V Celju, četrtek dne 26. januarja 1922.
PoStnlna plaSana v gotovini.
Posamezna številka K 2 —.
Leto II., Štev. 11.

Skriti nameni in iajni cilji v delovanju, to ,so [lastnosti oseh meščanskih strank.
„Selo".
GIiA.SII.0 ZEMI.JORAJ>NIŠKE STRANKE ZA SEOVENIJO.
Izhaja vsak četrtek.
Stane cefolelro................20	Din. (80 K)
n pol leta...................10	Din. (40 K)
za inozemstvo..................35	Dinara letno
za Ameriko .....................5	Dolarjev
Uredništvo in upravništvo lista: Celje, Razlagova ulica 11.
Glavni urednik: Anton Novažan.
Oglasi za vsak mm višine stolpca (64 mm) K 1*20 Hali oglasi do 30 mm stolpca (64 mm). . K 1*-
Pri stalnih inseratih znaten popust.
I Smrt papeža Benedikta KtfTl
V	nedeljo dne 22. januarja je umrl v Rimu v svoji palači v Vatikanu papež Benedikt Petnajsti. Poglavar katoliške cerkve je bil od 3. sept. 1914. Rodom je bil italijanski aristokrat. Bil je mož velike kulture. V svetovni vojni je skušal posredovati med vo-jujočimi narodi toda brez uspeha, ker ni imel moči. Star je bil 69 let.
V	kratkem izvolijo kardinali novega papeža, ki bo najbrž zopet Italijan.
Zakaj k Zemljoradnikom?
i.
Slovenci smo navajeni, da presojamo vse pojave v javnem življenju iz zapečka. Vsa naša politika se suče v mejah slovenskih pokrajin. Tu se bijemo in prekljamo med seboj, gledalci pa stoje na meji in se krohotajo. Vzrokov nesreč in neuspehov noče nositi nihče. Vsak vali krivdo na drugega in si prizadeva, da mu škoduje. Kdor se poda v javnost z namenom po svojih močeh koristiti narodu, ta je cilj napadov od vseh strani. Obmečejo ga z vso razpoložljivo gnjilobo, zadajajo mu neozdravljive rane in če se jim posreči, da ga vržejo na gnoj, kjer naj si kakor job s črepinjami strže rane, rajajo okrog njega kakor peklenske pošasti. Jobu so lizali vsaj psi rane, novodobnega Joba pa niti pes ne povoha. To naj bi bil cilj vse naše pokrajinske politike I
Videli smo velike narode, ki so svojim zaslužnim možem postavljali slavoloke, vidimo pa mal slovenski narodič, kako postavlja svojim prvo-boriteljem — vislice. Aleksandru Velikemu je bila njegova ožja domovina pretesna in osvojil je svet.
Tudi naša hiša je postala zatohla, duši nas domač okužen zrak, zato ven, ven v čisli jugoslovanski zrak.
Pojdimo med brate po rodu in krvi, širno je tam polje, čez glavo hvaležnega dela. Seznanimo se z njimi, njihovimi navadami in težnjami. Potožimo jim naše boli, zaupali nam bodo — zaupanje je prvi korak k sporazumljenju. Marsikateri srbski in hrvatski kmet vidi v nas slovenskih kmetih nekake vlasteline, buržuje, ki se jim godi čez vse dobro. „Blagor tebi", rekel mi je Srbin, „imaš hišo kakor grad". Nezaupno me je pogledal, v njegovem očesu sem bral očitek, kakor da hoče reči — oderuh. Zabolel me je ta neopravičen očitek v dno duše. Pojasnil sem mu, da je moja hiša delo dveh, treh rodov, uspeh pridnosti in varčnosti mojega očeta, deda in pradeda. Povedal sem mu pa tudi, da se moramo pod tem navidezno srečnim krovom z družino, ravno tako kakor on, boriti s trdim delom, brez odmora, za vsakdanji kruh in obstanek. Postal je zaupnejši, bilo mu je žal očitka, in rekel je mehko: „Brat, pridi k nam Srbom, povej jim
to, kar si povedal meni, poduči jih, stotisoče jih je, ki mislijo, da ste slovenski kmetje za nas Srbe samo nesreča in „birtaši". „Eto pružimo si roke, lagše če nam biti!" Tudi jaz pravim tako, podajmo si roke in lagše nam bo! Bratje smo si po rodu in krvi, imamo skupne cilje : močno, svobodno in srečno domovino. To bo pa naša domovina še le takrat, ko bo vladala v njej pravica, jednakost in bratstvo. Jugoslovanski kmet in delavec sta poklicana, da uredita državo.
Različni sebični elementi nas razdvajajo, postavljajo med nas nepredirne stene, za stenami pa hujskajo, nas proti Srbom in Hrvatom, Srbe in Hrvate proti nam. Ta stena mora pasti! V bratskem objemu se bodo našli bratje —- v skupnem boju bodo zmagali. —
II.
V pretečenem letu je priredilo poljedeljsko ministrstvo izlet slovenskih kmetov v Srbijo. Pričakovalo se je mnogo uspehov in zbližanja med bratskima stanovoma. Večina izletnikov ni šla v Srbijo z namenom, da pospeši zbližanje, temveč, da si ogleda to, od toliko krtavih bojev opustošeno in razbito zemljo. Vsa prireditev je bila bolj oficijelnega značaja. Sprejemi, pogostitve itd., vse oficijelno šablonsko, neprisrčno. Navzočnost ministrov, profesorjev oddelnih načelnikov, ravnateljev, popov itd. ni niti na večino . izletnikov kakor tudi ne na sprejeme ugodno uplivalo. Sli so in se vrnili z različnimi vtisi. — Videli so srbsko zemljo, ni jim pa bil dovoljen vpogled v dušo priprostoga srbskega seljaka. Videli so opustošene srbske ravnine, niso pa videli lužnega srca srbske majke. Videli so državne domene, kmetijske šole, širna polja — niso pa videli ubožnega krova srbske koče. Videli smo mnogo, doživeli in užili marsikaj, niso pa dosegli tega, kar bi bilo želeti in bi moral biti cilj vsakega potovanja, niso dosegli zbližanja, prisrčnosti in zaupanja srbskega seljaka.
Kmalu po izletu naletim v Ljubljani v Kolodvorski ulici na srbskega seljaka. Prašal me je, kje je vojašnica Kralja Petra. Prišel je na obisk k svojemu sinu vojaku. Med potoma do vojašnice Sva se razgovarjala o suši, letini, če prihaja dosti kupcev; omenil sem mu tudi izlet slovenskih kmetov, in ga prašal, če je prišel kaj v stik z njimi. Odvrne mi, da se je udeležil nekega sprejema in poslušal govore, katerih smisla pa ni razumel. Prašal sem, če je kaj govoril z izletniki. Odgovori mi skoraj užaljen: „Kako bi mogel jaz „jadan seljak" govoriti z njimi, bili so sama gospoda, ministri, doktorji" . . .
Podučim ga, da so bili izletniki sami neodvisni samostojni kmetje, kmet je tudi minister. — „Znam ja", odvrne, „ovi, koji se razdružili sa Zemljoradnik!, jedna jim majka." In je pri tem grdo zaklel. Povem mu, da sem tudi jaz samostojni kmet in ga
povabim, da me obišče, ko opravi obisk pri svojem sinu, in naj bo vsaj en dan moj gost, da se kaj pogovoriva.
Očividno mi ni zaupal, zato je odvrnil: „Ne mogu, daleko je moja kuča."
Poljedeljski minister, ki je imel morda dober namen, seznaniti našega kmeta s srbskim seljakom, ustvariti med njima prisrčne bratske odnošaje, je nehote s svojo prireditvijo in državno podporo poglobil prepad med njima.
Vi pa, ki imate srce za trpečega brata, pojdite med srbske in hrvatske seljake, osvojite si njihove duše, povejte mu, da niste oficijelni kmetje, temveč kmetje s trpečo dušo in telesom kakor on, da ne iščete z njim stika, da ga bolno opečete, pač pa zato, da s skupnim in vzajemnim delom osigurate lepšo bodočnost in jednakopravnost sebi in svojim potomcem.
lil.
Pri nas v Sloveniji se vrše strankarski boji brezobzirno in brez smisla. Najgore je pa to, da stranke tudi lastne pristaše, če se diktaturi brezpogojno ne pokore, prikazujejo kot odpadnike in izdajice. Izdajice imenujemo one, ki proti lastnemu prepričanju, v dosego osebnih koristi izdajo svoj program. Odpadnike nazivamo tiste, ki zavržejo svoj program v prepričanju, da bodo na podlagi drugega programa in pod drugimi okoliščinami lažje uresničili svoje poštene namene. Izdajica zataji program na podlagi katerega je bil izvoljen in ra katerega je prisegel, zato da postane minister, odpadnik zavrže del svojega programa, ker je idealist, ko spozna pomanjkljivost svojega programa, in nadaljuje svoje delo v korist svojemu narodu na podlagi sorodnega toda boljšega programa. Med tem, ko prvemu ljudstvo navadno odtegne vsako zaupanje, si je drugi zaupanje ljudstva še pridobil, če opraviči svoj korak. Nekdanja napredna stranka, najstarejša v Sloveniji, je po več kakor polstoletnem delovanju spremenila svoje ime, spo-polnila svoj program in se prilagodila v novi državi demokratski stranki. Nikdo v Sloveniji jih ni zmerjal z iz-dajicami, pač pa so njihovi pristaši odobravali njih postopanje, ker so pričakali v splošnem večjih ugodnosti in pridobitev.
Nekdanja katoliška ljudska stranka je zavrgla svoj katoliški pridevek, privzela si ji del socijalnega programa, nikomur pa ne pride na misel, da bi jih zmerjal z odpadniki od katoličanstva.
Ce si n. pr. zvest pristaš Samostojne Kmetske stranke privzame širši program bratske Zemljoradn. stranke, ker upa na podlagi širjega delokroga priboriti svojemu stanu trajnejših in temeljiteljših uspehov, zavržejo ga lastni tovariši in ga pitajo z odpadnikom.
Ko so izvoljeni poslanci SKS vstopili v Zvezo Zemljoradnikov, ni
nikomur prišlo na misel, da bi jim bil očital izdajstvo ali odpadništvo, splošno se je odobraval njihov korak, odkar pa so zapustili bratsko zvezo in se zvezali s strankami, ki imajo kmečkim težnjam protivne programe, so se čuli gorenji klici in sedaj se vedno glasneje in pogosteje oglašajo.
Kmečko ljudstvo,ki je toliko zrelo, da si je sestavilo svoj program in šlo zanj v boj, opravičeno godrnja, ker ve, da mala pokrajinska stranka ni v stanu doseči tega, kar more doseči močna celodržavna stranka. Vedno smo povdarjali: 80% nas je, mi moramo dobiti vodstvo države v svoje roke, sedaj pa ste zavrgli pomoč osemmiljonske kmečke armade bratov Hrvatov in Srbov in se zvezali z „gospodo".
IV.
Program Zemljoradniške zveze se v bivstvu popolnoma krije s programom SKS. samo da je obširnejši, temeljitejši in podrobnejši. Vsak res zaveden in samostojni slovenski kmet želi stopiti s srbskim in hrvatskim kmetom v prijateljski stik. Samo zavedni slovenski kmetje naj bomo izključeni od od skupnega dela in to po zaslugi poslancev SKS?
Pazimo, ni daleč čas, ko bomo bili obupni boj za svoje pravice. Gorje nam, če bomo tedaj v kmetskim pravicam sovražni armadi, kakor se danes še nahajajo v radikalskem-demokrat-skem in turškem objemu poslanci Samostojne Kmetijske stranke. Izključeni bomo od dosega naših ciljev, pogaženi in pomandrani in povrhu še zaznamovani z žigom: Izdajice!
F. K. G.
Iz zemlje cerkva in razpel.
Pod tem napisom je beogradski list „Vreme" prinesel poročilo iz Slovenije. Članka nismo brali, ker ome-njega lista ne prejemamo, pač pa smo posneli njegovo vsebino po nekih slovenskih listih in to nam je dovolj.
„Našo Vas" berejo slovenski kristjani, ki se priznavajo k rimsko-ka-toliški cerkvi. Mi Slovenci slovemo, po pravici ali ne, kot vneti katoličani, kot bigotni tercijalci in kot duhovniški petolizniki. V Sloveniji imamo samostanov in redovnikov vsakega imena. Imamo frančiškane, kapucine, benediktince, trapiste, šolske sestre, sestre usmiljenke in vse polno manjših ne-redovniških pobožnih udruženj, poleg tega pa duhovnikov in dušnih pastirjev menda ravno toliko kakor žan-darjev. Nikoli nikjer na svetu ni poskrbljeno za dušo in za nebesa po smrti v toliki meri, kakor v tem kotu ob vznožju Alp, na „pragu Evrope", ob sinjem Jadranu. Naša dežela je bila že v starih časih torišče verskih bojev. V Celju so obglavili v rimskih časih Maksimiljana in le premalo se zavedajo Celjani, da je tekla tod živa kri krščanskega mučenika. Ko smo bili še pogani, smo imeli „liberalce*
in „klerikalce". Seveda je bilo takrat razmerje ravno narobe: Takratni „liberalci" so bili to, kar so današnji klerikalci, ohraniti so hoteli sebi in rodu „staro vero in postave", dočim so novotarji prepovedali krščanstvo.
In kdo se ne zamisli, ko sliši besedo reformacija? Trubarjevo Sveto pismo je preporodilo slovensko dušo, jo -vzdignilo iz močvirja takratnega gnji-lega katoličanstva in popolnega političnega suženjstva, da je Slovenec poletel v kolo prvih narodov v Evropi, daje imel p r e p r i č a n j e, za katerega je bil pripravljen žrtvovati vse svoje imetje in življenje. Nikoli v zgodovini ni bil Slovenec tako velik kakor v dobi reformacije. Še en korak in mi bi bili dosegli že v tistih puntarskih časih tudi politično svobodno Slovenijo, da ni treščil v nas Rim z železno pestjo jezuitskega Habsburga, ki je razgnal in pobil vse, kar je bilo mo-r žalega, silnega in poštenega v naših krajih.
Takrat je onemela Slovenija kakor ugnan otrok, ki izbulji oči na polnočnega vampirja.
In zopet smo se čistili stoletja v trpljenju, robstvu in strahotah najbolj mračnega nazadnjaštva, dokler ni mukotrpni slovenski rod priromal v svojo državno tvorbo, ki se sicer ne imenuje Slovenija, ampak Jugoslavija.
Kaj so tedaj cerkve in razpela po naših krajih, ki toliko bodejo v oči hitro potujoče tujce in površne gledalce?
Cerkve, razpela, kapelice, znamenja v Sloveniji, ki jih je zidal postavljal in ohranjeval slovenski človek, pomenijo, da je ta človek imel potrebo staviti, zidati in ohranjevati cerkve, razpela kapelice in znamenja. Ta potreba pa se imenuje hrepenenje po -vsem lepem, uzvišenem in veličastnem. Potreba po lepoti je tragedija človeštva. Politično ubit, socijalno ponižan na živino od „vaših gnad", upre-žen v črno delo za svojo skorjo kruha in za mastne gospodske trebuhe in duhovniške vampe, je slovenski kmetič ob času največje stiske pogledal v nebo in iskal tolažbe tam gori, kjer bomo po smrti pred pravičnim sodnikom nebeškim vsi enaki in kjer si naša duša, osvobojena in poveličana, odpočije od vsega zemeljskega gorja v gledanju večne Lepote. Ta plamen upanja je gorel v njegovi duši in se pokazal tudi na zunaj. Glej, skladi kamenja so v gori I Zakaj ne bi jih oživela misel in jih zložila v svoj hram, kjer bi se naslajala sama ob sebi! Krščanstvo, v kolikor ga je po-zrial, mu je dalo dovolj snovi za njegovo domišljijo in ga naučilo razločevati dobro od zla, Boga od hudiča, po svoje, kakor mu je dejalo njegovo bogato prirodno čustvovanje in njegov še neizobličen način mišljenja. Trpljenje Kristusovo, legenda o njegovi deviški Materi Mariji in o vseh svetnikih in svetnicah božjih, vse je on razumel po svoje, gledal po svoje,
In ko jih je postavljal v resnični svet, tudi oblikoval po svoje. Poglejte vaške Marije, ne tiste ki jih judi prodajajo s cikorijo, marveč prave stare slike vaških umetnikov, ali nimajo čisto domače slovensko lice? In Kristusove glave na vaških razpelih, ali nimajo bolno zamišljeni izraz vaškega irpina? Češčenje Device Marije v Slovencih je popolnoma narodno in Mati Marija, Devica Marija, D. Marija svetih sedem žalosli, Marija Poveličana in vse druge Marije so Slovenke, so naša dekleta, naše žene, naše matere.
V kipih, slikah, freskah jih je slovenski kmetič pokazal lako, kakor jih je občutil in gledal, torej po svoje, ker drugače tudi tv mogel. Kar je naiihše
starih, starih cerkva in ki jim ni poznati tujega stila in arhitektonike, vse so zgrajene po naše, po okusu, umetnosti in estetskem hotenju našega kmetiča. Take cerkve so redke, toda pri vaških kapelah in znamenjih opazite lahko sledove domače slovenske stav-benosti.
Naše cerkve in razpela so torej v veliki meri del naše narodne poezije. Cerkve stoje večinoma po holmih, hribčkih, hribih in gorah! Torej na višavah, blizu neba, mislite na to... In razpela, kapelice, znamenja ? Navadno jih postavljajo za spomin na pretresljive vaške dogodke. Ce je razbojnik ubil in oropal v temni noči človeka na samotnem kraju, postavijo vaščani na mestu razpelo, kapelico ali kakšno drugo pobožno znamenje. Ja, kaj bodo na takih mestih postavili spomenik hudiču? Po pameti in logiki bi bilo tako, toda lepo bi ne bilo.
Dajte nam mir in pustite nam naše cerkve in razpela. Lepe sol Ko pride spomlad in za zeleni naša Slovenija, ko pridete trumoma v naše kraje, da v lepi naravi pozabite na svoje banke, borze, uredniške špelunke in uradniške Špehe po kanclijah, tedaj vam bodo naše ljubke, zamišljene, hrepenenje po lepoti budeče cerkvice le v uteho, ter vas morda zbudijo, da bodete mislili na kaj višjega in večjega nego je denar, vlačuganje in pijanstvo.
Poročevalca beograjskega „Vremena" pa prosimo naj si očisti svoje snetljive možgane in svoje usahlo srce naj oživi z lepoto, ako še to more. Zakaj ne piše o cerkvah v Italiji, Franciji in Španiji? O, tam ti žunalistični površneži vse prek hvalijo in občudujejo, v našo skromnost pa se zaletavajo s framazonsko ošabnostjo.
Domača politika.
Položaj.
V	Beogradu vlada mrtvilo, vlada g. Pašiča je trudna. Delo v Skupščini ne gre od rok, ni zanimanja, ker ni prepričanja, da bi še ta parlament mogel vstvariti kaj resničnega in gotovega. V odboru za razdelitev države na oblasti je samostojnež g. Drofenik zagovarjal delitev in parcelacijo Slovenije v dva dela. Samostojneži so toliko obljubovali, zdaj so pa na tleh z vsemi svojimi obljubami. Mi zem-Ijoradniki zahtevamo, da se izvrši upravna delitev države po volji ljudstva. Volja ljudstva pa ni, da bi Slovenijo trgali. Brežice in Celje dali k Ljubljani, Maribor bi pa visel sam na severu kot žalostna na drevesu zaostala jesenska tepka. O tem vprašanju še spregovorimo.
Samostojneži pojdejo med Hrvate ?
V	zadnjem „Kmetijskem listu" naznanjajo samostojneži, da pojdejo med Hrvate. Znano je, da umirajoča zver mlati okrog sebe. Vsi smo se smejali, ko je pokojna Avstrija tik pred svojim koncem oznanila svetu, da hoče imeti kolonijo v Mali Aziji. Tako se smejimo Samostojnežem in njihovemu pohodu na Hrvatsko.
Da pa Hrvati vidijo, kakšni preroki prihajajo iz Slovenije osrečevat težko izkušeno hrvatsko ljudstvo, povemo danes na ves glas, da se je še lansko leto neki samostojni veljak igral z mislijo, da bo treba na Hrvaškem postreliti 2000 —3000 ljudi, pa bo potem mir. Torej ljudje, ki jih je pred kratkim žejalo po bratski
hrvatski krvi, hočejo danes v imenu „Stare Pravde" osrečevati Hrvate!
Kogar Bog pogubiti hoče, ga udari najpoprej s slepoto!
Domače vesti.
Naročnina za „Našo Vas" znaša na leto 80 kron ali 20 dinarjev. Liter vina stane 40 kron. Dva litra vina staneta 80 kron. Premislite kaj je več vredno, dva litra vina ali „Naša Vas" ? Dva litra vina popiješ, če si možak, v enem večeru in nimaš od tega druzega, kakor drugi dan ropotanje v glavi. Ce pa naročiš „Našo Vas", imaš celo leto vsak teden štiri strani berila. Bodite torej pametni in naročite „Našo Vas".
Nepotrebno beganje ljudi je način povlačevanja petdinarskih nov-čanic iz prometa. Državni uradi jih ne sprejemajo več. Kratkovidna vlada, v kateri sedijo tudi slepi Samostojneži, dela brezobzirno napako za napako in posledica je, da ljudje zabavljajo na državo, ker ne znajo ali pa tudi nočejo ločili vlade od države. Država to smo mi in naša zemlja, vlada to je par ljudi, ki so izgubili vsak čut za potrebo ljudstva in menda tudi pamet.
Razne bolezni, posebno pa pljučnica, dvigajo glave v tem slabem vremenu. Najbolj so ubogi starci in pa ljudje, ki nimajo zadostne hrane. Nebo je zaprto in sobica ni. Sama vlaga in sneg in zimska žalost vsepovsod. Bolezni se ubranimo dostikrat, ako imamo trdno voljo do življenja, naj pride karkoli. Stisni zobe in reci v svojem srcu: Mora iti, moram živeti! Zdravega duha pa si ohranimo z delom,'gibanjem in dobrim berilom. Berite, berite veliko in razsodno. In še ena je skrivnost ki ohranja življenje. To je ljubezen. Ljubite veliko in ljubite lepo! Delo in ljubezen to sta dva edina motorja v našem življenju. Živeti moramo, ker ne moremo izpod božje kape, če je še tako oblačna! Pa saj bo kmalu Spomlad. Pride solnčece in rože pri-fiejo in dekleta bodo lepša, kakor so zdaj po zimi, ko imajo ozeble no* seke ,..
Našim zaupnikom. Naloga vsakega zaupnika Zemljoradniške stranke je 1.) da ustanovi v svojem okolišu Vaški svet tako, kakor smo ga opisali v 8. številki našega lista, 2.) da pridobiva naročnike za „Našo Vas", 3.) da povsod brani neustrašeno naš program celodržavne Zemljoradniške slranke kmetov in delavcev, 4.) da vsaj enkrat na teden poroča uredništvu „Naša Vas" o vsem, kar se godi v njegovem okolišu, 5.) da pobija kterikalizem in samostojno baharijo, kjerkoli naleti na ta dva velika škodljivca kmetskih in delavskih koristi. Na noge vsi, ki imate trezne glave in nepokvarjeno srce. Ravna pot, najboljša pot, cincajo pa naj cigani in strahopetniki!
Prejeli smo dopisnico brez podpisa, v kateri nam grozi samostojnež-bahač, da bo našega urednika — s pestio. Naj poskusi! Naletel bo na kamen. Naš urednik ima precej zdrave mišice, če bo pa le hudo, si pa da tapecirati glavo! Sicer je pa vse to tako žalostno in dolgočasno . . .
Iz južnih krajev naše države prihajajo vesela poročila. Zemljorad-niška misel se širi kakor ogenj, naša bo Srbija, Bosna, Srem, Vojvodina, Dalmacija. Na Hrvaškem imamo itak seljačko Radičevo stranko. Radič bo popustil in zemljoradniki vzamejo vlado v roke. Kaj boš ii, Slovenija, zaostala ?
Draginja, draginja. Na drugem mestu objavljamo odgovor „Kmetijskemu Listu", ki v svoji zadnji številki zasmehuje naš članek proti draginji. Glasilo samostojne baharije misli, če so njegovi „strokovnjaki" siti, da je sito tudi ljudstvo. Ce ste že sami izgubili smisel za prave ljudske potrebe, ne zasmehujte v svoji siti bahatosti drugih, ki se trudijo, da bi odpomogli, kolikor morejo. Hvalite se, da ste izvozili za 4 milijarde kron živine iz države. Kje pa se io pozna, zakaj ne jenja draginja? Kaj ima kmet od tistih miljard? Nič. Dobiček so vtaknili v žep prekupci in še menda kdo! Kaj pa bo spomladi? Slaba moka je že danes po 24 kron ki’o-gram, koruzna po 19 kron! Kaj pa boste na i pomlad izvažali? Ne mara svoje „strokovnjake"? O vi, žalosini zastopniki ljudstva, — o — ubogo ljudstvo, ki vam še verjame!
Naši naročniki se pritožujejo, da ne prejemajo redno našega lista, nekateri pa ga sploh ne dobijo. Če imamo kje kakšnega sovražnika, ki „Našo Vas" enkrat dvakrat zadavi, ta naj pomni, da dosledno tega delati ne bo mogel. Slaba vest naj mu za danes da zasluženo kazen, mi pa se bomo potrudili, da istaknemo škodljivce. Tudi ne prejema uredništvo beogradskih listov razen „Politike", zlasti ne „Selo", da si nas iz Beograda zagotavljajo, da nam liste redno pošiljajo. Kaj je to?
Razglas o imenovanju članov v komisijo za vzdrževalna dela pri uravnavi Savinje. V smislu tuuradnega razglasa z dne 22. novembra 1921, št. 6297, Uradni list št. 144 se je sestavila komisija za tehnično in ekonomsko izvršitev zgradbe in vzdrževanja naprav za uravnavo Savinje v progi od Mozirja do Celja sledeče: 1, Zastopnik Generalne inšpekcije voda in vodja komisije: generalni inšpektor inž. Ivan Sbrizaj. 2. Pravni zastopnik : kr. okrajni komisar pri okraj, glavarstvu v Celju Dr. Leon Brunčko.
3.	Za zastopnika okrajnih načelnikov in občinskih predstojnikov je bil izvoljen Franc Steblovnik, posestnik v Rečici na Paki (obč. Šmartno ob Paki).
4.	Gradbeni vodja: gradbeni svetnik inž. Ivan Marek. Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo.
V Ljubljani, dne 16. jan. 1922.
Pokr. nam.: Ivan Hribar, 1. r.
Po svetu.
Premalo spimo. Vsi ki radi spijo, bodo radostno pozdravili knjigo berlinskega filozofa profesorja Schleicha. V tej knjigi pravi profesor Schleich, da večina ljudi premalo spi: Prespi mirno polovico svojega življenja, zato pa preživiš drugo polovico za dva. Kdor se dobro naspi, dela za dva in za tri in preživlja vse bolj živo, nego tisti, ki spi le malo ur. Sreča, pravi pisatelj, je odvisna od spanja. Koliko zakonske sreče uniči nespanje in jutranji maček, koliko žalitev, da celo zločinov bi bilo manje, če bi ljudje več spali in manj modrovali. Nezadostno spanje škoduje tudi zdravju, zakaj v spanju si nabira telo novih sil in kri se obnavlja. Zato so ne-naspali ljudje bledi in rumeni, zato pozna mlado in rastoče telo globoko trdno spanje, dočim spi staro telo rahlo, ker se več ne obnavlja. Pristaši kratkega spanja navajajo za primer ljudi, ki spijo le tri ali štiri ure dnevno. Toda nikjer se toliko ne slepari kakor s spanjem in nespanjem in nazadnje, poglejte ljudi, ki zares malo spijo, kako so bledi, nevoljni in neprijazni s svojo okolico.
Mož, ki se je izdajal za ženo. V Pragi so aretirali 27 letnega gostilničarja Alojza Dušeka, ki se je izdajal za žensko in imel celo vrsto moških znancev. Dopisoval si je z njimi in vsi so mislili, da imajo opraviti z ženskim bitjem. Nekega moža je Dušek varal cela tri leta. Slučaj zanima predvsem zdravnike.
Bolni Arcibašev. Veliki ruski pisatelj M. Arcibašev, ki živi v sovjetski Rusiji, je v bolezni popolnoma oslepel in oglušil. 20 let že trpi za jetiko, zdaj je obolel še na ledvicah. Nedavno so igrali v Parizu njegovo dramo „Ljubosumnost" z velikim uspehom. Polovico dohodkov od te predstave so poslali slepemu pisatelju.
Nove knjige.
Pravkar je izšla knjiga: Alojz Kraigher: „Umetnikova Trilogija" Ivanu Cankarju v spomin. Samozaložba. Natisnila Učiteljska tiskarna. V prvem delu je hotel pisatelj pokazati, kako je iztrgala domovina Umetnika tujini iz rok. Ta ga je držala z gospo Pavlino in si ga je želela trajno prikleniti, z zaročenko Betko. Iz nevarnosti, da vtone v tujini, ga je rešila njegova mladostna ljubica gospodična Minka. S pomočjo Janeza Poslanca, ki mu je prišel ponujat državnozborniški mandat, ga je odvedla v domovino. Prvi del ima nasiv „Umetnik v tujini". V drugem delu —- „Umetnik v domovini* — je pisatelj vtelesil boj umetnosti z življenjem za Umetnika. Gospodična Helena poiskuša, da bi ga iztrgala gospe Ani iz rok. Boj med njima pa stopi nenadoma v ozadje, ko se Umetnik zave, da je na koncu svoje poti, ki ga ne vodi iz življenja umetnosti v naročje, marveč od obojega — smrti naproti. V tretjem delu „Umetnik v nebesih* — bije Janez Umetnik svoj zadnji boj z Janezom Antrigo in z Janezom Sladkostijo Boj se bije — za nebesa. Kokor sta mu v življenju- venomer nasprotovala in mu metala kamenje pod noge, tako bi mu rada tudi tu — pred samim božjim pragom in pred sodnikom svetim Petrom — izpodnesla stalo in mu poveličanje prepričala. A s pomočjo Boga Očeta — deus ex machima — triumfira Janez Umetnik nad intrigo, njegova mati mu pride naproti iz nebes in sveti Peter mu jih odpre. — Cena za broširan izvod 15 Din, za vezan izvod 20 Din naroča se pri vseh knjigarnah ali pri Založbi „Trilogije" v Ljubljani Na stolbi 4. V Celju se dobi ta lepa knjiga pri Goričarju in Leskošeku.
Božičnica 1922. Izdala Radičeva Slavenska Knjižara, Zagreb, Jurišićeva nlica 1. Stjepan Radič, znani vodja hrvatske republikanske seljačke stranke je tudi za leto 1922 izdal „Božičnico* za svoje pristaše. Priprosta toda zelo lična knjiga nosi na naslovni strani z vencem klasja obdano sliko dveh devojčic v hrvatski narodni nošnji. Poleg koledarja za leto 1922 obsega božičnica obilno leposlovno vsebino. So tu pesmi Radičevih pristašev-selja-kov, enostavne, politične strankarske vsebine. Iz vsake pesmi zveni stanovska zavest prebujenih hrvatskih kmetov, tu in tam pa najdete v teh pesmicah pravi cvet hrvatske narodne duše. Med članki je zanimiva razprava o »Seljački internacijonali" od Stjepana Radiča, ki bi jo moral prečitati, in to zelo pazljivo, vsak, kdor se bavi s zemljoradniškimi vprašanji. „Kako sem postal svoj gospodar", je članek poln nad vse interesantnih autobiografičnih podatkov iz Radičevega življenja Ta žilavi hrvatski puntar ima za sabo bo-
gato življenja dela, trpljenja in sijajnih zmag. Daj Bog, da se kmalu reši hr-vatsko-srbski spor in da Radič s svojim bogatim znanjem pomaga graditi veliko jugoslovansko skupno hišo zem-Ijoradnikov, v kateri bodo slovenski, hrvatski in srbski kmetje živeli v slogi, sreči in zadovoljstvu.
Gospodarstvo.
Kmetijki list — za draginjo I
V	zadnji številki se je navedeni list razkoračil, ker sta ga zbodla dva naša članka „Ubijmo draginjo," Bodi ti kratek odgovor! Nismo se temu napadu začudili, pač pa načinu, keko se je ob nas obregnil. Peče ga menda vest, ker do danes še njegova stranka ni z mezincem mignila, da bi draginjo ublažila. Da si vest pomiri, potrga iz naših člankov par odstavkov. Te prikroji tu pa tam po svoje in stepa okolu sebe z neumnostjo. Je že križ, če sta samo papež in Km. list nezmotljiva. Mi zemljoradnik! si tega ne domišljujemo, ker smo pošteni in odkriti, kakor naše grčave pesti. Znana nam je pa bajka o žabi in volu, ko se je prva tako dolgo napihovala, da je počila.
Pač pa, če bi Km. list prinesel kedaj kak članek o pobijanju draginje ter dal kak nasvet, bi mu zemljo-radniki rekli: „Lepo od njega, pokaže vsaj dobro voljo!“ če se ne bi z istim strinjali. Mi nismo tisti, ki vidijo na nasprotniku le slabo, ker to se protivi naši poštenostih. Taki, ki draginjo zagovarjajo, pa ne maramo.
Km. list še vprašuje, kaj je to gospodarski parlament, še da je to nova iznajdba v parlamentarnem življenju. Poglej si naš program in tam boš videl to novo iznajdbo, na katero smo mi ponosni, ker hočemo napredovati, ne pa staro prežvekovati. Sicer pa ta list v isti številki v članku „Kmetijska zbornica* govori o ustanovitvi gospodarskega parlamenta. Na drugi strani se pa nerodno norčuje iz njega. Le tako naprej! Daj kravam komot, konjem pa telege; samo čuvaj se, da se ne zvrneš!
Tudi mi pravimo, da vsak analfabet ve, da je treba draginjo ubit. On pa tu ve, da je oni zagovornik draginje, ki ubija stremljenje za pobijanje draginje.
Bog Ti daj, kritik, še mnogo zdravja; pa brez zamere!
Ujme.
V	našem narodu živi rečenica: „Če bi ujm ne bilo, bi kmej s srebrnim plugom oral 1“ Ni oporekati, da Jedro te rečenice potrjuje istino. Dobra letina bogato poplača trud vsakega zemljoradnika. On je vesel, prsa se mu širijo ponosa, s katerim gleda na sadove svojega celoletnega truda. Njegovo srce se radodarno odpira trpečemu ter mu iskreno in z veseljem priskoči na pomoč, da mu lajša bol.
Naravno je zemljoradnik drugačen, če mu je letina slabo obrodile. S potrtostjo se spominja trpljenja, ki je bilo zastonj ali ki ni obrodilo toliko sadu kakor ga je pričakoval. Težko mu je življenje, manjka njemu darov za trpeče, katerih ne more obdariti, kakor bi hotel. „Malo imam, to ti rad dam, ker vidim, da si še večji siromak kakor jaz" je zemljoradnikov odgovor, ker mu srce ne pripusti, da bi odslovil prosilca praznih rok.
Vzroki slabih letin so nam žal le predobro znani. So to suša, moča, toča, pozebljina, povodenj, požar, razne kužn^ bolezni pri živini, drevju i. t. d.
Suše se težko obranimo. Le malo jih je, ki obdelujejo zemljo blizu rek
in velikih vod. Ti z dragimi pripravami lahko napeljejo iz teh vodo na svoja polja in travnike in s tem ublažijo sušo. Pretežna večina pa tega ne more. Proti ostalim ujmom je pa zemljoradnik sploh nemogoč, ker elementarnih nfezgod se ne da preprečiti. Lahko omeji kužne bolezni in jih zatre s pomočjo zdravnikov in pravilnih sredstev, pa prihod istih silno težko zabrani. Požar, ki je že objel poslopje, se navadno z gasilnimi sredstvi uduši potem, ko je poslopje že žrtev istega.
Kakšen nauk sledi iz naše nemočnosti napram ujmom? Takšen nauk, da če ne morem nastopa zla preprečiti, moram gledati, da zbrišem slabe posledice tega zla. To si pa predstavljamo na sledeči način : Zemljoradnik zavaruje pri državi vse svoje poslopje, živino in pridelke. „To so pa zopet stroški!" se oglasi moj sosed. Seveda so stroški. Tudi obdelovanje zemlje je zvezano s stroški. Poljsko orodje tudi stane denar in ta denar se mi dobro obrestuje. Brez stroškov nič ni in nič je dobro le za oči, pravi pregovor. Stroški zavarovanja bi ne bili visoki, kakor se misli na prvi pogled. Vemo, da ujme in druge elementarne nesreče niso vsako leto. Kadar pa pridejo, tudi ne obiščejo celih dežel ali držav, temveč navadno le posamezne okraje. Ti so pa pri takih nesrečah po tem ob robu propada. Brez izdatne tuje pomoči, ki ni lahko dobiti, se isti morejo od-pomoči. To pomoč jim more dati le izplačana zavarovalnina. Da pa pridemo do te, je potrebno, da država sama vse zavaruje. Zavarovalnina bi ne smela biti visoka z ozirom na skušnje, da ujme obično niso vse-občne. To zavarovalnino bi zemljoradnik plačeval v obliki davkov. Koliko skrbi in straha bi si zemljoradnik prihranil, če bi imel zavest, da dobi zavarovalnino v slučaju ujme! Zavarovalna dolžnost bi morale biti občna, ker le v tem slučaju bi zavarovalnina bila nizka. Država bi ne imela posebnega rizika, ker ujme niso občne;
LEPOTA.
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera:
„ELSA* LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote*; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 kron.
„ELSA" OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore itd., naredi kožo mehko, rožnato - belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 kron.
„ELSA" TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od enega predmeta dobijo popust v naravi.
RAZNO: Lilljno mleko 15 K; Brkomai 8 K; najfinejšl Hega-poder dr- Klugera t »ellklh originalnih ikatuljah 30 K; najfinejši Hega zobni prašek t patent škatljah 30 K; pudei za gospe ▼ vrečicah 5 K; zobni prašek v ▼ škatljah 7 K; v vrečicah 5 K; Sachet dišava za perilo 8 K; Schampoon za lase 5 K; rumenilo 12 listkov 24 K; najfinejši parfem po 40 In 50 K; Močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete se zamoi in poštnina
posebej računa.	9—5
EUGEN V.FELLER, lekarnar, Stubica donja, Elsa trg št. 318, Hrvaško.
VAŠA ŽELJA
imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro
iz znane urarske tvrdke
SUTTNER.
Prihranite si popravljanja in jezo.
Naifinejše ure
iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. d. Narotne ure. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra vsake vrste.	is—.
Zahtevajte cenik s slikami od:
Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana, št. 979
kjer bi pa ujma nesrečo naredila, bi pa država poplačala vso nastalo škodo, Na ta način bi se nesrečnim krajem ne bilo treba beti bede in pomanjkanja v slučaju nezgod. Pomislite, koliko solz bi bilo s tem zbrisanih, in koliko truda in skrbi odstranjenega.
Pogosto čujemo in čitamo, da je temu ali onemu vse pogorelo. Škode je par sto tisoč kron, a zavarovalnina znaša le borih par tisoč kron. Kako si naj tak siromak pomaga, ako slučajno ne sedi v denarju? Mora se zadolžiti, v kolikor mu usmiljena srca ne priskočijo na pomoč in on navadno ostane revež za svoje žive dni.
Zasebne zavarovalne družbe so seveda drage, ali državna zavarovalnica bi ne smela biti. Dandanes prihaja siromaštvo v hiše po takih ujmah in nesrečah. V slučaju državnega zavarovanja pa bi prihajal denar v pokritje škode. Država bi morala zavarovati po današnji vrednosti, v slučaju nesreč pa tudi izplačati popolno vrednost. Oni zneski, ki bi se državi plačevali, bi bili v primeri s škodo, ki nam jih take nesreče povzročajo, le malenkost in najbolje naložen kapital.
Zahteva po državni zavarovalnici mora biti splošna, da se zavarujemo proti bedi in pomanjkanju, ki nam preti po ujmah!
Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oživljajoče in krepkujoče deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči „Elsafluid", mnogo močnejši in boljši kakor francosko žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, kakor tudi kot kosmetikum za negovanje kože, last in ust, skoz 25 let priljubljen' 3 dvojnate steklenice ali 1 Specijalno steklenico z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 318, Hrvatska.
Širite list
„Naša Vas"
■■■BBaBBBBuaaaaiHBMaaaMBa
Pošlo je fino angleško blago!
Vsakovrstne športne, lovske, promenadne in salonske obleke izgo-tavljam po najmodernejšem kroju točno in soiidno j-s
MAKS ZABUKOŠEK
CEUEt Cankarjeva ulica št. 2.
Kupim
okrogel les
na vagon naložen franko vsake postaje v tuk. okolici ali franko Celje in tudi stoječ les v vsaki množini. Ponudbe poslati na
IVO ČATER)
parna žaga v Celju. 5- 4
J. Fr. Bach’s Comp.
Celi«
trgovina z deželnimi pridelki, s sirovimi kožami in usnjem.
Kupuje vsako množino sirovih kož po najvišjih dnevnih cenah kakor kože lisic, dihurjev, podlasic, mačk, jazbecev, srn, koz, ovc, veveric, krtov, polhev itd. — Sprejema tudi vsakovrstne kože v
ustrojenje.	2-1
Oglejte si n-* manufakturno trgovino
J. KUDISZ
Celje-Gaberje št. 16,
nasproti vojašnici Kralja Aleksandra. Priporoča se vsem odjemalcem:
:: na drobno in debelo. ::
Dospela je velika množina h ozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, sifon in razno visino manu* fakturno blago.
,Pri kmetu' ANTON FAZARINC
(preje Srimc)
CELJE, Kralja Petra cesta.
Priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega in kolonijaln. blaga, semen in deželnih pridelkov.
Postrežba točno in solidna 1 Cene zmerne!
Kupuje vse vrste deželnih pridelkov.
13 10

Pri nakupovanju se sklicujte na oglase v „NAŠI V A S 1“
emmaemm®
ms>:
Stefan Lokar
Gaber j e pri Celju 261
Kupuje in prodaje -vsakovrstni
stavbeni In rezani les.
Jadranska Zavarovalna družba v Trstu,
revnatsljstvo Zagrad
prevzema pod najugodnejšimi pogoji vse vrste zavarovanj, kot požarno, življensko, transportno, nadalje zavarovanja proti vlomu in proti nezgodam, zavarovanja proti razbitju steklenih šip ter
jamstvena zavarovanja.
Akcijski kapital dne 1. jan. 1921 ja znašal jsl. fv 1'20,OOQ.OOO' Premijske rezerve življenskega oddelka jsl. K 1,453,000.000,’—
Druge premijske rezerve...................jsl. K 528,000^000’--
Od obstoja družbe t. j. od leta 1838 do 1. jan. 1921 je družba iz-, plačala vseukupne odškodnine v Vseh strokah zavarovanja jugoslov. K 12,924,000.000’—. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani. Glavno zastopstvo za Štajersko v Celju, Gosposka ulica in v Mariboru. Okrajna zastopstva v vseh večjih mestih in krajih. kV' ZestopniMi se sprejemajo proti dobri proviziji in stalni plači.
2-1
A Kavo, cikorjo, sladkor, žganje, sol, milo,
m cerkvene sveče, sveče za krst in
SVeČniCO ter sploh vse špecerijsko blago kupite najcenejše v nOVO Urejeni
^	špecerijski trgovini 4-4
J. Dečko, (tik farne cerkve)
(prej Milan Hočevar), podružnica Ljubljanska cesta nasproti Nar. doma. Kdor enkrat kupi, osfane odjemalec.
Franc Kramar, Celje
prej Priča & Kramar	26-1
priporoča svojo veliko zalogo galanterijskega blaga, palernošlrov, svetih podobic, slik, okraskov, različnih igrač, ter raznega ženskega in moškega perila.
Zaloga cigaretnega papirja in stročnic.
FRANC SODIN
tovarna strešne in zidne opeke
LJUBEČNO pri CELJU,
::	poštni predal 73	::
Gostilna in veleposestvo Bukovžlak 15_lt
Izdelovainita sodavode in pokalic
Gaberfe št. S pri Celju
... nasproti vojašnice Kralja Aleksandra ——
se vsim cenjenim odjemalcem toplo priporoča. ::	Postrežba točna in solidna.
3 0	A.. Nf. BAX.DASIN.
ŠPECERIJSKO BLAGO
se najcenejše kupi pri ivrdki:
ANTON MOČNIK, Celje
is-«	Glavni trgr št. S.
E A A	ZLATARSKA TVORNICA!	A A A
A A A	Izdelovanje srebrnine in zlatnine, špecijalitetne doze za svalčice in smodke. — Občinstvu se	A A A
m A	toplo priporoča	AA A
A S	IVAN BEUC, CELJE	A A
	Gosposka ulica.	24-10	dl A
Franc Cater
posestnik: in lesni trgovec v CELJU
se priporoča	o-u>
za nakup in prodajo vsakovrstnega lesa.
Samo v hiši ŠL 25!
M. Baumgartner
CELJE Gosposka ulica štev. 25	^ CELJE
Velika zaloga vsakovrstnega novega pohištva domačega in tujega izdelka.
Divani, madraci, pernice, odeje, i. t. d.
1	Kompletna oprema za novoporožence.
Cene zmerne.	17-7	Delo solidno.
Stavbeno in pohištveno mizarstvo
Franjo Vehovar, Celje.
Prevzame vsakovrstna stavbena in pohištvena dela ter jih v najkrajšem času izgotovi. Velika zaloga vsakovrstnega pohištva. :: Delo solidno. :: Cene zmerne. ::	Za blago se garantira. 13-10
TISKARNA A. RODE1
Vizitke, poročna naznanila, zavitki, pisma, računi, bolele, vabila, lepaki, letaki, pasmrtnice, cirkularji, stroškovniki, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, brošure, čašo« piši ter sploh vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela v eni ali več barvah. ::: Izdelovanje štampilij iz kavčuka.
LASTNA KNJIGOVEZNICA
izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela ceno in okusno.
CELJE, RAZLAGOVA ULICA 12.