Poštnina plačana v 'gotovini "a® Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za ‘/s leta W din, za '/i leta 45 din, mesečno 13 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plača ln toži se v Ljubljani. TRGOV Časopis sa trgovsko* indusirij®, ®hrč is* denaimtStwo 'Sieoittca TČ®: Urediriitvo ltf bpravnlStvcj jo v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23» — Rokopisov ne vračamo, — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani 2t. J1.953, — Tel. st. 25-52. Szhsis 7S*K sredo ln petei Uublians, s3®nezSeSi@k Cena rSH Pred veliko odloči Mio X nekaj dneh se mora odločiti veliko vprašanje: ali bodo veleblagovnice prepovedane še nadalje ali pa bodo zopet dovoljene. Obenem' s tem vprašanjem; pa' se mora odločiti še *lrugo in mnogo bolj .važno vprašanje: ali ima večjo be-fftdo v Jugoslaviji domači gospodarski človek ali tuji kapital? Z vsem poudarkom moramo znova naglasiti, dasta prvo in. drugo "vprašanje neločljivo fcveaami*. Po vesteh, ki smo jih prejeli zadnje dni iz. Beograda, nikakor Še ni gotovo, da bo vprašanje veleblagovnic rešeno na način, kakor-to zahteva vse jugoslovansko trgovstvo. Če bi se to v resnici zgodilo, potem bi to bilo dokaz, da smatrajo odgovorni činitelji jugoslovansko trgovstvo kot tako malo-1 pomemben faktor, na; katerega ee sploh ni treba ozirati Alt psreo na del i. ra z polagajo k neHmt posettokiiL aaodstvi. V enem ko drugem primeru nastaja za vse trgovstvo, a tudi. za vse domače gospodarske ljudi nujna dolžnost, da z največjo odločnostjo dokažejo, da se motijo vsi oni, ki mislijo, da trgovstvo n Ki kot celota nič ne pomeni in da se smejO' prezirati tudi njegove najbolj upravičene zahteve. Tetrti te-„ mn. privfiiT ■(■ te§Mske?>» stanu in niogfffšk. a*fetev mora trgovstvo odtočen. in »jstonmtjčen boj. Ni druge rešč&ve. Predvsem pa zahteva ta boj, da trgovstvo in sploh gospodarski ljudje ne gledajp več pasivno, ka-ko^ se razvija naše javno življenje, temveč da se v njem uveljavijo in pripomorejo, da 8e že 'enkrat prične razvijati naše življenje po načelih, kakršna vladajo v drugih kulturnih državah, pehati se mora. že to, da velja y našem javnem življenju vsaka politična fraza ve$ ko. interes podjetja, ki daje na stotine ljudem zaslužka. Nehati so mora to, da se .meri veljava ljudi le po teup, kako 2najo kričati in obljubljati zvezde z neba, da pa se nič ne gleda, če eo ti ljudje iudi že kdaj dokazali, da znajo delati. Tudi pri nas mora že priti do časti pravilo, da velja tudi za javne delavce zakon izbire med najsposobnejšimi. Gospodarski ljudje pa se morajo uveljavili v našem javnem življenju tudi ker morejo sfyjto oni izvesti k'3tonito reformo fmse jav-ne.uprave»wrem drugirfje, kadar pridejo do p^itične H^či, upravni aparat saitio av$dstwJ za utrjevanje njih. doinaobtotrhnlsarske moči. Zato Sgloh nimrm^nteresa upravni aparat zboljjrfpi; d^ta. voljno služi njihovim Stanka riškim interesom. ,^, od .afedostatko^ uprave frni ga^podarško-^živ^ije V še takšujntneri, se jih to nf tiče, ker na^jcislih jim je vedno le njih ^rimkarski interes. .Gospodarski ljudje pa' morajo hoseči v javno življenje tudi zato, ker iihaja sredstvu in sposobnosti, dft sc. uveljavijo v javnem življe-' ^.in, Podjetnik, ki vodi Veliko podjetje ,c tlsbč in več delavci, ki se z uspehom tudi proti thji Konkurentih ki se znajde v labi-rihtiTj vseh mogočih ifl',.nernogočih PSddJaisov, - takšen podjetnik bo znal. tudi. voditi občino in tudi mi- se zasluži denar za nove davke. Poleg tega pa bo tak podjejnik delal tudi najceneje, ker njemu ni treba živeti od plače, keT ima svojo trdno eksistenco v svojem podjetju. Je sicer res, da se večina podjetnikov težko odtrga od svojega podjetja in se posveti javnemu življenju, ker podjetje od tega trpi. Toda včasih so žrtve neizogibne ih danes smo v takšnem času, dd se treba žrtvdvaji, da ne bo kaos v našem javnem življenju, ubil vsega našega gospodarskega življenja. . , ' ' Gospodarski ljudje pd morejo in ne .smejo več pgenaša.ti, da 'se njihovi interesi še jjnprej tako prezirajo ko doslejk 'Morajo ziito 'poseči v javno Stofjenje in' aktivno sodelovati t, drugimi, da^e naše razmere urede, da so vnsse v naše favnč življenj neka sbrfnost, ki bo | re zatajiti dejstva, da njena pev 'omogočala gospodarskim Ijndeju družnice samostojno vlaghjo. tožbe’ dobro kiiikuJai znesek 69o.827‘7\) din, . kar ja za’ srednjega' trgovca; 2e prav lep znesek, vsi .Aru*; gl n^i 'izvozniki, ser ;je tudi tu trgovec takrat nadejal,'da'bp svoj dpnhr' v ra^ii' prejel; ko bo prišla lian j vrsta za izplačilo. Prejet bo za marke polno vrednost v našem podjetnik pa bo tudi znal obvarovati prebivalstvo pred novimi davščinami, ker. on’ ye, fa$a hrfko grada za njegovo veliko in, težko d-elo in .za velik riziko, id ga jo imel s sadno kupčijo. Delal pa je s svojimi tovariši vred račun brez Narodne banko. Ta je že pri uvedbi kliringa z Nemčijo -najbrž© računala s tem, da se be- dalo na' ta način lepo zasluziti. N.emci sO v-pla-čeveti v kliring marke. Narodna banka pr. je izplačila, našim izvoz-nižarje.;.) zavlačevala. 'Ob enem se je začeto torpediranje r.c-mškc marke, njen kurz sc je pritiskal vedno bol} navzdol. Ko je bil že dovoli nizko tor je znašala razlika ■med uificklinin in faktičnim kurzom teice 3 dinarje, pa je jlrišla' Naro.toa hozrka k lavčiničapjoni z zapeljivo ponudbo: Ne -moremo vara izplačati klirinšftih nakazil, ker še niste, prišli na vrstni red, ker pa vemo, da sle v stiskan za denar, vam gremo, velikodušno na roko ter vam vaše nakazniefe odkupimo. Seveda no pc- kurzu, po katerem so vam bito vplačane cd Nemcev., temveč po sedanjem kurzu, ki je znašal nekaj: časa 15, potem i-1'50, nato še '1% in danes samo »©.15*80 dir, m 'nj^rko. N« ta način je Narodna oar»ka večino naših jzvozhikdv ''prisilila, da- .so. ji prodali nakaznice, kurzno razliko, ki j.e samo pri 11)9 'markah že znašala 300 din, .pa je »ajna spravila v žep. Tzvczniki 5>o veliki v> čini’ niso mogli dolgo Čaikati na svoj denar. Ko jim je, Narodna' banka pritisnila nož narivrat, so •nakaznice, prodali, četudi so imeli potom z vso kupčijo velike izgute. Dobili so' vsaj nekaj' nazaj, da. so laliko vrnili dolgove ali’ pa imeli zopet obratni kapi tol. Nekateri, med njimi tudi trgovec, o katerem je 'u govoru, pa so zahtevali plačilo svoje terjatve v polni kurati' vm'.oostL' Na svoja' pisma so včasih dobivali od: Na-rodne banke odgovor, da. Še ;>niso prišli na vrstni 'red, da- pa je bah-ka1 pripravljena odkupiti njihove terjatve po dnevnem kurzu«, drugi? pa sploh niso ‘debili''bd^o-vdra, kar-' še za tak repfeveniativnl ;de* narni zavod vsekakor »epddobld. Calcajo sedaj dve leti, da »pridejo m - vretof,’ d-čnae ji® lei?i ploduo ju brezobrestno v bankij. dasi’ morda- sami plačujejo visoke čelno odločitev ljubljanski apela-ciji, ki naj razsctli, ali je mariborsko sodišče za razpravo tega primera pristojno, ali pa so p ris lojna samo sedišča v. Beogradu, na sedežu Narodne banke. V svojega odgovoru .na omenjeno tožbo so skuša No -odua-banka izviti iz neprijetnega pdožajal s tem, daVstraja mi sVd.iom stališču; da odgovu rja za vse samo .centrala in la ne tudi' 'toži Ifchlto samo, čen-trab. v B.eovradu pO beograjskem sodišču. Na drugi tslrttnii pa ne ixun .proti zaseinikn strankam. Ker* pa 'podružnico lahko tožijo, je jasno, da so lahko tudi same toženo. Vsekakor ‘pa bo adložba apela-cijskega sodišča v Ljubljani principih! ne važnosti aai vvo oaše gospodarstva Naši izvozniki, naši trgovski krogi sploh, ki so začeli postajati v pestovanju z Narodno banico skrajno previdni ter nezaupljivi, >boda dobili1 pravno osnovo, r»a katero bedo lahko v primeru: spora mira©, računali1. In tudrNa-rscinbi banka bi polom v bodoče-bol .j pazila, ka>ko bo izplačevala izvoznikom- njih denar. Saj je Na-fodna banka v 'klkinških zadevah’ sarno koncestonirilni posredovalec ineJ, plačili uvoznikov in Izvoznikov ter nikakor nima' pravice, pridrževati si -posamezna' plačila, delali z njimi dobičke, jih uporabljati v lastno bančne pošlo ter potem v svojih odgovorih, ki jih po šilja lastnikom kliriužkib terjatov, zatrjevali, da dela' td V občih interesih našega gospodarstva. To je ž©.,ved. kot irernja* Ti »obči inte-resir obstajajo" pač v tbm, da »Narodna 'banka«, ki je zasebna delniška družba, v »tratkih letih' skofaj uničila slovensko izvozno trgovino, da je zamog-la- v letih! najhujše križe od svojega delniškega- kapitala, ki znaša 180milijonov! din, odpisati 196 milijonov dih. 0St% ni3tratvo tako, da bo vsa javneed takoj opazila napredek. Takšen* -denarju, lahko bo povrnil obratni kapital, ki si ga je maral ca jati za svojo kupčijo z Jabolki, estal pa •mu bo- skromen 'dobiček' jkpt na- po 'vseh zakonih ukčO''dišave tudi gI&' , : ' V.' v id’ 'e.-jtožbaabi v Beogradu, 'todc, kakor apid-že poprej omenili, brez uspeha'. Sedaj je eden ed njih poskusil s tožbo v Mariboru preti 'tukajšnji podružnici Narodne banke. Okrožne kot: trgovinsko sodišče je prepustilo ujk potmk&w čšanl DriaSiva togovskih &&LiUkm -In 2a-I zoprnikov $■& sSobHi ®rawko š§o &ole>irtČine tmžni® Leta in leta so se že berili naši | ni član enega,feh dfuijlUv, ftf tudi trgovski potniki in zastopniki za J ne dobi .pravico db potoviiSnb voŽ-svojo pravico, da dobe tudi' v Jugoslaviji pravico db polovične vožnje na. železnicah. Na vsakem občnem zboru Društva trg. potnikov in (Zastopnikov se j-e pordČato predvsem o; tej zahtev j, teda vedno jo moral odbor društva konstalirati, •da je bil njegov trud zaman, in da polovična vožnja zopet ni bila dovoljena. Nič niso- pomagali vsi argumenti, nič pozivanja na druge •državč, kjer poihilri imajo lo pravico, v Beogradu so odklanjali in odklanjali zahtevo potnikov, pa čeprav so njih zadevo podpirale zbornice in dmoe gospodarske organizacije. Toda potniki :i5:k> cdnchali in pošiljali so še nadalje s voje- sperae-nkto in- tudi' svoje depuiacije v Beograd. Tako je tudi letos odšla* posebna deputacija vseh treh organizacij trg. potnikov v Beograd. Depuiarijo so tvorili: predsednik Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani Janko Krek, predsednik Udružcnja trgovačkih pnthlka u.l*r» Jngcclaviji g. Milova-noyid,.in predsednik zagrebškega Udružerrja trgcvaca-puinika za kr. Jligcelaviju dr Hto thl. Deputacija i je, . obiskala višjega železniškega feVetnilca Cigoja Fran-^ ca, ki je referent v tej zadevi. . .. Deputacija je podrobno, razložila š^ojo zahtjavb -feri-g.' Cigoj je imel 'lta te razlogi polno,razumevanje.; .Efekt intervencije ' deputacije je b’H, da' bo našla, te dni nkredbo, s Ifatero se rlgvoljiije patmkora ;p-3r tovična vožnja. l'1 ”' Polovična: vožnja pa velja le za potnike, iki so člani Društva, trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani oz. obeh Udrnfenj potnikov v Zagrebu 1q Beogradu. Kdor nje. To je Je prav in pravilno, kajti tisti, M nima smisla niti za lastno stanovsko organizacijo, res ne zasluži, da bi bii nagrajou' b polovično vožnjo. Vsak potnik, ki. točo dobiti pravico na polovično vožnjo, ki velja za osebne to brze vlake, za II. in; III. razred, mora četrtletno .plačati 260 din. Kontrolo oseb, ki so upravičene do te ugodnosti, bo vodilo Društvo trg.potnikov ln zastopoikovvLjulv ljaui- cz. obe udružeuji v Zagrebu in 'Beogradu. ' Lastniki agenturolrlh obratov, ki imajo več ko dva trgovska potnika'. nimajo pravice do polovične vožnje. Trgovskim potnikom, zia»U pa.1 predsedniku društva g. Kreku, h' doseženemu, uspehu; iskreno čestitamo, saj so ga več ko zaslužili s svojim delom za našo gospodarsko osamosvojitev Ih' Uidii s svojim, nacionalnim delom. I. Zboljšanje gospodarskega stanja Bolgarske ; • Zboljšanje gospodarskega stanja, ki se ije začelo v 1. 1936., se je na-da%vrIo tudi v prvi polovici: 1937. Uvoz je v primeri z lani .poskočil v prvih šestih mesecih od 1.561 na S.2Ž5 milijonov levov, izvoz :pa od lbdl?9 na 2.388 milijonov levov. Hranilne vlogo go narasle od 11,167 na 12.316 milijonov levov. Število brezposelnih je padlo od fJG.CfOD na .19.600. Istočasno1, so se tudi povečali državni dohodki ter so znašali v prvih 7 mesecih 3.791 proti 3.253 milijonom levov v 1. 1936. To pomeni, da so se državni dohodki povečali za 538 mili- ■V' r. ■ ‘X l" 1 V/ ti'A' . .. •• .. .•ii‘ffT:VTv