Gospodarstvo. VINARSKO DRUŠTVO IN »NAŠA GORICA« V MARIBORU. (Kmetovalcem, kmetijskim strokovnjakom in prijateljem kmetijstva.) PripTavljalni od'bcxr za ustanovitev .prepotrebnega Vinarskega društva v Mariboru (za Mariborsko in Ljubljansko oblast) posipešuje in zakljucuje svoje delo: 2. aprila (sobota) bo Vinarsko društvo y Mariboru ustanovljeno, a že v maju bo izsla prva »t-evilika ilustravanega mesečnega glaisila »Naša Gorica«. Kakor vinarstvo čisto samo za sebe mkjer ne obstoja, niti ne more obstojaii, marvec tvori le del naše kmetijske produkcije, (talko t>o tudi »Naša Gorica« obravnavaJa vse kmetijake panog-e in druge gospodarske stroike, fci so med seboj in i vinaTstvom ter s ikletarstvom, odnosno s oeloikupno vinsko obrtjo v tesni ali sploh v kakorsnikoM zvezi, kaikor so m. pr.: vinarstvo s ikletarstvom, sadjarsftvo % upora;bo sadja, vinsika in sadna trgovina z gostiMčarstvom, živinoreja z mJekarstvom in živinozdravsdvom, travaiištvo s patšoistvom, poljedelstvo, vrtnarstvo, fcm-etijske melioracije in operacije, gozdna 'kultura, zakonodaja, fcmetijsiko gospodarstvo in račuTiovodstvo, tzadružndištvo in lcmetijske organiizacije sploh, kmetijsko solstvo, gospodinjstvo, higijena Jcmeftske hiše, ikmetijska štatistika, meteoroloska opazovanja itd. Temeljito in ne na zadnjem mestu se bodo obravnavala vprašanja o hmeljarstvu, za kaitero je pri nas deloma ie vse preveč zaniinanja, da se to — poleg -vinogradništvia — najinteaizivneišo ikmetijsko ikulturo skuša ohramiti na sLgurni podlagi in v okvirju, katerega ji prLrodTii pogoji določajo. Dajali se bodo društvenaikom m earočnikom v »Naši Gorici« odgovori na pismejia vprašanja in drugo. Kakor Vimarsko društvo, fako bo tudi »Nasa Gorica« samo gospodarski, strokovmi, stanovsiki glasniik Jcmetavalca, fci jo bo dobival za neznatno društveno letno članarino do nadaljnega samo po 20 Din zastonj. (Irzven Sloveriije znasa oaročnina 40 Din, oena za posamezno številko pa povaod 4 Din.) Na splošno ždjo in na podlagi enodušnega sklepa pripravljaliiega odbora prevzaimem UTedništvo in upravništvo •»fNaše Gorice«, tedaj poleg svoje zelo odgovorne glavne službe veliico težavnega dela, 'kateremu se pa hoeem posvetiti z vserri svoj-imi skronmimi mocmi v trdni nadi, da me ibodo pri tem vsi napredni kmetovaloi in za dobro stvar \Tieti kmotijski strokovnjaki, moji tovariši, ter pravi prijatelji natega kimeti}9tva vobče, izdatno podpirali, za kar jih tem potom tudi v imenu dobre stvari prosim. Z ozirom na potrebe posamezinih kmetijsikih panog se ustanovi poseben strokovni eosvet kot posvetavakri organ urednistva, ki bo najsigumejiše jamstvo, da nam bo »Naša Gorioa« nudila ve6, eego nam more vnaprej obetati. Eden glavnih pogojev za to pa 'je, da kmetovalci, kmetijsiki strokovnjaiki in prijatelji kmetijstva že kar zdaj začnejo pošiljati prispevke za list, ki bo tako hkrati tudi njihov glasiiik. Za sodelovanje so ipredvidetnii ramieroma lepi honorarji po načelu: kakoršno delo — takšno pla>cilo. Maribor, vinarsika šola, dne 15. marca 1927. Andrej Žmavc. LICENCOVANJE BIK0V. Srez Maribor desni breg. I. Dsne 16. maja 1927, ob 9. uri dopoldoe, v Maribom, Magdalensko ipredmestje pri gostilni PočivaLnik na Tržaški cesti za obcine: Bistrica pri Limbusu, Limbuš, Pekre, Radvanje, Razvanje, Studenci, Tezno» Vrhov dol, Dolgoše, Sv. Miklavž, Pobrežje in Zrkovce. II. Dne 16. maja 1927, ob 2. uri.popoldne v Slivnici pri gostilni Lesjak zaobčine: Bohova, Fram, Spodnje Hoče, Loka, Morje, Orehova vas, Rogoza, Skoke, Slivraca, Gorioa, Ješenca, Sv. Marjeta na D. p., Podova, Rače, Zg. Hoče, Pivola, Pahorje m Ranče. III. Dne 19. maja 1927, ob 8. uri.zijutraj v Sv. Lovrenou na Pohorju pri gostilni Koder za 0beine: čalžat, Kumen, Lehen pri Ribnici, Sv. Lovrenc na Pohonjii, Rudeč breg in Recenjaik. IV. Dne 19. maja 1927 ob 2. uri popoldne v Rušah pri gostiilni Josipa Mule za občine: Bistrioa pri Ru&ah, Ruše_, Lobnica in Smolnik. K licencovan)u so pcripuščene sledeče pasme: iaaTijadvonsika, plnegavska, ponmrska, oiiurkodolska in pasma pisane planiinske živiiie. Kot premije za licenoovane bike so dovoljene od okr. zastopa Maribor: dvoje prvih nagrad po 500 Dm, troje dirugih nagrad po 400 Din in petero tretjib. nagrad po 300 D^ skupaj 3700 Din. Pripominja se, da bodo premovami predvsem biiki marijadvorsike pasme im da je obvezen prigon vseh bikov, ki služijo za splošno plememsiko utporabo iii ki so stari nad 15 mesecev. Proti lastnikom nelicenoovanih "zakx>tniBt bikov se ibo postopalo z vso strcsgostio. Srez Maribor levi breg. I. Dne 2. maja 1927, ob 8. irri zjutraj, v Št. Ilju v Slov. gor. pri gostilni »Kolodvor« (Dironiik) za ob5ine: Jarenina, Kaniža, Polioka vas, Vukovski dol, Zgornji Jakobski dol, Ploderšnica, Ceršak, Cirkniea, Št. Ilj v Slov. gor., Selnica oib Muri, Sladki vrh. II. Dne 2. maja 1927, ob 11. uri d-opoldne v Pesnici pri gostilni Kerencič za oboine: Draguoova, Grušova, Vosek, Šmarjeta oib Pesnioi, Pesnioki dvor, Spodnji Jakobski dol, Dobrenje, Gradiška, Na Ranci. III. Dne 2. inaja 1927, ob 2. itri popoldne v Zgornii Sv. Kungoti pri gostilni Senekovič za občine: Zgornja Sv. Kungota, Sv. Jurij ob Pesnici, Plač, Slatinski dol, Vrti6e> Špičmiik, Svečina. IV. Dne 3. maja 1927, ob 8. u<ri zjutraj v Mariboru ma živinskem trgoi pri mestni klavnici za obome: Brestemica, Jelovec, Kamnica, Sv. Križ, Rošpoh, Kroevina, Lajtersberg, Sv. Peter, mesto Maribor, Oiglence, Zgornji Duplek, Spodnji Duplek, Sv. Martin pri Vurbergu. V. Dne 3. maja 1927, ob treh popoldne v Selnici ob Dravi pri gostilni Hernah za obcme: Boč, Gradišče, Janževa gora, Selnica ob Dravi, Slemen. K lioenciranju so pripuščene sledeoe pasme: marijadvorsika, pincgavska, pomurska, muricodolska, pasma pisane planinske živine, v nekaterih župah ipa samo marijadvorska pasma. Kot premlje za lioencovane bike so dovoljeoie od oikr. tzastopa Maribor: dvoje prvib. nagrad po 500 Din, četvero drugih nagrad po 400 Din im sestero tretjih nagrad po 300 Din, skupaj 4400 Din. Pripominja se, da ibodo premovani pred vsem biki marijadvorsike pasme in da }e obvezen prigon vseh bikov, ki služijo za splosno plemensko uporabo in ki so stari nad 15 mesecev. Posestaikom obcine Sv. Križ je dano na prosito, da si priženejo svoje bike k licencovanju v Maribar, Zgornjo Sv. Kimgoto ali v Seiniioo ob Dravi. KALENJE SEMENA. Prvi pojav žMj-snja poljedelakih ragtlin je pri rasltldnah, katere razmnožujemo s semenom, vzkalenje, razvoj mlade rastlinice iz semena. V tej dobi se rastlinica prehranjuje drugaoe kot pozneje, ko je že zelena. Prehranjuje se na sličen način, ikot žival in nezeleme rastlinice (glive), to je, ona živi od iždelane organske hrane, ki }e natovorjena v semeoiu. Dokler kaili, ne prejema od zomaij hrane, šelo ko zeleni, tedaij prične prejemati hrano m zemlje in iz zraka. To pa frraja vseeno nekaj časa, vso to dobo pa mora izhajati z orgaTts.kimi in rudninskimi snovmi, katere je zoreca rastlina, ko je izdelovala in polnila seme, odlagala v igtem. Te snovi so škrob, olje, tudi sladkor in beljakovLna. Služijo ite snovi za tvorbo novih rastlinsikih delov (organov) kaleče rastlinice in za dobavljanje kaleči rasitlinici potrebne inoči, da oma mora obavljati svoje življenske naloge in se razvijati. •Čimbolj je razvito seme in obilnejše zailoženo s to porvo rasitLinsko hrano, tem močnejši, fcrepkejši in hitrejši [porast lin razvoj inlade rastliinice. Krepke rastlinioe strni, ki se ilepo razvijajo im vZbujajo veselje da le seme, iki je polno, obilno razvito. Poleg te prve v semenu naložene hrane pa rabi mlada klica za uspešno ikalenje še naslednje snovi: vlago, zračni kisiik, poleg tega pa mora biti toplota zemlje in zraka primema. Brez ivlage seme ne more vakaliti. Voda je kaleoemu semeoiu ineobhodno potrebna, ker služi kot topilo hranilnih snovi v semenu. Te snovi raztopi, v kolikor so one topljive, kar pa ni takoj topljivo, se pa pod vplivom vode in razvijajočih se lermentov preoblikuje v raztopljeno hrano. Te raztopljene, oziroana preoblikovane snovi prenese sedaj voda tja, kjer so jjotrebne, to je k kalčku. Nadalje služi voda mladi, razvijajoči se rastlM za to, da jo napine ter jo s tem napravi cvrsto. Druga za kalenje neobhodno potrebna snov je v zraku se nahajajoči plin ikisik. Do ikalečega semena mora do hajati zrak nepresitano. Čim bolj neovirano dohaja zrak, tem živahnejše ije kailenje. Zalo ni pravitao, ako se pri sejamju spravlja seime pregloboko v zemljo, 'ker se v tem slučaju zavlačuje kalemje, rast mladih rastlin se zelo ovira. ZraSni kisik prodre skozi lupmo semena ter okisa (oksidira) nekoliko organsko snov v semenu in jo preoblikruje. Brez zračnega kisika ni kalenja, da pa more do kalečega eemena v pravi izmeri tudi vlaga, se mora pri globokosti sejanja to vpostevati, tako da se seje v težki zemliji tn pri  <viažnem vremenu plitvo, pri suftem VTemeim iin _m lahlri  propusteii zemlji pa nekoliko globokejše. Plitvejže ae mo- ra sejati ravnotako, eim je seme drobnejše.  Brez primerne toplote se tiidi ne more vršiti kalenje.  Potrebna je primeraa toplota, da se v semenu preobliku-  jejo raizne snovi, da se obudi speča živlienska moč v se-  imemi. Toplota mora pa biti ne prenizka, ne previsoka, ker 5 drugače vseeno ine začne kalenje, pa tudi ce ne pomanjku- | je vlage in zraka. Za vsako vrsto semena je za kalenje po j trebna, gotova najnižja toplota, ravnotako imamo za vsako  seme posebnd mejo najvišje taplote, pri kateri še fcali, in  panaJTigodnejšo stopnjo toplote, pri 'kateri se vrši tolenje  najugodnejše. Tako. je za žita najinižja foplota za kalenje: za rz 1.2°C, za pšenico in ječmen 3^t^0C, oves 4—5°C, koruzo 8—10°C, grah in grašico 1—2°C, fižol 10°C, lan 2—  3°C, deteljo, lucerno 1°C. Najugoduejša toplota za rž, pšo nieo, oves m lan [e 25°C, za jeomen 20°C, grah, grašico, deteljo, lucerao 30°C, za fižol 32°C, koruzo 32—35fC. Ka- lenje pa preneba, ako se dvigne toplota pri jeomenu, ovsu, lanu, rži, pšenici aad 30°C, grahu, grašici nad 35°C, fižolu, dotelji, lucerni nad 37°C, korazi nad 40"C. Svetloba pri ka^ lenju ni Heobhodno potrebna, semena kalijo tudi t temi, ker se nimajo zele-nih delov, ki bi rahili isvetlobo. SESTAVA KMETIJSKIH RASTLIN. Pridelovalca rastlin, ki ;&o tolike vaznosti za prehrano JjudStva, kot ravnotako za prekrmlj&nje živine, kmetovalca, bo gotovo zanimalo, iz eesa so rastline, s ka-terimi ima nepre&Lano opraviti, sestavljene. Ni pa tu merodajno samo poznavanje sesftavin rastline v ta namen samo, ker je stvar sama posebi zelo zanimiva, veliiko veaje važnosti je spoznavanje sestava kmetijskih rasitlm kmetovalou radi tega, da vidi iz sestava, ,kaj in ikatere snovi rabi rastlina za svoj razvoj, svoj porast in za proizvajanje ra^tlinakih snovi. Ako hoeemo vedeti, katere so te snovi, ki jih rabi rastlina, ki Ji služijo za prehrano, niaramo dOgnati, it kabih snovi je rastlina sestavljejia. Poleg tega je nam potrebno, da znamo vsaj v osnovi način, kako rasitliina preoblikuje razne snovi, i_ njih dela diruge, kak^je potek nje začetka žMjenja, nje razvoj, nje uspevanje, nje proizvajanje za nas uporabnih snovi, kateri so čroitelji, ki vplivajo ugodiio ali pa lieugodao na rastlinski; razvoj iM proizvajanjei. Rastlina sama je v stanju, da s pomocjo svoje iivljeoisfee moci preobliikuje razoe snovi, ki jih sprejme v »vo]e ¦telo. Žival, ki se hrani od rasttinske hrane, v svofein telesu pre&navlja te rastlinske snovi v tem smislu, da }i(h bol(j razkraja, iz sestaviljenih snovi izidejo jediiastavnejse. Rast liine pa iz enostavnih snovi gradijo sestavfljene snovi y taki obliki, da so iste- uporabljive za prehrano živalskega telesa, kakor tudi za prehrano ljudstva. Iz mineraliniih »novi sesdavi rastlina organgke snovi. Rasitlinsko -telo »e da pa primerjati s tvornico, v ikateri se mmeralne snovi (rudninsike snovi), ki niso naravnost uporabljive za prebrano ljudi in živali, kot nekake surovine predelujejo v porabne snovi (rastlinski izdelki). Kakor mora imeti vsaka tvornica na razpcs-lago dovolj surovin za uspeino delo, ra^vnotaka mora im-eti rastlina na razpalago gotove snovi in sicer take, ki ji shižijo kot hrana, da zamore živeti in uspevati ter proizvajati. Snovi, katere rabi rastlina za svojo hrano in piroazvajanje, mora dobiti rastlina iz njene okolice, to je iz. zraka iii iz zemlje. Ako hočemo zvedeti, katere so te -snovi, ki jih rabi rastlina za svojo prehraino, si imoramo pogledati pred vsem, iz kakih snovi je sestavlijena rastlina, keo- iz esnovi^ ki so rastlini potrebne, si ista zgradi tudi svoje telo. Zato je za kmetovalca, kateremu gre zato, da ima kolikor mogoče velilko kori9ti od svajih negovaink, važno, da se seznani s temi snovmi, katere izedluje rastlina, im s snovmi, ki jib rastlina potcebuje za svoje delo; ker potem mu bo lahko dati rastlinam one snovi s pravim razuinevaiijeiin na razpolago, katere rastlina ravno rabi. Ako izrujemo ikako rastlino iz zemlje ter jo poeušimo, tedaj se moono usuši, iker izide Lz nje voda. Rasitlina tzgubi na teži 60—80%, toliko je vsebovala vode. To vodo je prejela rastliina tekom nje rašce iz zemlje vase; voda vrši v rastlini razne naloge ter je tej za uspevanje neobhodno potrebna. Kar ostane od rastline, ko je vlaga iz nje papolnoma izhlapela, je takozvana rastlinska »suha snov«. Ta svnov pa ni enotna, ako se "zažge, ooia zgori, del te smovi izpuhtt1 v zrak kot dim, ostane pa nezgorljivi pepeJ. Suha «aov se loci torej v zgorlgivi in nezgorljivi del. Znamost je z nmogobrojinimi _poskusi raziskovala Egor IJivi in nezgorljivi del suhe smovi (ter dognala, da sestoje iz jnnogabroj.nih sestavin in spojin, te spojine je razkrojila in razstavila na njih prvine ter našla v suhi snovi raznih rasttlin vedno navzoče prvine: ogljik, vodik, kisik, žveplo, fosfor, dušik, kalij, apnik, magnezij 'in železo. Pri nekaterih rasitlLnah je našla še par drugih prvin, kot klor, natrij, kTemitk, vendar preje omenjene prvine (po številu 10) je našla vedno prisotne. Spojine teh desetih prvin rabi neobhodno rastlina za svoj razvoj in uspevanje. V zgorljivem delu se je našlo spojine prvin ogljik, vodiik, kisik, žveplo, fosfor, dušik in sicer so to raznovrstne organgke spojine, ki vsebuje<jo vse ogljik, medsebojno se pa dele v take spojine, v katerih ni dušika, to so brezdušičnate oirganske spojine, in pa v one, ki poleg drugih prvin vsebujejo tudi dušik = dušičnate organske spojine. Razne te spojine so izdelki Tastlinskega proizvajainja. Izmed brezdusi-onatih organskih spojin se je naslo v subi snovi raznih rastlin razne sladkorje, kot grozdni, sadni in trsni sladkor; staničnino ali celulozo, nadalje lesno snov, plutovino, rastlimsko s^luz, škrob, rastlkisika olja, raa ne rasttlinsike kisline, dišeca olja, smola, barvila itd. itd. Vse te spo)ine sestojijo v glavnem iz oglijiika, vodika in kisika. Med dušianatimi organgkimi spojinaimi, ki so sestavljene iz ogljika, \x>dlka, kisika, dušika, žvepla, nekatere tudi poleg tega iz fosforja, se je našlo zelo važne beljakovine raznih vrst, kot beljak, albumin, legurnin, fibrin ter druge, ter beljakovinam sorodne snovi amidi. Od drugih snovi te skupine se je našilo zakvasce ali fermente, organske osnove, barvila, vitamine iai še droge spojine. V nezgorltjivem delu suhe snovi, v rastlinslkein pepelu, »e je pri raziskovanju našlo med drugimi s-novmi vedno spojine (soli) kovin kalij, magnezij, apnik in železo in spojine prvin žv&plo ter fosfor; brez ispojin navedemib 4 prvin-nkovin tudi ni mogoc obstanek in razvoj rastlin. Znanost je dognala, da so spojLne omenjejiLh. prvin neobhodno potrebne za razvoj rastlin, na ta nacin, da se je vzgajalo rastline v čisti vodi, v fcateri se je raztopilo razne soli, spojine, ki so v&ebovale omenjene prvine. Ako se je dalo v vodo, ki je spojina kisika in vodika (razven ogljika) spojine vseh ostalih prvin, so rastline normalno aspevale, rasfle in cvetele v tej hramilni vodi. Ako se pa tej hranlni vodi ni dodalo samo eno od teh snovi, tedaj niso rastlme nikakor uspevale. Nadalje je znanost dognala, da v prirodi dobiva rast]ina te njej pofcrebne snovi iz zraka in iz zemlje in sicer iz zra/ka ogljiik, iz zemlje pa vodo in spojine prvin dušika, žvepla, losforja, kalija, magneziija, apnika in železa. P. THrnsek, Polzela. HMELJARSKA RAZMIŠLJANJA. ~ase hmeljarstvo gre oaisproti težki ikvantitetni ier kvalitetni krizi. Pemnospora je zadnji dve leti unicila velik del hmelj skih nasadov ter dvignila cene svetovnega itrga na neznosno višino. Najtežje je prizadeta Nemčija, pa tudi nam ni prizanesla ter nam je uničila ves takozvani pozmi hmelj. Pokazala se je tudi že na goldingu, ki pa še ikaže precej odporne sile. Peronospora je dvignila cene na vabljivo višino. Glas o visokih cenah ©e <je raznesel po- Sloveniji, a tudi izven nje in hmelj <je postal cilj bogastva. Nasadi se sirijo ne samo pni nas, ampak fudi jpo drugod. Čehoslovaška je že doaegila stanje iz leta 1912. V Nemčiji se je pivovarniiska industrija zadnja letta jako dvignila ter domača produikcija hmelja še oddaleč ne zadostuje za konzuim. Pomisliti moramo, da je Nemčija ^krčila svoje nasade ined vojno im za easa inflacije na minimum. Še preostale nasade je uničila peronospora. Novi nasadi se širiijo, država podpira saje"nje hanelja, daje ma razspolago sredstva zoper razne škodIjivce in kljub vsemu ni daleč čas, ko bo nemška produkclja zadosfovala iza konzum. Madžanska, ki je do nedavino imela samo okrog 50 ba hmeljsikih na&adov, je istotako začela iste širiti. In naša Bačka stremi, da doseže stopnijo Čehoslovaške. Po vsem sodeč, ibomo v treh ali štirih letih imeli že nadprodukcijo hmelja in sicer elabše kakovosti, ki bo pa vseeno pritisnal oene navzdol. Bolj kat vsaka druga rastlina zaMeva bmeljslka rastMna za dober pridelek posebno zemljo, posebne klimatične in podtalne zahteve. Le maldkje se prideluje hmelj pr¦vovrstne kvalitete. Glede finoče in obilnosti lupulina je dames na prvem mestu žaleški, a takoj za njim savinjski hmelj, ki je sioer malo lažji, a vsled svoje svetlozelene barve lahko fekmuje z žaiteškim. Sicer pa češko hmeljarstvo obstoja in se izpopolnjuje že nad 800 let, med tem ko pa naše samo dkrog 50 let. Vedeti pa moramo, da je veoina novih nasadov nastala brez ozira na zemljo, klimo itd., ampak samo vsled visdkih cen. Da se na takšnih nasadih ni in tudi ne bo nik<lar prideloval hmelj prvovrstne kakovosti, je jasno. Saj vsaka boljša vr&ta hmelja rabi mnogo časa, predno se aklianafeira. Tudi gc-ldmg, ta posebnost Savinjsike doline, je bil v svoji stari domovini (Anglija) <ter pozneje tudi pri nas od začetka smatran kot manjvredTia vrsta. Šele s časom je pod vplivom zemilje in podnebja pridobil sedajne prvovrstne lastnosti. Predpogoje za uspešno pridelovanje ¦goldkiga ima po mnenju strokovnjakov samo Savirojska im deloma še tudi Marenberška dolkia. Drugod pa se ibo pridelovalo le blago pod povprefinostjo. jKlji-b temu pa lahko pričakujemo v bližnji bodoonosti. padec oen ®e oelo pod pridelovalme stroške, a/li pa da se bdago sploh ne bo dalo vnovčiti. Veljalo pa bo to le za himelj slabse kakovosti, med tem ko bo dobrega mainjkalo se inogoSe bolj kot danes. Dobro, prvovrsffcno blago ibode vedino iskano in tudi piimerno plačano. Iz tega sledd, da Ibodi naša bodoca himeliaTiaka politika usmerjeoia ne na kvanfiteto, ampak na kvaliteto blaga. J3ol^e rnajnj pa dobro ogkrbovanih nasadov, kateri nam bodo dali prvovrstno blago. Isto lepo ohraniti in spraviti v ,po&t©ni kupčiji, bodi naša skrb. Z čišoenjem hmelijskih AT9t, s selekcijoniranljem sadežev skušajmo doseči pri našem goldingu oim veojo dovršenost. Pa ne samo mi, itudi država je dolžna priokoSiftii na pomoč. Savimjčani smo vzdržali hmeljsko kulturo v ča9ih, ko cene niso krile niiti produikcijiSkih stroškov. Težki imilijoini so šli na racun dohodnine iz Savinjske doline. In kaj smo ddbili? Nic! Imeli simo ministre iz kmetijskih strank, deževale so tudi obljube, pa dalje ni šlo. Vse druge pamoge ;narodnega gospodarstva imajo svoje šole, uoitelje, tečaje itd., samo hmeljarstvo je bilo dosedaj le molzna krava. Naša prva zahteva }e in mora biti: zakonita zašoita našega prvavrstnega pridelka, lastna znamka in nastava «trokovnjakov za selekcijoniranje rasflin, poskusna obram bria sredštva zoper peronosporo ter predpriprave za osnovanje hmeljarske šole. Vse te zahteve so seveda le samo aniniimum zaMev za rešitev te važne gospodarske panoge. Z veseljem pa moramo ugotoviti, da se je z vstopom | Slovenske ljudske straiike v vlado tudi naša stvar pre- j mafcnila z mrtve točke. Minister za kmetijstvo g. dr. Kulovec nd začel resevati naša vprasanja z demagoakimi obljubami, ampaik je zgrabil fakoj za delo. Kot predstavnik Ijudsike stranke je povabil k sebi zastopnike ljudstva, t. j. timeljarjev io trgovoev, na anketo, da čuje n)ih mnen/je in želje. Prva anketa, katera se je vršila dne 6. t. in. v Beogradu, je bila bolj infonnativnega značaja, a druga, katena se bo vršila še ta mesec v Celju, bo odločila. Želeti je le še, da se zastopniki pri pogajanjih in anketah držijo ravne linije in ne spreminjajo zahtev. Uprav neamiselno je tudi, staviti zahteve, katere se slišijo tuintam in o katerih je že vsakemu lajiku jasno, da so neizvedljive, kajti s tem bi postaJi država v državd! Gibanje t organizaciji vinogradnikov. Na seji dne 12. Diaroa t. 1. se je oanoval likvidaoijaki odbor vinarskega in »adjarskeea odseka Kmet^ske družbe za Slovenijo v Ma- riboru, kd j-3 obenem pripravljalni odbor enitjočega se vinarskega društva v Mariboru in sioer: predsednik: ravnatelj A. Puklavec, podpredsednik: direktor A. Žmavc, tajnik: iiig. Ivo Zupanič, blagajnik: ing. Sergej Goriup, odborniiki: Ivan Zabavnik, prof. Priol, S. Robič, R. Košar iu J. Nemanič. — Sprejela so se pravila novega društva, ki se takoj prediložiijo oblasti v odobritev. Pravila določajo med drugim, da se dosedanja krajevna vinarska društva Zveze vinogradrtikov pretvorijo v podružnice novega društva. Ustanovni oboni zbor novega Vinarskega dmštva se vrši dne 2. aprila 1.1. ob pol 11. uri na srednji vinarsiki in s-adjarski šoli v Mariboru. Novo društvo začne izdajati glasilo, kjer se bo obravnavalo poleg vinarstva tudi ostale kmetijske panoge. List bo izhajal enikrat na mesec in bo stal na leto 40 Din, posamezne številke 4 Din. Člani drustva dobijo list brezplacno. Vinogradniki in prijatelji vinogradništva se nujno vabijo, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora, na katerem se bo med drugim predlagala hidi članarina za itekoče leto v znesku 20 Din. — Prijava šlanstva, odnosno Tiarocila na list sprejema do ustanovnega občnega zbora pripravljatai odbor za ustanovit&v vinarskega društva v Mariboru, srednja vinarska in sadjarska šola in krajevna vinarsika društva. Bodite dosledni! V poročilu tajništva o delovanju Kmetiiiske dnižbe za Slovenijo v iletu 1925 beremo v »Kme iovalcu« št. 5, da je družba protestirala proti previisokemu abdavčenju 'kmetiijisitva v Sloveniiji. Ker ravuo sedaj hoce nova vlada to previs-oko obdačenje nekaij omiliiti. pa ji jutrovci in radičevci skušajo z vsemi silami celo z obstrukcijo to zabraniti, bi bilo pač zelo umestno in krvavo poiTebno, da Kmetijska družba zoper to protiseljaoko namero protes.tira in sicer zelo odloono! Bomo videli, če bo dosledna! Naše delegate v glavnem odboru opozarjamo, naj storijo potrebne korake, da dražbi to delo olajšajo. Odmera najmarine za mesto Maribor, Novavas in Studence za dvoletje 1927-1928 je završena. Odmerne tabele so v kmislii člena 209 fmančnega izakona za leto 1926-27, :>Uradni >lfet« št. 39-172 ex 1926, razgrnjeine pri davonem uradu v Mari'boru, pri mestnem inagistratu v Mariboru.in pri župansitvih v Radvanju ter v Studencih v času od 1. do vštevišega 15. aprila 1927. Davcni zavezanci lahko v tem času v tabelaih pogledajo svoj predpis med uradnimi uTami. Predpis da^vikov onim zavezancem, ki v 15 dneh po 'po¦eku roka za vpogled, to je do vštevši 30. aprila 1927, ne vložijo priziva pri davčnem okrajnem oblastvu v Maribonu, postane pravomočen, če tudi se davčnim zavezancem ae vrocijo posebni plaMni nalogi. Prizivi so podvrženi koleku 20 Din. Kmetijska družba v Ljubljani in y Mariboru inudi svojim udom po konikurenonih cenah: lep semenski <yves »14»ovo«, lepa isemenska siva ajda, daje pričfctkom meseca aiprila izvirmi semenski krompiT »Alma« <vz Tirolske, modro galico 98^—100% cisto, jamceaio odgovarjajooo strogim predpisom novega pravilnika o uvozu sredstev za unicevanje ras.flin.skih škodljivcev in ibolezni. Skrajne oene so objavljene v »Kmetovalcu«. 398 Sadjarski tefiaj v Ljutomeru. Bnodnevni sadjarsiki fecaj, ki ga je ipriredila eadjarsika podružnica na Jožefovo, se je prav dobro obnesel. Ob navzoano«ti blizu 100 oseb je srezki ekonom g. Štampar predaval o pomiladančkem delu v sadonosmiiku, -zlasti o pravilmem sajenju, osikrbovanju in iprecepljanju dreves ter o sadnih škodljdvcih in njih zaitaraiiJTi. Sajemje in obrezovanje dreves se je pokazalo tudi praktiono na šolskem drevju in na vrtu g. Kikeca. Popoldne se je vršilo v sadanosniku trgovca g. A. Krainca v Grezovščaku praktiono preceplijanje sitarega, nerodovitnega drevlja. Tudi tukaj je bila udeležba prav povoljna; zlasti so se zainimali za ta predmet vinicarji. Konečno je še g. Krainc pogostil udeležeaice, za kar mu gre pri-srčna zahvala! Hvaležni smo tudi podiružnici, zlasti g. Štamparju za dobro uspeli tecaj. Mozirje. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi dne 4. aprila v Mozirju za občine: Rečica, Kokarje Smartno ob Paki, okolica Mozirje in trg Mozirje razstavo plemenske goveje živine čistokrvne marijadvorske pasme in ovac iz razstavnega okoliša. Ob enem se vrši sejem plemenske živine. Interesenti se vabijo za nakup lepe živine. Mariborski Irg dne 18. marca 1927. PriblLžuje se pomlad, dneyi postajajo daljši in gorkejši in vse to se občuti tudi na mariborskih trgih. To pot je bilo samo 47 slaninarjev, ki so pripeljali le 123 zaklanih svinj na trg in so prodajali meso po 10 do 27 Din za kg, domači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah, le nekoliko jih je bilo, ki so prodajali kravje meso po 7 do 9 Din kg. Perutnine je bilo okoli 400 komadov. Cene so bile piščancem 32.50 do 35, kokošem 35 do 60, racam in gosem 60 do 90, puranom pa 80 do 150 Din, domačim zajcem 8 do 30, kozličem 75 do 100 Din komad, Ribe: morske po 20 do 27 Din kg. Krompir, zelenjava, drugn živila, cvellice, sadike. Krompir, katerega je bilo 11 vozov na trgu se je prodajal od 6 do 7 Din mernik (7 in pol kg) oziroma 1.75 do 2.25 Din kg, kislo zelje 3 do 4, kisla repa po 2, grah v stročju 18 do 12, febula 5 do 7, česen 14 do 18, med 30 do 40, maslo surovo 44 do 46, kuhano 44 do 48, cajno 55 do 05 Din kg. Solata 3 do 12 Din kg oziroma glavnata in endivija, kakor tudi ohrovt po 2 do 3 Din, knrfiol 4 do 10 Din, svcže zelje 2 do 5 Din komad. Mleko 3 do 3.50, smetana 12 do 14, oljčno olje 26 do 36, bučno 18 do 24 (po trgovinah 16 Din liter), jajca 1.25 do 2 Din komad, sirček 1 do 8 Din hlebček. Sadje: jabolka in hruške 4 do 12 Din, suhe češplje 12 Din, datelji 24 do 36 Din, orehi 10, jedrca 32 do 35 Din kg, limone 0.75 do 1 Din, pomaranče 1 do 3 Din komad. Cvetlice 1 do 5, z lonci vred 15 do 50 Din komad. Sadike: (jabolka, hruške, breskve, višnje, črešnje, marelice, rože itd., katerih je bilo v veliki obilici) po 10 do 25 Din komad. Lončena in lesena roba 1 do 100 Din komad, brezove metle 2.25 do 5, lesene grablje 6 do 8 Din komad, leseni vozički 100 do 300 Din komad. Plcteni peharji, jerbasi, košare, cajne po 6 do 25 Din komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. Kmetje so pripeljali v mesto v sredo 16. marca 9 vozov sena in 5 vozov slame, v soboto, 19. marca 12 vozov sena in 6 vozov slame in so prodajali seno po 70 do 100 Din, slamo pa po 45 do 55 Din za 100 kg oziroma slamo tudi po 1.50 do 2 Din za snop. Mariborsko sejmsko porofiilo. Prignalo se je: 15 konj, 5 bikov, 138 volov, 336 krav in 8 telet; skupaj 502 komada. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 22. marca 1927 so bile sledečc: debeli voli 1 kg žive tcže 7 do 8 Din, poldcbeli voli 7 do 7, plemenski voli 5.50 do 6, klavne krave debele 6 do 7, pkmenske krave debele 6 do 7, plemenske krave 5 do 6, krave za klobasarje 2.50 do 3.50, molzne krave 5.50 do 6.50, breje krave 5.50 do 6.50, mlada živina 6 do 7. Prodalo se je 277 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 42, v Italijo 15 komadov. — Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso, meso od bikov, krat, telic 8 do 18 Din. Telečje meso 12.50 do 19. Syinjsko meso syeie 15 do 30 Din. Lese za sušenje hmelja, že rablj«ne, kupim. Ponudbe m navedbo cen in velikosti je poslati na naslov: Lojze Zoremč, St. Peter pod Sv. gorami.