nd Street, Nev Ytrk, N. I. Clarence G. Washburn Ns da hi se ozirali na stranko lahko prav srčno priporočamo sodnika Wnshburna volivcom, Id jo smošan in voston sodnik. Bil je commn ploas sodnik, in seja • kazal kot marljiv in delaven človek Star je 45 lot, dober delavec, priden študent ter dobre narave.On je popolnoma sposoben aa sodnika Circuit okrožja ter ga srčno priporočamo volivcem celega okraja. "The Elyria Telegram", FOR JUDGE OF THE CIRCUIT COURT (Long term t . ONE TO BE ELECTED M C, 6. Washhurn~| . _____________________!!—^ff?^ HENRY L. SCHAEFER kandidat za državnega zastopnika Demokratični tikat. , Volitve 5. novembra 1912 «. . •" I '.,.• mi '_■•? .VjJSJK. ' I , ■ t, ' . ' ,1-, . " v ' Dve veliki hiši se mo-rajo takoj prodati po najnižji ceni v Clevelandu „ ♦ Če hočeta kupiti najbolj po ceni hiio v vasem iivtfergu, poglejte sledečo lastnino: Prva hiša ima 10 velikih sob, kopališče, vse priprave, vsa hiša kuijena s parom, tla iz trdega lesa, škriUeva streha, dve kleti, ena za pranje. Hiša se da v najem za $37.50 na mesec. •• Druga hiša ima, 6 velikih sob, elegantno kopališče. Se renta za $17.50 na mesec. Oboje za $55.00 na mesec. Toda ker grem v Nemčijo nazaj, prodam obe te hiše za samo $4700. Plačajte $1500 takoj, in potem pa plačate ostanek, kadar morete, časa imate kolikor let hočete! To je najboljša ponudba v Clevelandu. Hiše so med brati vredne $6000 vsak dan, toda dam jin za $4700 Pojdite jih pogledat. Na prostoru sem v nedejjo in ponedeljek, ~ ■ i i ' •. i da vam pokažem. Vzemite St. Clair ali Superior ave. karo do 47. ceste. 1423 EAST 47th STREET. i 4i Nb« lahke im Miro brc« «Muy. priučil lugMHic Kaji«* ob—gm al»v. J h|L fM|«»r mi t»Mm)o potfnb«, vodil« g« plaav«, ■pUwrkaJr J ' MCtollith pimtm t« kako MjMrtmM aaMVtkaaakl dri«YU«a. Vflrak(a I Iva doadaj aaj*«01 »tov. aagl. im u|L ak»v. aluvar. Knjiga tria ls .kteaa « f piataa tmm«