^^"1 POSAVSKI *T>^" ObzorniK , Leto VI, številka 61, december 2002, cena 1 SIT ObzorniK M&D Spiler k.d. CK* St, Krau» ¦ ffcts4»*i«?§ „ ^^ - IX 'M . pSHlHi T ^ ' Okus Dolenjske, Bele Krajine in Posavja Okus vaicdcfclc, ki ga imaic najraje. \ Kistega izbrali .'.ami, ga negujetcin v njcm • uživarc. Mcreatorvamjcprisluhnil:vv;iii najlubši trgovini bosre naSli i7.branf izclclkc, kiso vvašiacželi mod najbuljpriljubljrniini, , ki.sozavašorcei|o najbol] značilm.so tain i domain jih nikjcrdriigjcnebostc-naslipo [ ugodncJMccni. ' Okus Dolenjskc, ßcle Krajine in I'osavja. Vvascm Mercatorju. Si Mercator Okm mmeMtle s~* Gründ v Casino Lido I I K M I C A T 1 Ž A«7 viilovih srece OPCIA CITROEN 1 BREŽICE Tel.: 07/49 92 32 ¦ našgost: I RAČUNOVODSKI SERVIS ' Irena Colarič Dol. Prekopa51, Kostanjevica na Krki , Tel.:49-87-306, GSM: 041-773-456 { Vodenje poslovnih knjig za: - samostojne podjetnike - podjetja (d.o.o., d.n.o.) I - društva in zavode » SVETOVÄNJE PRI POSLOVNIH ODLOČITVAH! „ SKUPINA Ig/p.o — POSAVJE m menu krško \ m SGP POSAVJE SEYNICA m GIPQ'GRADMJA ZAGHSB m BSR G1PÖ SARAJ1... Leto, kl se počasi izteka, so zaznamovali številni po- membni dogodki, polni raznovrstnih občutkov. Bilo je veselje, navdušenje, pa tudi potrtost Ob vseh uspe- m I hih, kijih lahko dosežeta človekova volja in prizadev- % I nost, je svojo moč pokazala tudi narava. Zmogli smo \| t narediti velik korak naprej. Prihodnost prinaša nove [ izzive, božični čas pa vedno znova novo upanje! I Želim vam mirne in vesele božične praznike! Novo 'l leto 2003 pa naj bo leto novih priložnosti, v katerem vas bosta spremljala sreča in osebno zadovoljstvo. Kristijan JANC župan Občine Sevnica s sodelavci Vsem občankam in občanom, sodelav- cem ter poslovnim partnerjem želim , miren ter blagoslovljen božič, ponos- l no praznovanje dneva samostojnosti, v letu 2003 pa obilo trdnega zdravja, medsebojnega razumevanja in delo- vnih uspehov. Franci Bogovič, župan Občine Krško ... sreča ni vgtavi in ne v csasjavi, ne v žepu aß podpaCcem zafyad. S^eča je, če se delb dbSro opravi in če imaškpga rad. ('Tom (Pavček) Vsem, ki želijo Občini Brežice dobro, zlasti pa njenim občankam in obča- nom želim mime in vesele božične praznike ter uspešno, srečno in za- dovoljstva polno novo leto 2003 ! Brežice mag. Andrej vizjak župan Občine Brežice Št. 61, december 2002 DOBRIMOŽJE ZA VSE LETO? Najmlajši so že dočakali prvega od treh dobrih mož, kot jim neka- teri pravijo, čakata jih še dva, ki bo- sta, kot ponavadi, prišla s še večjim in bolj polnim košem. Pred priho- dom prvega dobrega moža so tri in štiriletni otroci v enem od naših vrt- cev ob nestrpnem pričakovanju glas- no in veselo prepevali pesmico, me- ni pa je, ko sem jih poslušala, v spo- minu ostalo le nekaj besed sicer po- skočne pesmice:...« lani je obljubil, da ne bo zamudil...«. Ja, do- bri možje vsak december obljubijo in naslednje leto obljube iz- polnijo. Naj gre za skromne ali nekoliko večje želje, dobri možje jih, morda tudi s skupnimi močmi, vendarle izpolnijo. Obljubljali pa so tudi dober mesec nazaj. Možje in tudi nekaj žensk. Državljani in občani pa tudi krajani smo enim ali dru- gim dali svoj glas, prepričani, da gre za dobre može (ali žen- ske). Pa naj gre za člane krajevnih skupnosti, občinske svetni- ke, župane ali predsednika. Pa tega, ali smo se res odločili za dobre može (ali ženske), ne bomo vedeli prej, preden ne bodo naleteli na naše konkretne »želje«, »pisma«, »pozive« in ko bo- do ali pa ne te želje izpolnili, kot posamezniki ali pa s skupni- mi močmi. In ravno ta čas, ko je pred nami in pred njimi spet nov zače- tek, je čas za naše želje in čas, da te želje tisti, ki smo jim zaupali kot dobrim možem, začnejo počasi izpolnjevati. Konec koncev bi vsi dobre može (ali ženske) potrebovali vse leto, ne samo v prazničnem decembru. Zadovoljni bi bili že, če bi svoje obljube in naše želje izpolnili vsaj vse do konca novembra, v decembru pa bomo potrpežljivo počakali na decembrske dobre može. A zdi se, da le ne bo vse tako, kot bi si želeli, saj še decembr- ski dobri možje včasih na koga pozabijo ali pa včasih tudi za- mudijo. Zato ne gre pričakovati, da bi tisti, ki pri izpolnjevanju želja nimajo toliko prakse niti toliko volje kot decembrski dobri možje, lahko uresničili vse naše želje ali izpolnili vse obljube. A kako jim bo v naslednjem letu vendarle pri izpolnjevanju obljub šlo, bo spremljala ekipa Posavskega obzornika, ki se bo v letu 2003 »preoblekel«. Pa srečno! Lidija Petrišič ObZÖfniK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem. DSrek- torica zavoda: Katarina Požun Sotošek. Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško. Tel.: 07 49 05 780. Faks: 07 49 05 781. www.zavod-neviodunum.si/ el. pošta: posavski.obzornik@sioi.net, TRR: 03155-1086687920. Odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Izvršna urednica: Lidija Petrišič. Novinarka: Bojana Mavsar. Tehnični urednik: Boštjan Colarič. Vodja trženja: Katarina Požun Satošek. Posavski obzornik izhaja od 15.12.1997 kot mesečnik za področje .občin Krško, Brežice in Sevnica, ki izhaja praviloma 30. v mesecu. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10., za oddajo nenaročenih pris- pevkov pa 15. v mesecu. Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi uredniki. Tlsk: Delo TČR Ljubljana. Nak- lada: 12.000 izvodov. I FOTO MESECA! %arimenujemo "sreča", so s^Cadnost in vedrina, zavecfanje cifja, pozitivna usmeritev, prepričanje in odtočnost cfusia, skratkg- csuševni mir. (Cjoetfie in Tbßtoj, 'Mann, Thomas) Vesete ßozicne prazni^e in srečno 2003! uredništvo Posavskega obzornika Zavod Neviodunum IHWIliM Trideset dni 4 S(po)tJkanja 5 Nova polnilnica Vinske kleti Krško 6 Dramilo 7 Naš gost 8 Informacije občine Krško 11 Ustavno sodišče izreklo mnenje 11 Krško se jih spominja 14 Ob peti obletnici Posavskega obzornika 16 Nagradna križanka 29 Na naslovnici: Jože Habinc, foto: Boštjan Colarič posavski utrip Št. 61, december 2002 Itrideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - tridesp »DOM SVOBODE JE KONČNO NAŠ!« Brestanica - Na Miklavžev večer sta Margareta Marjetič, pred- sednica Kulturnega društva Svoboda, in Miroslav Mikeln s Kra- jevne skupnosti Brestanica podpisala dogovor o upravljanju Do- ma Svobode Brestanica med KS in KD, saj je dan pred tern kra- jevna skupnost dom za 6 milijonov SIT odkupila od Športne uni- je Slovenije. Kot je ob tern poudaril Miroslav Mikeln, so se za to borili tri leta, finančno pa je krajevni skupnosti na pomoč prisko^ čila Termoelektrarna Brestanica. Vsa leta pa so se v kulturnem društvu, ne glede na to, kdo je lastnik, sami spopadali s problemi obnove doma, a jim je s pomočjo domačih ljudi in obrtnikov tu- di uspelo. Dom je 50-letnico pričakal s prekrito streho, s pomočjo KD Kfško je dom dobil nove stole, uredili so protipožarno zašči- to, varnostno razsvetljavo, obnovili sanitarije, uredili nova okna in vrata ... Čaka jih Še marsikaj, a prioriteta bo gotovo ureditev ogrevanja v dvorani. Ob tern pa so čestitali tudi edinemu častnemu krajanu Bre- stanice dr. Tonetu Ferencu, ki je 6. decembra praznoval 75 let, z Brestanico in njenimi krajani pa ga je povezala zgodo- vina gradu Rajhenburg, kjer je uredil zbirko pričevanj o iz- gnanstvu. USTVARJALNI DECEMBER Krško - Posamezniki, ki znajo in hočejo ustvarjati zanimive in uporabne izdelke ter imajo željo, da svoje izdelke pokažejo javno- sti in jih tudi prodajo, so se v letošnjem letu združili v društvo za delo na domu Škrija, ki mu predseduje Sabina Zakšek. V okvi- ru Ustvarjalnega decembra v prostorih Podjetniškega centra pred- stavljajo in prodajajo svoje izdelke. Tako so in še bodo v šestih dneh v decembru ponudili izdelke domače in umetnostne obrti: jaslice iz različnih materialov, kvačkane izdelke, izdelke iz slanega testa, ročno poslikane steklene izdelke, izdelke iz poslikane svile, ročno izdelane medvedke in lutke za najmlajše, adventne venčke, umetniške slike in različna priložnostna darila. Podjetniški center Krško jim je pri tern ponudil prostore, hkrati pa, kot pravi direkto- rica Marija Krušič, tudi tečaje trženja. MIKLAVŽEVA TRGATEV NA SREMIČU Sremič - Miklavževa trgatev 6.decembra je pri vinogradniku Matjažu Jenšterletu na Sremiču postala že tradicionalna, saj se je letos zvrstila že šesto leto zapored. Kljub izredno slabemu vremenu se je pod dež- niki med trte podalo okoli 30 trgačev, ki so zmrznjene grozdne jagode, iz katerih bodo nastala predikatna Miklavževa vina jagod- nega izbora iz sort chardonnay, laški riz- ling, kerner in sauvignon, obrali v manj kot polni uri. Trgatve in pogostitve na Sremiču se je udeležil tudi Miklavž s spremstvom in če se bodo njegove napovedi in blagoslov trgatve udejanile, se Jenšterletu obeta do- bra letina, ki mu bo ob dobrem poznavanju kletarjenja, pridelave in polnitve vin navr- gla še kakšno visoko domače in mednarodno odličje, ki jih za kako- vost svojih vin, predvsem predikatnih, prejema že vrsto let. KRKA PRESTOPILA BREGOVE Kostanjevica na Krki - Reka Krka je zaradi dolgotrajnih padavin v začetku decembra prestopila bregove tudi na področju Kostanje- vice na Krki. Na Miklavžev večer je na lokalni cesti v Zameškem poplavila cestišče, zaradi česar so morali cesto Kostanjevica na Kr- ki - Zameško zapreti. Zalilo je tudi naselje Koprivnik, delno pa je zalilo tudi lokalno cesto na območju Pristave ob Krki. Na posamez- nih mestih je poplavila tudi področje na relaciji Križaj - Kostanjevi- ca, kjer je voda dosegla stanovanjsko hišo. IZPUST KEMIKALIJ V SAVO Krško - V tovarni Vipap Videm Krško je v začetku decembra prišlo do izpusta kemikalij v reko Savo, in sicer dispergatorja, ki se uporablja za umiljanje smol v proizvodnji celuloze. V reko Savo je izteklo med 500 in 700 litri kemikalije, ki je sicer v stanju in koncen- traciji, ki se dobavlja, dražljiva za oči in kožo, vendar, kot so zatrdi- . li v tovarni, ni nevarna za okolje oziroma za vodne organizme, saj naj bi bila kemikalija biološko razgradljiva. Plavajoče madeže oziroma gosto peno na vodni gladini so opazi- li ribiči, ki so se nahajali v bližini zapornic na jezu pri jedrski elek- trarni, kasneje pa so onesnaženje opazili občani Čateža ob Savi. ObzorniK 4 Št. 61, december 2002 et dni - trideset dm - trideset dni -trideset dni »ŽIVI IN PUSTIŽIVETI« Posavje - Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu - prvem decem- bru, so se številnim akcijam po Sloveniji pridružili tudi mladi v Po- savju. Letos je svetovni dan boja proti aidsu potekal pod geslom Živi in pusti živeti - brez stigme in diskriminacije. Ze dva dni prej so v Krškem v okviru tega dne potekale aktivnosti, ki jih je orga- niziral Mladinski center Krško v sodelovanju z Agencijo za mlade Punkt in Klubom posavskih študentov. Prostovoljci so po Krškem lepili pentlje, v trgovskem centru TABU so delili kondome ter re- klamni material in odgovarjali na vprašanja v zvezi s to boleznijo. Podobne aktivnosti so potekale tudi v Brežicah in v Sevnici. GASILSKA VAJA BREŽICE 2002 Brežice - Gasilska zveza Brežice je v Intermarketu Brežice organizirala taktično vajo Gasilska vaja - Brežice 2002, kate- re predpostavka je bila, da je zaradi nepazljivosti delavcev pri varjenju v objektu prišlo do požara vskladiščenega lesa in po- zneje do vžiga večjih količin vnetljivih tekočln.Na vaji, ki so jo izvedli brez uporabe vode in penilnega sredstva, je sodelovalo 170 gasilcev iz PGD Brežice okolica in Brežice mesto ter enajstih operativnih enot gasilskih društev tretje in četrte kategorije, vo- dil pa jo je poveljnik brežiške gasilske zveze Franc Urek. Vaja je ob sodelovanju bolnice, zdravstvenega doma, policije, elektro in vodovodnih služb uspela. NIOTROŠTVA BREZ IGRAČ Brežice - Dijaška skupnost Posavja je v sodelovanju z Rdečim križem v času od 3.12. do 13.12. organizirala humanitarno akcijo zbiranja igrač za otroke Posavja pod sloganom »Ni otroštva brez igrač!« V okviru akcije, ki je potekala na Srednji tehnični soli Kr- ško, Gimnaziji Brežice, Srednji trgovski in ekonomski soli, srednji šoli v Sevnici ter v Agenciji za mlade Punkt v Krškem in Brežicah, so zbrali 360 igrač za posavske otroke. Da bodo otroci dobili te ig- rače, pa bo poskrbel Rdeči križ Brežice. Na ta način so vsi, ki so darovali igrače, prispevali k lepšemu preživljanju božičnih prazni- kov najmlajših Posavcev. Dijaška skupnost Posavja pa je, kot pra- vi predsednica Meta Vodopivc, s to humanitarno akcijo dokazala, da solidarnost še vedno obstaja med ljudmi, v tern primeru še po- sebej med mladimi. Naj se vsako jutro v letu 2003 začne s toplo žemljico Pekarne Papež. PAPEZ domača pekarna Srečno 2003 5 ObzörriiK NIC VAS NE SME PRESENETITI 2002 Krajan: Mene pa zanima, kako bo to obveščeno, ko pride do ne- sreče? F.P.: Obvestilo bo preko sredstev javnega obveščanja. Sredsrvo javnega obveščanja ne morejo b't cajtn'ge, ki gredo ob četrtkih, ampak bo radio. Krajan: Radia nimaš nazgan'ga... F.P.: Radio nimaš nažgan, sledi torej, ko je splošna nevamost se vključi sirena .. Krajan:...???... F.P.: E, ne mi Veliki Podlog govorit, ker letos imate zdej dovolje- nje pridobljeno, prej ste jo pa sami pokvar'l... Krajan:... let ne dela.. F.P.: Ne, ne, dela, dela. Samo ne sme se uporabljat', mora se s teh- niko... Krajan:.. to se pravi, če pride.. F.P.: Občina Krško, ko je glih to vprašanje, ima v sistemu 31 siren,, od 31 jih je priključenih na sistem centralnega alarmiranja 21. Ti- ste, ki so bile, da ne razglabljam o vaši, izključene iz sistema, da ne rečem, ker bi moral bit kir ob kej, ... Krajan:.. v petih letih, da se ne more to zrihtat, je dost žalost... F.P: ...ta se ne bo vključila v central^i sistem na način fizičnega povezovanja, ker je bilo prvotno načrtovano, ampak brezžičnega v letošnjem letu in to kmalu, ne v petih letih. Vaša je delovala na lokalno proženje... Krajan:.. nekdo bi moral za to odgovarjat... F.P.: Glej.. Krajan:...mi smo, pet let smo bili zdaj izključeni... F.P.: Glej, da ne razglabljava, ker midva sva to temo vrgla že de- setkrat. Lahko tudi javno povem, da sistem komunikacij uprav- lja Telekom, ne center za obveščanje, ne ministrstvo za obram- bo in ne Pavlin! In Telekom je posege delal in tudi izključil. Kaj je bil... B.P.: Saj je vaš alarm vključen zdaj... F.P.: Tako. Krajan: Od kdaj? B.P.: Od pred desetimi dnevi... F.P.:Mislim... B.P.: Prvo soboto bo tul'lo zdej pri vas... F.P.: Predsednik KS mogoče vsega ne ve, dela se pa... Krajan:... B.P: Je, je, narejeno je zdej... F.P.: Še več imate, kot ste imeli. To je bistvo. B.P.: In to z radijsko povezavo, ker je Telekom nemogoče bilo pri- ključit' in prevezat v ta sistem.. F.P.: Tako je. Ker so tehnoloŠko-tehnični problemi... B.P.: In zdej je preko... F.P.: Primer, glih, ko so sirene. Zdole, veste, kod potuje signal iz centra za obveščanje, si predstavljate to? Zdaj, ko bom povedal, boste začudeni! Od tukaj gre v Brežice, na Pohanco in na Zdo- le. Nema prečke - druge tehnične možnosti. Se je popravljal pre- nos signala na eni od končnih central, je Telekom naredil napa- ko in 14 dni ni nihče vedel, da je izključena. Mislim, to se dogaja, to je res. To je občutljiv sistem, košta ta sistem in tudi to povem, da je sistemsko bilo šele v lanskem letu rešeno to, da se ne plačuje obveznosti za najem televodov Telekomu, ki so bili letno približ- no 8 milijonov. Za občino Krško za prenos signala. Čeprav gre za splošno dobro, torej, ki se mora imeti za primer nesreč... To je, to je rešeno. Še kakšno vprašanje? (Vsaka podobnost z resničnimi dogodki ni slučajna.) Zabeležila: B.M. posavski utrip Št. 61, december 2002 Nova polnilnica in pakirna linija v Vinski kleti Krško Krško - Konec novembra je v kleti Kmečke zadruge Krško za- čela obratovati nova polnilnica s pakirno linijo. Pridobitev, ki je na slovenski vinski trg vnesla kar nekaj novosti, so slavnost- no odprli 10. decembra. Z novo polnilnico in suho pakirno linijo Vinska klet Krško kot prvi slovenski vinski proizvajalec stekle- niči vina v nepovratno vinsko embalažo z navojnim zamaškom. Poleg tega so v vinski kleti zamenjali tudi dostavno embalažo, saj cviček namesto v zabojnike pakirajo v kartone, po šest stekle- nic, ki pa so opremljene tudi s sodobno oblikovanimi samolepil- nimi etiketami novega videza. x Pridobitev krške vinske kleti v vrednosti 800 tisoč evrov, ki sta jo finančno podprli tudi država in obcina, pomeni standardizaci- jo načina polnitve po vzoru držav Evropske unije, posodobitev pa je toliko večje vrednosti, saj je pakirna linija plod domačega zna- nja. Skonstruirali so jo namreč v krškem specializiranem podjet- ju I.H.S. V triletnem obdobju, odkar je v veljavi zakonska zaščita cvič- ka, je prodaja tega dolenjskega posebneža narasla iz 750.000 litrov na preko milijon litrov letno, zaradi cesar je bila dosedanja polnil- na linija preobremenjena in posodobitev nuja. Zanjo pa se je odlo- čila večina članov konzorcija, ki je bil ustanovljen z namenom, da ohrani tradicionalno pridelavo avtohtonega kakovostnega vina in s prodajo vin v višjem cenovnem razredu zagotovi obstoj dolenj- skih vinogradnikov. Novo polnilnico sta slavnostno odprla profe- sor doktor Slavica Šikovec in krški župan Franci Bogovič. B.M. Brežiški občjnski svet Naslednja štiri leta bodo 30-članski brežiški občlnski svet ko- misije sestavljali: SDS: Andrej Vizjak, Marko Hercigonja, Jernej Zorko, Andrej Oštrbenk, Ivan Molan, Milko Veršec ter Ivan Pondelak, LDS: Bojan Petan, Alja Kobali, Bojan Tičar, Borut Mokrovič, Branko Blaževič in Nataša Štarkl, LORKS: Vojko Bibič, Jože Avšič, Stanka Preskar in Dušan Medved* SLS: Lado Križman, Janez Vogrinc in Roman MatjaŠič, SNS: Stanko Radanovič, Vanja Veselič in Peter Skrivalnik, DeSUS: Janko Žalac in Rok Kržan, PUM: Jurij Pezdirc in Davor Račič, ZLSD: Milenka Jesenko in Mihael škrlec NSi: Mira Budič. Slavnostna akademija »Sever« Krško - Člani Policijskega veteranskega združenja Sever Po- savje so v sodelovanjem s krovno organizacijo združenja Sever 29.novembra v krškem kulturnem domu s slavnostno akademijo obeležili dogodke iz obdobja konca osemdesetih let, ko so orga- ni za notranje zadeve z vrsto aktivnosti preprečili v Ljubljani na- črtovani miting resnice Srbov in Črnogorcev s Kosova in drugih krajev Srbije. V bistvu pa je tedaj želela jugoslovanska unitaristična politika, ki so ji bili procesi demokratizacije trn v peti, preko organiziranega mitinga resnice »kosovizirati« Slovenijo oziroma jo zaplesti v kr- vav obračun med Srbi in Albanci na slovenskih tleh s ciljem uvesti izredne razmere v državi. To je bil tudi povod, da je tedanje vod- stvo organov za notranje zadeve organiziralo akcijo Sever, za nje- no izvedbo pa so bili aktivirani aktivni in rezervni miličniki, ki so se ob podpori slovenske javnosti postavili po robu ne le skupinam mitingašev, temveč tudi tistim, ki so usmerjali njihovo delovanje. Razvoj dogodkov in tedanje družbenopolitične razmere je v knji- gi z naslovom Sever opisal Anton Bukovnik, univerzitetni diplo- mirani obramboslovec in uslužbenec ministrstva za notranje zade- ve, knjiga pa je bila ob 13.obletnici akcije Sever prvič predstavljena na svečanosti v Krškem, ki so se je poleg članov policijskega Zdru- ženja Sever z vseh koncev Slovenije udeležili tudi minister za no- tranje zadeve Rado Bohinc, udeleženec akcije Sever in državni se- kretar na ministrstvu Miha Molan in generalni direktor policije Marko Pogorevc. B.M. mmap NUMIP Krško d.o.o. Vam zed vesesßozic 4 in vse najßosjse v letu 2003 Anton Bukovnik, avtor knjige Sever, in domačin Miha Molan, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Št. 61, december 2002 posavski utrip Čez mejo z maloobmejno prepustnico Krško, Brežice - S prvim januarjem stopi v veljavo Sporazum med R Sloveni- jo in R Hrvaško o obmej- nem prometu in sodelova- nju, po katerem se bo za obmejno prebivalstvo pre- cej spremenil dosedanji re- žim prehajanja slovensko- hrvaške meje. V obmejnem pasu ob slo- vensko-hrvaški meji, na ka- tero mejita tudi občini Kr- ško in Brežice, živi skupno okoli 24.800 prebivalcev, od tega 21.000 v občini Brežice in okoli 4.800 prebivalcev v občini Krško. Ob meji žive- či prebivalci, med katerimi je tudi preko 600 dvolastni- kov zemljišč, pa v sosednjo Hrvaško izven mejnih pre- hodov ne bodo več mogli z osebnimi dokumenti, tem- več si morajo na upravnih enotah pridobiti obmejne prepustnice, imetniki zem- ljišč pa morajo podati tudi vlogo za pridobitev kme- tijskega vložka, na podla- gi katerih bo našim držav- ljanom, ki imajo kmetijska zemljišča preko meje, omo- gočen vnos pridelkov in ži- vali v našo državo, sicer bo- do dvolastniki zemljišč mo- rali opraviti redne carinske postopke. Na upravnih enotah v Brežicah in v Krškem ugo- tavljajo, da je do sedaj pre- pustnice dvignilo sorazme- roma majhno število oseb, na brežiški upravni eno- ti 740 in na krški samo 92 oseb. Za pridobitev obmej- ne prepustnice, v drugač- ni barvi, sicer pa formata kot potni list, z veljavnost- jo petih let in možnostjo po- daljšanja še za eno petletno obdobje, morajo zainteresi- rani odšteti dva tisočaka, za kmetijski vložek pa 400 to- larjev. B.M. <* dranili *> Piše: Silvester Mavsar O fraitonericah in violinah Priznam, kaj prida glasbenega posluha nisem po- dedoval, čepmv sta bila oče in stric muzikanta, slednji je bil še posebno spreten na svoji »honerci«. Kljub temu sem nekaj časa pel v šolskem zboru in tudi legendarni profesor Klepac me je ob pomanjka- nju fantovskih glasov potegnil v srednješolski zbor. Ko pa je bilo treba na gostovanje v Trst, meje profe- sor za vsak primer raje pustil doma. No, morda tudi nisem dovolj redno hodil na vaje. Z voljo in vajo se menda da vsa reč precej popraviti, vsaj toliko, da se skriješ v zboru ali orkestru, seveda pa na kakšne so- lo ne mores upati. Kar se tiče poslušanja, sam še naj- raje prisluhnem zvokom kitare. Tako kakšnemu elek- tričnemu »rifu«, kot akustičnim vibracijam, še naj- raje z latinskim patosom. Najbrž zato, ker gredo ti ritmi najbolj skupaj s poezijo, glasbo in ritmom be- sed, instrumentom, ki sem ga morda v življenju naj- bolj obvladal, a ga vse bolj redko igram. Slabe izvajalske sposobnosti pa še ne pomenijo, da posameznik, celo večina Ijudi z nekoliko manjši- mi pevskimi ali glasbenimi sposobnosti ne prisluh- ne rada drugim, ki to veščino bolj obvladajo ali so ce- lo prcwi mojstri v njej. Nekoliko iežjeje seveda, koje treba prisluhniti očitnim diletantom, ki pa se svojega »fiišanja« največkrat sploh ne zavedajo. Čeje družba nekoliko dobre volje, je vsa reč tudi nekoliko lažja, v takšnih olajševalnih okoliščinah, pri zdravem razu- mu in trezni glavi pa zna biti takšno izživljanje zelo naporno in povzročiti odpor, če ne že kar alergijo na tako razglašen repertoar. Pred dobrim mesecem smo si tudi v Krškem kot v še stopetindevetdesetih krajih naše Ijube de- želice ponovno omislili glasbeni abonma, ki pa naj bi (če ne bo hudih poplav, potresa ali sončnega mr- ka) trajal kar cela štiri leta. Abonma je posebne so- rte, saj bo repertoar oziroma glasbeni program obli- kovan ustrezno sestavi enaintridesetäanskega orke- stra, natančneje povedano, njegovi instrumentalni sestavi, ki jo je publika popolnoma sama izbrala. Iz- brala pa je tudi enega samega dirigenta za vsa štiri leta najavnem razpisu, na katerega so se tokrat pri- javili še trije konkurenti. Dirigent bo repertoar kajpak prilagodil najšte- vilčnejši glasbeni sekciji, zasedbi. To samo po sebi ne bi bilo nič presenetljivega, takšna so pac zdaj pravila in običaji, če se ne bi po (ne)sreči zgodilo, da so kar tretjino muzikantskih sedežev dobile - harmo- nike, eno najmlajših evropskih glasbil. Za njimi so zaostali vsi drugi virtuozni in blagoglasni instru- menti. Menda pa je prava sramota in strahota, da bodo v tern orkestru, v kraju z dolgoletno glasbeno- šolsko tradicijo, zdaj prevladovale harmonike, in še to ne kakšne klavirke, pad pa navadne frajtonerice, za katere sicer obstaja tudi bolj učeno ime - diato- nična Harmonika. Njen »greh« je, da je že od nastanka namenjena predvsem razvedrilu, zabavi in plesu, da ne zmore ponuditi resnih, globokih dozivetij. Glasba jc najbrž res najbolj univerzalna reč na tern svetu. Na Most njenih avtorjec> in izva- jalcev pričakovanja, želje in celo zahteve publike ni- so zmeraj takšne, kot so prepričani ali bi jih vsaj ze- leli ponuditi v svojih repertoarjih, zamišljenih v oz- kih krogih estetskih elit in glasbenih izobražencev. A tistemu, ki uspe ugotoviti povpreqe glasbenega oku- sa različnih generacij in socialnih $lojei>, če zna ob tern prisluhniti tudi posameznim sladokuscem med njimi injim za povrh nameni nekaj trenutkov svoje iskrene pozornosti, tistemu ni tezko napolniti dvora- ne in ne poieti aplavza. V'sekakor pa so orkester izbrali tisti, ki zanj tu- di plačujejo. Če si bodo zazeleli drugačne mu- zike, bo pač tako. Na žalost nekaterih in veselje dru- gih bo drugače, če bo, seveda šele čez dolga štiri leta. Nekaterim, ki se imajo očitno za glavne muzikalne vsevede, muzikuse, repertoar zdaj nikakor ne ustre- za. Jokanje nad brezupnostjo glasbenega okusa in ce- lo omejenostjo publike v našem kraju je neumno. Ko jim bo najbolj kudo, naj jih potolaži (ali pa nemara celo še bolj razdraži?) dejstvo, da novi zakon o glas- benih šolah »na novo uvaja tudi pouk ljudskih glas- bil (diatonična Harmonika, citre in tamburica)«. Glasbenega okusa ni (več) mogoče vsiljevati, naj- bolj škodljivi ali celo nevarni pa so prav gotovo tisti, ki se zgrazajo nad omenjeno glasbo, ki se bori- jo proti njej, sami pa jo doma (skrivaj) poslušajo ob (goveji)juhi ali brez nje. Tisti, ki jim frajtonerice ni- so pogodu, se bodo morali najprej jasno in glasno iz- povedati, kakšen, kateri instrument pa je njihov? Ali so to nemara violine? Če je tako, pravijo poznavalci domačih muzikoloških razmer, se morajo najprej bo- Ije uigrati, saj takih med njimi, ki se kar ponujajo in izvajajo solistične vložke, ne manjka. Kdo med njimi bo torej igral prvo violino? Toje vprašanje, katerega odgovor mora poznati navsezadnje tudi novi (stari) dirigent, če želi orkester kolikor toliko uigrati. Odgovorov na ta vprašanja še ni bilo (slišati), pač pa le to, da bodo nad zdajšnjo zasedbo in izbranim repertoarjem za novi abonma strahotno ra- zočarani muzikusi raje kar zamenjali publiko. Kako se bodo tega lotili, za zdaj še niso pojasnili. Ali to tu- di pomeni, da v tern (svojem) kraju ne smem več po- slušati kitare? M 7 ObžorniK naš gost Št. 61, december 2002 Jože Habinc, predsednik Sveta Krajevne skupnosti mesta Krško Za Krško lahko največ storimo Krčani Že od malih nog, že šest desetletij živi s »fabriko«. Njegov oče seje zaposlil v takratni tovarni celuloze, vse ostale druzi- nein tako tudiotroci iz okoliških krajev so bili nekakoprivezani na to srečno in nesrečno tovarno, kijepustila v njih ne- izbrisne sledi.Videm, kotjože Habinc pravi tovarni še danes, je namreč zelo zgodaj zapečatil njegovo usodo. Kot štirinajstletni fantič je bil na enomesečni praksi v tovarni času, ko so tarn začeli izdelovati papir, potem seje zelo mlad zaposlil in ostal vse do upokojitve, razen dveh izjem, ko je bil izbran in poslan na delo izven tovarne. Dve letije bil partijski sekretar na občini in štiri letaje vodil izgradnjo in zagon tovarne embalaže v Brestanici (današnji TES). A tudi s tema »izletoma« iz tovarne je danes zadovoljen. V Brestanici so proti pričakovanjem v samo osmih mesecih postavili to- varno in že v prvent letu poslovali z dobičkom, na delovnem mestu sekretarja pa je v tistem času spoznal širšo problem- atiko občine in tudi mnogo novih ljudi, s katerimi še danes sodeluje, neglede na njihovo sedanje politično prepričanje. V družini so bili trije bratjef vsi vecali manjpovezani s tehnologijo in tehniko. Ves čas seje rad ukvarjal tudi s športom, za- to priznava, da je bila vzgoja treh otrok v veliki nteri prepuščena ženi, kije bila tudi zaposlena v tovarni. Pravi, da je rasel ob skromnih, a čudovitih ljudeh. Že na prvi praksi, leta 1956, je v tovarni videl delavce, ki so na pipi namakali kruh. V aktovkah sejimje osušil, zato so ga zmočili z vodo in pojedli za malico s čebulo in morda še koščkom slanine. Že zgodaj je lahko spoznal probleme revščine, razlike med revnimi in bogatimi so bile takratzelo očitne in zdaj se, čeprav v milejši obliki, ponovno vračajo. Takrat je dobil občutek za socialnost, občutek, kiga ni zapustil vse do danes. Kako ste sprejeli prodajo to- varne? Zelo, zelo težko. Videm je na- mreč postal delniška družba že leta 1991 in s tern je vpliv ljudi iz domačega okolja odpadel, pri- padnost je izgubila veljavo. Naj- bolj boleče je bilo, ko sem opazo- val ljudi, ki so odhajali iz tovar- ne. Eni na čakanje, drugi v po- koj. Srečeval sem delavce, ki so odhajali iz »svoje« tovarne, z vrečko, v kateri so imeli svojo zadnjo delovno obleko. Ne, ker bi jo potrebovali, pač pa za spo- min. V tistem času jim nihče ni niti stisnil roke v slovo, kaj še- le, da bi se jim zahvalil za uspeš- no delo. Še hujši je bil trenutek, ko je v tovarni gorelo. Vsa prejš- nja leta je ob požaru v tovarni, na stroju, na kotlu ali kje drugje vsak trenutek bilo dva tisoč lju- di pripravljeno pomagati pri ga- šenju. Med stečajem pa sem do- živel, da je tričetrt na deset zve- čer zagorel isti kotel, a so delav- ci iz popoldanske izmene šli mi- mo, kot da gori v neki tretji vasi. Tedaj-sem videl, kako smo zlo- mili čustva, duše teh ljudi. In to je bila največja škoda. Še posebno radi govorite o ustanovitelju tovarne Francu Bonaču. Tako kot sem prepričan, da v Krškem je in mora biti prihod- nost za papirništvo, tako me- nim, da moramo poskrbeti za trajen spomin na zame še ved- no ključnega lastnika te tovar- ne Franca Bonača. Ta je v času, ko so bile vse tovarne v tujem lastništvu, kot so večinoma spet danes, v trdi konkurenci s tujim kapitalom ustvaril takrat tri do- bre tovarne - KTL v Ljubljani, Količevo in Tovarno celuloze v Krškem, ki so postale pojmi pa- pirništva. Razmišljam, kako se oddolžiti temu podjetniku, o ka- terem bi bilo treba kaj zapisati v kronikah. Ko sem bil predsed- nik delavskega sveta, sem kot predstavnik vseh treh tovarn le- ta 1968 sei na njegov pogreb in nesel venec naše tovarne. V ti- stih razmerah se večina direk- torjev ni upala udeležiti pogreba človeka, ki pravzaprav ni nikoli jokal za svojim kapitalom, kate- rega del so mu odvzeli že Nem- ci, na stara leta pa je slepo mladi- no učil Braillovo pisavo. Zanimivo je, da je bila stara Bo- načeva celuloza v uporabi vse do sedemdesetih let. Ja, krpali smo jo vse do leta 1976, ko je šla v izgradnjo nova celu- loza. Ko sem prišel od vojakov, sem z dvaindvajsetimi leti po- stal vodja obrata proizvodnje kisline. Od takrat dalje sem pre- vzemal različna, vedno bolj od- govorna delovna mesta, za kate- ra pa se nisem mogel opredelje- vati po svoji želji. Tako sem po- tem sprejel Še drugi obrat v pro- izvodnji celuloze, kuhanje celu- ObžofniK 8 Št. 61, december 2002 nas gost loze, nato v novi celulozi tehno- loško noviteto - regeneracijo ke- mikalij in ko leta 1979 niso našli drugega, sem s kolegi prevzel gradnjo tovarne v Brestanici. V Videm sem se vrnil leta 1983, ko se je začela gradnja prve faze či- stilnih naprav, in prevzel vode- nje obratov proizvodnje celulo- ze do leta 1990, ko sem zapustil to mesto, ker so se začela notra- nja nasprotovanja. Takrat smo šli vsak v svojo smer, jaz sem bil med tako imenovanimi konser- vativci, ki smo bolj prisegali na razvoj v domačem okolju in v tej smeri videli tudi privatizacijo. Morda bi zadeve stekle drugače, a to je zdaj mimo. Takrat sem iz- stopil iz tega voza ter končal de- lo v stečajni upravi Vidma, kjer sem prevzel odgovornost za teh- nološka dela. Tudi v tistem času smo našli veliko rešitev, ki so bile pomembne za ohranjanje obratovalne sposobnosti tovar- ne do prodaje. Kaj pa bo po vašem mnenju zdaj s krŠko celulozo? Še vedno živim v prepričanju, da je tovarna celuloze in papirja v Posavju pomembna razvojna komponenta, to je zapisano tudi v razvojnem programu. Vipap namerava odpustiti toliko in to- liko delavcev, mora posodobiti proizvodnjo papirja tako, da bo postal konkurenčen. Od države pa pričakujemo, da bomo izkori- stili milijon kubičnih metrov le- sa, ki leži v naših gozdovih. Te stvari moramo reševati res- nično složno, skupaj, saj, kot je videti, pomoči od zunaj ne mo- remo pričakovati. Če ne bomo mi sprožili tega, tudi drugi ne bodo. » Spomnim se, da ste bili pred časom kar dolgo zelo aktiven predsednik krajevne skupno- sti, v zadnjih letih pa predvsem član občinskega sveta, predsed- nik Konjeniškega kluba Posav- je, predsednik Krajevnega od- bora Društva izgnancev, najbrž bi lahko še dolgo našteval. Tu- di v tovarni ste bili ves čas ze- lo aktivni. Bil sem najmlajši na številnih dolžnostih od zbornice do stro- kovnih združenj. Tudi za pred- sednika sindikatov Jugoslavije 9 ObzöTniK za področje grafike, papirništva in novinarstva so me našli v Kr- škem. To sem opravljal neprofe- sionalno štiri leta. Že za pred- sednika delavskega sveta v to- varni sem bil izvoljen zelo mlad, s petindvajsetimi leti in na taj- nih volitvah med več kandida- ti, kar je bilo za tiste čase izred- no demokratično. Takrat je bilo v podjetju veliko mladih, a tu- di starejši so nam dovolj zaupali. Moje funkcije in aktivnosti so bi- le vedno povezane s Krškim in s krško tovarno, ki je imela dolga leta izjemen ugled, z njo pa tudi ljudje, ki smo v tej sredini delali. Zakaj ste se zdaj odločili spre- jeti funkcijo predsednika sveta največje KS v občini Krško? Moja največja želja je bila, da bi, ne glede na strankarsko pri- padnost, v svet krške KS pripe- ljali vsaj nekaj mladih. Kot se vi- di sedaj, polovico sveta pred- stavljajo predvsem mladi, izob- raženi kadri, absolventi, študen- ti, ki kažejo izredno pripravlje- nost za delo. In ker so me prav ti podprli, sem sprejel. Sprejel sem zato, da skupaj razrešimo probleme, ki sprem- ljajo krajevno skupnost z vidi- ka nadgradnje sedanjega stanja. V tern smislu, da KS ne bo sa- mo izvrševalec nalog na podro- čju komunalnih problemov, kar je ena od nalog in jih bomo seve- da izvrševali, ampak da bo znala vzpodbujati vse dejavnosti, ki so sestavni del KS in občine. Ali vam sedanji položaj KS znotraj lokalne samouprave to omogoča? Mislim, da je to možno. Na KS gledam izrazito nestrankarsko, čeprav se zavedam, da je vse, kar počnemo, tudi politika. Na- sa naloga je, da izkoristimo ob- činsko upravo, takšno, kot pač je, saj jo je postavil legalno izvo- Ijeni župan, in poiščemo možno- sti sodelovanja. Tempo tega dela pa bo odvisen od nas. Torej odcepitev ne bo potreb- na? Skozi naša hotenja mora- mo ustvariti in zagotoviti vlo- go in razvoj KS. Če tega ni, po- tem bo vse skupaj padlo v vodo. Če začnemo akcijo za svojo ob- čino, bomo tri, štiri leta razprav- Ijali o občini in od tega ne bomo imeli nič. In kako gledate na stalne pro- bleme v odnosih med centrom in obrobjem? Zame je taka delitev nespre- jemljiva. Govorim o KS mesta Krško in o ostalih KS. Jaz sem vesel vsakega razvoja ostalih KS, ki dajejo tudi prispevek, če ga bomo znali izkoristiti, k raz- voju mesta Krško. Razvoj enih na račun drugega nas bo vedno pripeljal v neko podrejeno vlogo v regiji, državi, navzven! Res pa je, da je treba v Krškem urediti nekatere stvari... Na primer? Svet KS in svetniki občinskega sveta moramo izredno odgovor- no poskrbeti za komunalne pro- bleme svojega okolja, kot so npr. zimska služba, cestna razsvet- ljava, pločniki. To mora biti ena od dejavnosti KS, brez diskusi- je, druga stvar pa je, da mora- mo iskati razvojne komponente, ki dajejo mestu in vsem nam ele- mente izboljšane kvalitete življe- nja ljudi in dejavnosti, ki so te- mu namenjene. Čeprav so ta tre- nutek najbolj aktualno vprašanje nova delovna mesta, kako pripe- ljati v kraj nove programe, mo- ramo misliti na tiste družbene dejavnosti, ki bi dale prispevek k ponovnemu oživljanju mesta v razvojnem smislu, ki bi me- stu omogočile, da bi bilo toliko zanimivo za mlade, da ne bi od- hajali oziroma da bi se po šola- nju vračali. Naj naštejem le nekaj stva- ri. Hočemo moderno knjižnico in v njej del tehnične ali študij- ske knjižnice, hočemo ureditev prostorske stiske glasbene sole in končno rešitev t. i. Valvasorje- vega kompleksa, da potegnemo zgodovinske prispevke krških velikanov iz naftalina. To daje ton in podobo mestu, s tern se lahko predstavimo Sloveniji in svetu, kot se spodobi. Ne sme- mo pozabiti na športne dejav- nosti, še posebno na vse tiste, ki dan za dnem angažirajo na dese- tine mladih, ki bi bili sicer v pro- stem času prepuščeni ulici. Odpraviti želimo predvsem kulturno mrtvilo v poletnem ča- su in morda začeti s prireditva- mi. V januarju bonio ponovno ustanovili turistično društvo, morda celo skupaj z ljudmi iz KS Leskovec, Krško polje in Go- ra, da dopolnimo izredno uspeš- no delovanje društev v občini, še posebno sosednjega na Zdolah. Moja želja je, da vsaj z idejno Študijo ugotovimo, kako obe stari mestni jedri povezati s peš mostom. Kaj pa drugi most preko Save? Ta most štejem med zamuje- ne priložnosti, je pa nujno po- treben za povezanost z vrbin- sko obvoznico, ker imamo to nesrečo, da nam po glavni ulici poteka regionalna cesta. Uredi- tev prometnih zagat v mestu je nujna naloga, ko pa se spomnim težav in zamude v urejanju kri- naš gost Št. 61, december 2002 žišča pri nakupovalnem centru, sem zelo slabe volje. V Krškem je poleg Vipapa tu- di vrsta manjših uspešnih pod- jetij. Tako je. Zal nekateri delujejo v skoraj popolni anonimnosti, naj si bo po svoji želji ali tudi ne. Vsekakor moramo biti zadovolj- ni, da jih imamo, kraj mora da- jati spodbudo njihovemu nadalj- njemu razvoju. To so preverje- ni ljudje, če bodo ti podjetniki in obrtniki delovali, bodo s širitvijo svoje dejavnosti lahko že v bliž- nji prihodnosti še več prispevali k zmanjšanju nezaposlenosti. Nuklearka je vaši krajevni skupnosti bližnja soseda. Glede lastniških in drugih ak- tualnih vprašanj v zvezi z zlo- glasnim sporazumom o NE Kr- ško je moje stališče popolnoma jasno in enako tistemu, ki smo ga svetniki prejšnjega mandata v krškem občinskem svetu so- glasno sprejeli. Za kraj je vsekakor najpo- membnejša stvar vodenje elek- trarne, prisotno mora biti zau- panje krajanov do tega kolek- tiva, do vodstva, predvsem pa strokovnjakov, ki delajo na tem področju. Moje ocena je, da do- sedanje delo kaže veliko zaupa- nje krajanov v tej smeri, ostajajo pa nerazrešeni problemi v zve- zi s skladiščenjem radioaktivnih odpadkov, kar najbolj teži ravno našo KS, skupaj z Zdolami, Do- lenjo vasjo, Krškim poljem in Le- skovcem, ki so v tem krogu, in menim, da bi morali dobiti neko rento iz naslova teh odpadkov. Mislite na rento posamezni- kom? Bolj kot za rento posamezni- kom se zavzemam za skupno iz-' boljšanje kvalitete življenja tu- kajšnjih ljudi. Dajmo, na primer, iz tega naslova otrokom štipen- dije, da se bodo lahko šolali, če le želijo. In še to: Kfško je neneh- no izpostavljeno v negativnem pogledu, vvse negativne stvari se lepijo na Krško. Mar kdaj sli- šite kakšno drugo ime, npr. Bi- zeljsko, pa ne da bi imel kaj pro- ti drugim. To je dejstvo, ki se ga moramo zavedati in ga moramo upoštevati, o tem se bomo mora- li dogovoriti že v tem mandatu. Krško kot naselje je precej raz- deljeno, celo na tri dele. Zame je vse eno samo mesto Krško. Ko govorim o Krškem, mislim na en kraj. Lahko govo- rimo o levem in desnem bregu tega mesta, a staro mestno je- dro ima tudi Videm, v mestu ob- staja slikovita Stara vas, v mestu se hitro razvija nov predel proti avtocesti, vse je ena celota, zato moramo mestni razvoj čim bolj uravnotežiti, postaviti v enako- praven položaj, da ne bo kaj štr- lelo ne v pozitivnem ne v nega- tivnem smislu. Kdo pa si bo že- lel v mesto, katerega fasade so z obvoznice v tako obupnem sta- nju? V Krškem je največ odvis- no od samih Krčanov, zanj lah- ko največ storimo Krčani. Kaj pa Krško kot središče regi- je, jutrišnje pokrajine? Mesto je pripravljeno spre- jeti vlogo regionalnega središ- ča, v kolikor bomo znali vse te probleme, od katerih sem neka- tere omenil, uspešno razreševa- ti in drugo, v kolikor bodo naši predstavniki na nivojih od dr- žave do vlade znali tudi prispe- vati k nekaterim razvojnim ci- Ijem v Krškem in Posavju. Za- vedati se moramo, da smo mo- rali v Krškem veliko stvari, ki jih zdaj imamo, sami plačati ali do- plačati. Od tako imenovanih iz- rednih prihodkov nimamo tako strahotnih koristi, kot se govori, in če jih v občini Še malo nespre- tno uporabimo, se nabere jalo- vih potrošnikov. Jasno, da vsega ne moremo imeti v Krškem, zato bo dobro, da bomo imeli cesto, po kate- ri bomo v petih minutah v Bre- žicah, a poleg tega moramo, na primer, skupaj poskrbeti, da tamkajšnja bolnišnica ne bo sa- mo čakalnica na smrt, da bomo imeli vsaj tri oddelke primerno urejene. Ce te v Ljubljani zade- ne infarkt, si v pol ure v sedmem nadstropju Kliničnega centra, če te pa tukaj, pa je pol crknjenih aparatur, do Ljubljane pa ne mo- res, ker je vse zasedeno, je men- da jasno, kakšne so lahko posle- dice. To je ta kvaliteta življenja, to moramo nadgrajevati. Vrata KS mesta Krško so torej široko odprta za sodelovanje? Izredno me veseli in vse po- hvale je vredno delovanje različ- nih društev in klubov, od Šport- nih do kulturnih ter tudi tistih, ki pokrivajo področje sociale. V tej smeri bo KS vedno stala trd- no za njihovimi cilji, saj, konec koncev, prav oni predstavljajo dejavnost KS in pa življenje, vest kraja. Brez njih tudi ne more- mo uresničevatri že omenjenih ciljev. Ob tem pa bo KS podpr- la in spodbujala tudi ostale de- javnike, od gospodarstva do ob- čine, da razvijemo kvaliteten si- stem obveščanja, ki bo omogočil, ' da bo pretok ins ormacij, s tem pa tudi vezi med nami, še boljše in hitrejše. Za to imamo vse tehnič- ne in kadrovske možnosti. Tudi z ostalimi novinarji na- meravamo imeti redne stike, pri tem pa bi želeli, da iz kraja pre- našajo tudi pozitivne plati življe- nja in dosežke v širši prostor. Obseg dela je velik. Kdo bodo vaši sodelavci? Ne iščem novih sodelavcev, čeprav so seveda dobrodošli. Sodelavce vidim v vseh teh, ki že delajo, ki že vodijo različne dejavnosti. Njim moramo omo- gočiti, da bodo svoje programe razvijali naprej, da bodo lahko izkoristili vse možnosti tudi gle- de financiranja iz občine, države in tudi EU. V kraju moramo iz- boljšati medsebojne odnose in okrepiti vezi z ljudmi, ki delu- jejo v raznih svetih zavodov, v institucijah, da jim pomagamo uresničevati cilje, ki so si jih za- stavili. Te ljudi pogosto samo iz- volimo oziroma imenujemo, na- to pa nanje pozabimo. Najmanj dvakrat na leto se želimo sreča- ti tudi s predstavniki gospodar- stva, ne za zabavo, pač pa zato, da bodo povedali, kaj počnejo in kaj je najbolj problematične- ga zanje v okolju in kako lahko sodelujemo. Kakšno bo sodelovanje z Obči- no, z županom? Mislim, da bo Občini in župa- nu uspešno delo krajevnih skup- nosti, naše in drugih, lahko v ve- liko pomoč. Izkoristek vloženih sredstev bo ob kadrovskih mož- nostih, ki jih imamo pri nas, lah- ko veliko večji, kot je bil do se- daj. Ko govorim o dodatnih ši- rokih dejavnostih, v tem tre- nutku ne pričakujemo dodat- nih sredstev za krajevno skup- nost, vendar bomo takoj, ko bo znan osnutek proračuna, te na- še začetne zahteve skupaj s svet- niki našega volilnega območja in tudi z ostalimi, prenesli na pro- račun Občine Krško in budno spremljali njihovo izvajanje. Za- enkrat imamo samo to možnost. Kar se tiče ostalega, bomo to po- skušali uresničiti tudi v nepo- srednem sodelovanju z gospo- darstvom, in upam, da bomo pri tem uspešni kljub zaostrenim razmeram. Bi želeli še kaj dodati? Za konec pa krajankam in kra- janom in tudi vsem bralkam in bralcem voščim vesel božič in srečno, predvsem pa zdravo no- vo leto 2003, ob tem pa jih va- bim na tradicionalno novoletno srečanje na Trgu Matije Gubca v Krškem. Pogovarjal se je: Silvester Mavsar Foto: Boštjan Colarič ObzOTiK 10 Št. 61, december 2002 Informacije občlnakrško Ustavno sodišče izreklo mnenje V mesecu juniju je skupina poslan- cev Državnega zbora na Ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti meddržavne pogodbe o NEK, predvsem členov, ki določajo rešitve glede razgradnje NEK, odla- ganja radioaktivnih odpadkov in iz- rabljenega jedrskega goriva ter finan- ciranja razgradnje in odlaganja. V pobudi so tudi zapisali, da sta spre- jem skupnega programa razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov ter financiranja prepuščena prihod- njemu času, s čimer se znižuje raven jedrske varnosti oz. varstva okolja, kar je v neskladju z 72. členom Usta- ve. Po mnenju poslancev varnost ogrožajo tudi določbe, ki se nanaša- jo na upravljanje NEK, ker so nejas- ne, in da meddržavna pogodba izvze- ma NEK iz pravnega sistema Repu- blike Slovenije. Meddržavna pogod- ba je po mnenju predlagateljev pobu- de tudi neuravnotežena, saj je Hrva- ška dosegla vse, kar je v njenem in- teresu, Slovenija pa ne. Ustavno sodišče RS je ocenilo, da meddržavna pogodba med Republi- ko Slovenijo in Republiko Hrvaško o NEK ni v neskladju s slovensko ustavo. Ustavni sodniki so soglasno odločili, da tretji, šesti in sedmi od- stavek 2. člena, 3. člen, sedmi odsta- vek 5. člena, 8. člen, 9. člen ter dru- gi in tretji odstavek 12. člena med- državne pogodbe niso v neskladju z drugim odstavkom 14. člena in s pr- vim odstavkom 74. člena Ustave. So- glasna je bila tudi odločitev, da 10. člen Pogodbe med Vlado Republi- ke Slovenije in Vlado Republike Hr- vaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaga- njem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo ni v neskladju s prvim in z drugim odstavkom 72. člena Ustave. Ločeno odklonilno mnenje pa sta pri presoji 11. člena meddržavne pogodbe poda- la ustavna sodnika dr. Mirjam Škrk in dr. Ciril Ribičič. Ločeno mnenje, da 3. člen meddržavne pogodbe ni v skladu z ustavo, je podal dr. Ci- ril Ribičič. Vendar pa je v izreku svojega mnenja Ustavno sodišče RS posebej izposta- vilo vprašanje, ali gre po ratifikaci- ji v Hrvaškem saboru še vedno za is- to pogodbo. Po zakonu o ratifikaciji meddržavne pogodbe smejo hrvaški predstavniki v meddržavni komisiji potrditi program odlaganja radioak- tivnih odpadkov in program razgrad- nje NEK le ob predhodnem soglasju hrvaškega sabora, po drugem odstav- ku 3. člena istega zakona pa mora hr- vaška delegacija v meddržavni komi- siji zahtevati predhodno soglasje hr- vaškega sabora pred odobritvijo vseh dejavnosti v zvezi s programom od- laganja radioaktivnih odpadkov in programom razgradnje NEK, če je to potrebno zaradi varstva narave in zdravja ljudi. Ustavno sodišče RS je poudarilo, da je predmet ustavne pre- soje meddržavna pogodba v besedi- lu, v katerem je predmet ratifikacij- skega postopka v Državnem zbo- ru in da Ustavnemu sodišču ni bilo treba odgovoriti na vprašanje, ali do- ločbi predstavljata pridržek, da pa bo moral Državni zbor v postopku ratifi- kacije presoditi, ali gre še za pogod- bo z isto vsebino ali ne. Ustavna sod- nica dr. Mirjam Škrk pa je v ločenem mnenju zapisala, »da ima 3. člen Za- kona o ratifikaciji Pogodbe o NEK, ki ga je sprejel hrvaški sabor, po vse- bini naravo pridržka. Spreminja na- mreč pravni učinek določb, ki se na- našajo na potrjevanje programa odla- ganja radioaktivnih odpadkov in iz- rabljenega jedrskega goriva ter raz- gradnje NEK in na praktično vse ne- posredne dejavnosti v zvezi s tern na ta način, da hrvaški del meddržavne komisije po 18. členu Pogodbe (in po Prilogi 4) ne more opravljati teh na- log meddržavne komisije brez pred- hodnega soglasja hrvaškega sabora. S tern je s hrvaške strani in z učin- kom le zanjo pristojnost odločanja meddržavne komisije prenesena iz strokovno/tehni čnega področja na iz- ključno politično raven, kar ni bil pr- votni namen sopogodbenic. V petem odstavku 10. člena je namreč predvi- deno, da program razgradnje NEK potrjuje meddržavna komisija iz 18. člena in odobri upravni organ Re- publike Slovenije, pristojen za jedr- sko varnost. Pogodba o NEK torej ne predvideva političnega nadzora odla- ganja in razgradnje, dopušča edinole potrditev razgradnje s strani pristoj- nega upravnega organa tiste pogod- benice, na ozemlju katere leži jedr- ski objekt«. Ob izreku mnenja, da so določbe meddržavne pogodbe, ki govorijo o razgradnji in odlaganju radioaktivnih odpadkov ter o financiranju razgrad- nje in odlaganja v skladu z ustavo, je Ustavno sodišče dodalo, da »vpraša- nje, ali je Vlada v pogajanjih o Po- godbi dosegla uravnoteženo ter za obe pogodbenici pravično in spre- jemljivo rešitev oziroma ali Republi- ka Slovenija s tem ne prevzema do- datnih obveznosti, ni predmet ustav- nosodne presoje, temveč stvar po- litične ocene Državnega zbora. Gre za okoliščine, ki jih mora pred od- ločitvijo o^ratifikaciji pretehtati Dr- žavni zbor, ki je za svojo odločitev tudi politično odgovoren«. Hkrati je Ustavno sodišče še dodalo, da ni pri- stojno za presojo, ali je v meddržav- ni pogodbi navedeni način zagotav- ljanja sredstev najbolj primeren in da meddržavne pogodbe »ni mogoče ra- zumeti tako, da bi se z njim Republi- ka Slovenija razbremenila odgovor- nosti za varno odlaganje radioaktiv- nih odpadkov in razgradnjo NEK, ki temelji neposredno na 72. členu Ustave in prevzetih mednarodnih ob- veznostih. Ta odgovornost tudi po ra- tifikaciji Pogodbe ostaja državi. To pomeni, da mora država tudi po rno- rebitni uveljavitvi Pogodbe poskrbe- ti, da bodo ves čas zagotovljena sred- stva za razgradnjo NEK in za odlaga- nje radioaktivnih odpadkov. Po na- vedenem 11. člen Pogodbe ni v ne- skladju s prvim in z drugim odstav- kom 72. člena Ustave. Kot je bilo po- udarjeno pri presoji 10. člena Pogod- be, tudi glede 11. člena velja, da je ocena (ekonomsko-)politične in si- 11 ObzöfliiK iz občine Krško Št. 61, december 2002 ceršnje sprejemljivosti take rešitve v pristojnosti Državnega zbora«. V zvezi z določbami meddržavne po- godbe, ki govorijo o zbiranju sred- stev za razgradnjo in odlaganje radi- oaktivnih odpadkov, sta ustavna sod- nika dr. Mirjam Škrk in dr. Ciril Ri- bičič podala ločeno mnenje, v kate- rem menita, da »obstoječi režim fi- nanciranja razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov ter izrablje- nega goriva ureja redno, kontinuira- no zbiranje sredstev v celoti in na ta način zagotavlja visoko stopnjo jedr- ske varnosti. Režim financiranja, ki ga bo ob morebitni uveljavitvi Po- godbe o NEK uvedel njen 11. člen, zagotavlja, glede na obstoječi režim, redno in kontinuirano zbiranje sred- stev le do ene polovice ter poslabšu- je obstoječo stopnjo jedrske varno- sti, kar mu očitajo tudi predlagatelji. Zato po moji oceni določba 11. čle- na Pogodbe o NEK ni v skladu s pr- vim in z drugim odstavkom 72. čle- na Ustave. Ukrepi, ki ne zagotavlja- jo rednega, kontinuiranega in celovi- tega zbiranja sredstev za razgradnjo in za odlaganje radioaktivnih odpad- kov ter izrabljenega goriva, so tudi v nasprotju z načelom neprenosljivosti bremen za varstvo okolja na bodoče generacije, ki je eno temeljnih načel trajnostnega razvoja in kot tako tudi zajeto v 72. členu Ustave«. Dr. Ciril Ribičič je v svojem loče- nem mnenju zapisal, da je skupina poslancev Državnega zbora zasta- vila Ustavnemu sodišču »težko na- logo, mnogo težjo, kot jo je imelo pri dajanju mnenja o ustavnostidru- gih mednarodnih pogodb«, in hkrati ocenil, »da je Ustavno sodišče ravna- lo prav, ko ni popustilo pritiskom ali vsaj izraženim političnim pričakova- njem, da naj o tako zahtevnem vpra- šanju, kot je ustavnost mednarodne pogodbe, in o tako resni vlogi, kot je predlog enaintridesetih poslancev Državnega zbora, odloči prek noči«. Po mnenju dr. Cirila Ribičiča je odli- ka presoje Ustavnega sodišča v tern, da ne skriva slabosti Pogodbe o NEK in da opozarja na možne nevarnosti in pasti, do katerih lahko vodi nje- na ratifikacija in enostranska upora- ba. Dr. Ribičič namreč meni, da bi bi- te skladna z ustavo le takšna Pogod- ba o NEK, kj ne bi mogla postati te- melj oviranja, poslabševanja, časo- vnega odlaganja ali oteževanja aktiv- nosti Republike Slovenije pri izpol- njevanju njene ustavne dolžnosti in pri zagotavljanju visoke ravni jedr- ske varnosti, ki je usodnega pomena za življenje in zdravje ljudi. Ustavno sodišče je namreč v svojem mnenju opozorilo, da Republika Slovenija ne sme v nedogled čakati na morebi- ten sprejem skupne rešitve glede raz- gradnje NEK in da pogodbe ni mo- goče razumeti tako, da bi se Sloveni- ja razbremenila odgovornosti za var- no odlaganje radioaktivnih odpadkov in razgradnjo. V zvezi z določbami meddržavne pogodbe o upravljanju je dr. Ribičič zapisal, da »predsed- nik uprave lahko uporabi odločujo- či glas izjemoma, ko bi nesoglasje v upravi lahko ogrozilo varnost obrato- vanja NEK (2. odstavek 3. člena). Če ga uporabi, mora takoj zahtevati od predsednika nadzornega sveta sklic seje nadzornega sveta, na kateri se bo obravnavala upravičenost upora- be odločujočega glasu (3. odstavek). Če iz odločitve izvira odgovornost za škodo, zadeva ta samo tistega, ki je glasoval za odločitev (4. odstavek). Če paritetno sestavljeni nadzorni svet ne bo uspel rešiti spora, pove- zanega z uporabo odločujočega gla- su, sprejme dokončno in zavezujoče odločitev poslovnotehnična arbitraža (9. odstavek). Moj pomislek v zvezi s takšno ureditvijo je, da odvrača pred- sednika uprave od uporabe odločujo- Čega glasu, pa čeprav bi nesoglasje v upravi lahko ogrozilo varnost obrato- vanjaNEK... Po mojem mnenju sla- bosti v načinu upravljanja NEK vo- dijo do tega, da predsednik uprave v nujnih primerih, povezanih z var- nostjo delovanja NEK, ne bo upora- bil odločujočega glasu zato, ker bi ga sistem upravljanja k temu silil, am- pak ravno nasprotno. Uporabil ga bo, če bo imel dovolj odločnosti in po- guma, kljub temu, da sistem uprav- ljanja za tak primer določa zanj ne- prijetne, negolove in dolgotrajne po- stopke. Menim, da gre za tako resne slabosti v ureditvi načina upravljanja NEK, da je 3. ölen Pogodbe o NEK v neskladju z 72. členom Ustave, ker je predvideni način upravljanja takšen, da znižuje raven zagotavljanja viso- • ke ravni jedrske varnosti«. V zaključku svojega ločenega mne- nja se dr. Ciril Ribičič v celoti stri- nja z opozorilom, da mnenje Ustav- nega sodiŠČa v ničemer ne zmanjšuje odgovornosti Državnega zbora, ko v postopku ratifikacije presoja primer- nost in uravnoteženost meddržavne pogodbe o NEK. Mate/ Drobnič Imenovali člane deloi Občinskega sv V Komisijo za mandatna vpraša- nja, volitve in imenovanja so ime- novani: 1. Andrej Božič, Kostanjevica 2. Martin Kodrič, Podbočje; 3. Danilo Koritnik, Krško; 4. Ivan Petrišič, Krško; 5. Jože Slivšek, Zdole; 6. Miran Stanko, Krško; 7. Rajmund Veber, Krškc. V Normativno-pravno komisijo so imcnovani: 1. Damjan Obradovič, Krško; 2. Ivan Petrišič, Krško; 3. Ana Somrak, Leskovec 4. Katarina Stefanie, Podbočje; 5. Jadranka Jelčič, Krško; 6. Mihaela Jenžur, Leskovec 7. Janez Požar, Krško.; V Komisijo za občinska priznanja ter sodelovanje z občinami so ime- novani: 1. Danilo Koritnik, Krško; 2. Jože Požun, Senovo; 3. Franc Rakar, Brestanica; 4. Rudi Smodič, Brestanica; 5. Darja Boh, Senovo; 6. Maksimilijan Babič, Krško; 7. Marija Planinc, Krško. Komisija za vloge in pritožbc: Ko- misija ni bila imenovana V Komisijo za ugotavljanje ne- združljivosti opravljanja javne funkcije $ pridobitno dejavnostjo so imenovani: 1. Tanja Božičnik, Krško; 2. Ivan Petrišič, Krško; 3. Jože Slivšek, Zdole; 4. Franc Štokar, Kostanjevica 5. Aleš Budna, Senovo; 6. David Radej, Senovo; 7. Maks Špiler, Krško. V Odbor za družbene dejavnosti so imenovani: 1. Tanja Božičnik, Krško; 2. Miroslav Mikeln, Brestanica,; 3. Franc Rakar, Brestanica; 4. Silvester Seničar, Senovo; 5. Franc Štokar, Kostanjevica 6. Vida Ban, Zdole; 7. Davorin Ferk, Krško; 8. Iztok Urbane, Leskovec 9. Ana Žugič, Kostanjevica V Odbor za finance in občinsko pre- moženje so imenovani: 1. Andrej Božič, Kostanjevica 2. Martin Kodrič, Podbočje; 3. Jože Požun, Senovo; 4. Miran Stanko, Krško; 5. Dušan Šiško, Krško; 6. Rajmund Veber, Krško; 7. Jožica Mikulanc, Krško; 8. Petra Selič, Krško; 9. Marija Stopinšek, Krško. V Odbor za gospodarstvo in turizem so imenovani: * 1. Vlado Grahovac, Senovo; 2. Jože Jagrič, Leskovec 3. Silvo Krošelj, Raka; 4. Silvester Seničar, Senovo; 5. Branimir Vodopivc, Krško; 6. Franc Curhalek, Kostanjevica 7. Božidar Hajsinger, Kostanjevica 8. Mihael Senica, Senovo; 9. Anton Šoba, Krško. V Odbor za kmetijstvu in pospeševa- nje razvoja podeželja so imenovani: 1. Vidko Budna, Senovo; 2. Miroslav Mikeln, Brestanica; 3. Franc Lekše, Krško; 4. Branimir Vodopivc, Krško; 5. Jožef Zupančič, Raka; 6. Ivan Ciglar, Senovo; 7. Gregor Jordan, Kostanjevica 8. Ivan Kozole, Krško; 9. Peter Račič, Leskovec V Odbor za krajevne skupnosti in komunalno infrastrukturo so ime- novani: 1. Vidko Budna, Senovo; 2. Franc Lekše, Krško; 3. Dušan Šiško, Krško; 4. Franc Štokar, Kostanjevica 5. Franc Žibert, Leskovec 6. Anton Bučar, Krško; 7. Alojz Kerin, Raka; 8. Božidar Resnik, Raka; 9. Jožef Tomažin, Raka. V Odbor za mladino so imenovani: 1. Tanja Božičnik, Krško; 2. Katarina Kodrič, Podbočje; 3. Silvo Krošelj, Raka; 4. Rudi Smodič, Brestanica; 5. Katarina Štefanič, Podbočje; 6. Uroš Brezovšek, Senovo; 7. Janko Haralovič, Krško; 8. Benjamin Siter, Leskovec 9. Marko Šonc, Krško. V Odbor za okolje in prostor so ime- novani: * 1. Vidko Budna, Senovo; " 2. Vlado Grahovac, Senovo; 3. Matej Omerzel, Senovo; 4. Ana Somrak, Leskovec ObzorniK 12 Št. 61, december 2002 iz občine Krško •Vnih teles %ta 5. Peter Žigante, Krško; 6. Roman Božič, Kostanjevica 7. Matej Brezovšek, Senovo; 8. Jože Zagorc, Kostanjevica 9. Jernej Zupančič, Senovo. V Odbor za zaščito in reševanje so imenovani: 1. Matej Omerzel, Senovo; 2. Jože Slivšek, Zdole; 3. Ana Somrak, Leskovec 4. Jožef Zupančič, Raka; 5. Franc Žibert, Leskovec 6. Robert Jordan, Krško; 7. Avgust Mlakar, Krško; 8. Branko Pečarič, Raka; 9. Milan Zagorc, Kostanjevica Nadzorni odbor občine Krško: 1. Vinko Bah, Krško, 2. Primož Koritnik, Krško, 3. Damjan Lah, Ljubljana, 4. Janko Omerzu, Krško, 5. Ivan Učanjšek, Krško, 6. Milan Venek, Koprivnica, 7. Vinko Volčanjk, Leskovec. Pristojnosti nadzomega odbora: V okviru svoje pristojnosti nadzor- ni odbor opravlja nadzor nad uprav- ljanjem in razpolaganjem s premo- ' ženjem občine, nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračun- skih sredstev, pregleduje in prouču- je pravne predpise in akte, s kateri- mi se določajo nameni proračunske porabe, pregleduje listinsko doku- mentacijo, kot so pogodbe, naroči- la, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter knjigovodske listine in poslovne knjige, ugotavlja skladnost ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnost in namenskost trošenja sredstev in njihov učinek glede na opredeljeni cilj, obravnava pripombe strank v postopku, sprejema poročila, mne- nja in priporočila oziroma predlo- ge ukrepov nadzoprovanim ose- bam, obvešča pristojne organe obči- ne in predlaga ukrepe iz njihove pri- stojnosti, oblikuje zahteve za izved- bo revizije s strani Računskega so- dišča R Slovenije, prijavlja sum sto- ritve prekrška oziroma sum storitve kaznivega dejanja pristojnemu orga- nu, opravlja druge naloge v skladu z zakonom, statutom občine in po- slovnikom. OBČINA KRŠKO IN KRAjEVNA SKUPNOST ME5TA KRSKO VABITA NA SLOVESNOST OB DNEVU SAMOSTOJNOSTi v ČETRTEK, 26.12. 2002, ob 19.00 URI V KD KRSKO. V PROGRAMU BODO SODELOVALl GLASBENIKI GLA5BENE SOLE KRŠKO IN PIHALNEGAORKESTRA VIDEM KRSKO. Občane vabimo tudi na ostale prireditve prazničnega decembra v Kulturnem domu Krško Sreda^ 18.12.2002 ob 18. uri GLASBENA ŠOLAMALO DRUGAČE Sobota/ 21.12. 2002 ob 19.30 uri SLAVNOSTNl KONCERT PIHALN EG A ORKESTRA VIDEM ob 45-letnici obstoja Nedelja/ 22.12. 2002 ob 16.00 uri DOBRODELNl BOŽIČN l KONCERT Rotary kluba Cl^atez/ nastopili bodo: Simfonični orkester in solisti GS Krsko/ vokalna skupina Solzice in solisti GS Brežice Ponedeljek/ 23.12. 2002 ob 18.00 uri VEČERS PLESNO SOLO LUKEC OBČINA KHŠKO IN KRAJEVNA SKUPNOST MESTA KRSKO v jodelovanju z donatorjem VIPAP KRSKO vabita na VESELO SILVESTROVAN)E 31. decembra 2002 na TRGU MATIJE GUBCA s pricetkom ob 22.uri. Zabavala nas bo NUŠA DERENDA z ansamblom YUHU BANDA. Ob polnoči bo tradicionalni OGNJEMET - donator : Zavarovalnica Tri^lav, d.d. Kriko. Vojčili predsednika Svefa KS mesta Krško Jožeta Habinca in župana Franca Boeovica. y vejclcm raipoloienju bomo zapleiali v lefo 2003. k ' A 13 ObzoTniK iz občine Krško Št. 61, december 2002 Dragotin Ferdinand Ripšl (1.11.1820-8.11.1887) Veselje, prijaznost, srečni tre- nutki, nasmehi in pozdravi so znaki prazničnega razpolože- n)a, ki nas prevzame ob koncu leta. Hitimo k novemu, upamo k lepšemu, hrepenimo k dobre- mu ... Tako leto za letom. Leta minevajo, minejo desetletja. Še- le takrat se morda človek zave, da so z enakimi pričakovanji zr- Ii v prihodnost tudi nekoč. Da je bila tudi preteklost nekoč neko- mu sedanjost. Ob letošnjem prazničnem ča- su je spomin namenjen duhov- niku. Skozi vse leto, gotovo pa v decembrskih dneh so duhov- niki Ijudem vlivali zaupanje, ši- rili upanje in vero v dobro. Du- hovniki niso bili zgolj duhov- ni voditelji, ampak tudi vgoji- telji, prosvetitelji, kronisti in še marsikaj. Tudi videmski župnik Dra- • gotin Ripšl. Izbrani odlomki iz župnijske kronike skušajo pred- staviti Videm v njegovem času. Upamo pa, da bomo lahko za- nimivo delo kmalu prebrali tu- di v celoti. Topografija videmske fare Tisti, ki ima vsaj malo smisla za lepoto narave, pa naj bo od koderkoli, bo rad prišel na Vi- dem in priznati bo moral, da ima videmska fara izredno le- po lego. Zemljepisno leži med 33° 7 in 33° 14 v^hodnedol? žine in med 45 55 in 45° 59 severne širine. Tukajšnja posta- ja leži 164,9 m nad morsko viši- no. Glede na lego se Videm de- li v gozdni, vinorodni in polje- delski predel. Severne in seve- rozahodne in deloma tudi jugo- zahodne rebri Sremiča in Lib- ne so pokrite z listavci, na juž- nih in jugozahodnih rebrih, ki preidejo v valovito gričevje, ra- ste plemenita trta in dobro sad- je. V ravnini vzdolž Save, od va- si Videm do Pesjega, so vrto- vi, polja in travniki v slikovitih barvah... Vasi K Fari Videm spada sedaj de- vet vasi in ena mitnica. Razpro- stirajo se po vrsti od severa pro- ti jugu: Sremič, Bučerca , Ano- vec od hišne številke 14 dalje, Videm, Libna, Stara vas, Stari Grad, Dolenja vas in Pesje. Od vasi Pleterje, ki spada v zdolsko faro, je le hiša številka 21 v vi- demski fari in od vasi Anovec spadajo hiše s številkami 1 do 13 v zdolsko faro. Dolenja vas spada sicer v videmsko faro in otroci hodijo v šolo na Videm, politično pa v občino Artiče... Gibanje prebivalstva Po desetletnem povprečju je v fari letno 60 rojstev, 12 porok in 48 smrtnih primerov; to pome- ni, da narašča število prebival- cev letno za 12 duš. V zdravstvenem pogledu ima Videm prednost pred marsika- terim drugim predelom, kajti v vasi imamo izkušenega prak- tičnega zdravnika, ki uspešno zdravi predvsem s homeopati- jo in je zaradi tega znan daleč naokoli. Tudi v bližnjem mestu Krško imajo doktorja medici- ne, padarja, lekarno in izpraša- no babico, ki je na Vidmu še ni- mamo. Sicer pa Brežice niso ta- ko daleČ in tarn so trije doktorji medicine, praktični zdravnik, lekarna, živinozdravnik in iz- prašana babica. Najboljši zdrav- nik pa je vsemogočni Oče v ne- besih, ki je dal temü kraju tako zdravo lego in blago podnebje, da se do sedaj tu še ni pojavila nikakršna epidemija. Vinogradništvo ... Čeprav je običaj, da se možje in ženske, razen če so v sorodstvu, in fantje in dekleta medsebojno tikajo, so vendar ob raznih slavjih dva pobratita ali posestrita. Vsak vzame v des- no roko poln kozarec, tako da drži s palcem in kazalcem dno kozarca, trikrat trčita tako moč- no, da gre vino čez robo, kozar- ca morata zazvoniti in imeti či- sti zvok, sicer je malum omen (slabo znamenje). Potem si se- žeta zrdesno roko pod pazdu- ho in vsak spije svoj kozarec do dna, z dnom kozarca potrkata, se primeta z desno roko, polju- bita se na obe ličnici in na usta, se objameta, se trikrat obrneta v krogu, dvigneta sprijete roke preko glav, se iznenada spustita in na koncu pokata s prsti. Žen- ske se posestrijo ali pobratijo na isti način... Dragotin Ferdinand Ripšl je v slovenski zgodovini je zapisan tudi kot kronist, pesnik, sadjar in narodni buditelj. Njegov oče je bil učitelj v Šentjurju pri Celju. Verjetno je že v družini pridobil osnove do- slednosti, ki se kaže v načrtnem študiju in širjenju znanja na več področjih. Gimnazijo je kon- čal v Celju, teologijo in filozofi- jo je študiral v Celovcu. Kot du- hovnik je služboval: na Vran- skem (1844-1845), v Slovenskih Konjicah (1845-1847), Rogaški Slatini (1847-1848), nato na Ko- roškem, v Rojah (1848-1849) in Št. Andražu (1849-1851). Pozne- je v Brežicah (1852-1854) in Mi- klavžu nad Laškim (danes Laži- še, 1854-1859). V avstrijsko-ita- lijanski vojni je bil kurat 47. peš- polka (1859-1864). Življenjska pot ga je nato znova zanesla v Posavje: v letih 1864-1874 je bil župnik v Loki pri Zidanem mo- stu, nato na Vidmu. Ravno v Posavju je zaoral naj- vidnejše brazde. Posavci so ga je spoznali kot dobrotnika in prenovitelja ene od panog teda- njega gospodarstva. Ob finanč- ni pomoči in vzpodbudi lastni- ka boštanjske graščine dr. Lud- vika Gutmannsthal-Benvenu- tija je 1. 1867 na Dunaju izdal delo »Kratki nauki za sadjere- jo«. Knjižica je razširila obzor- ja kmeta, saj je s preprostim na- zornim prikazom cepilnih teh- nik, vzgoje in oskrbovanja sad- nega drevja ter varstva pred škodljivci omogočila uspešno gojenje sadja. Posavje pa ima za to zelo primerno lego. Prebival- cem so jo delili brezplačno, dr. Ludvik Benvenuti pa je kmetij- skim podružnicam in šolam po- daril tudi sadike jablan raznih sort. Kmetje so se sicer ceplje- nju drevja sprva upirali, ko pa so nove sorte jabolk lahko do- bro prodajali, pa si je Ripšl pri- dobil velik ugled in ga lahko štejemo za začetnika sadjarstva v Posavju. Žal pa se zgodilo, da je njegovo ime v Krškem in Po- savju na tern področju bolj kot ne pozabljeno, ponekod je osta- lo le ime njegovih jabolk: »ta- feljček« in »vigolje« (Ripšlova jabolka). Dvor Resa s kapelo (razglednica okoli 11940) D. F. Ripšl je bil videmski žup- nik v letih 1874-1887 ObžofiiiK 14 Št. 61, december 2002 iz občine Krško Leta 1865 je bil član priprav- ljalnega odbora za ustanovitev prve slovenske čitalnice v Po- savju - v Sevnici. Za uveljavitev slovenščine so imele čitalnice izjemen pomen, zato lahko ob- čudujemo zavedne izobražen- ce tedanje dobe, ki so delali pr- ve korake: ob Ripšlu še pravnik dr. Radoslav Razlag, pisatelj, pravnik dr. Janez Mencinger , državni poslanec, župan Blan- ce dr. Lenček, ravnatelj sevni- ške sole Dernač in drugi. Ripšl je bil v sevniški čitalnid med najaktivnejšimi člani; kot orga- nizator in govornik je sodeloval tudi na taboru 2. maja 1869, ki je ostal zapisan v slovenski zgo- dovini kot eden odmevnejših. Čitalnico je pet let pozneje usta- novil tudi v Loki pri Zidanem mostu (1870). Leta 1872 je bil med ustanov- nimi člani Društva slovenskih pisateljev, Glasbene matice in Narodne tiskarne. Šaljivec, veseljak, družaben in gostoljuben duhovnik Ripšl je pisal tudi pesmi. Sodeloval je z brati Ipavci, šentjurskimi roja- ki, ki so njegova besedila uglas- bili. Plod tega sodelovanja je bi- la »Pesmarica za kratek čas«, ki je izšla na Dunaju leta 1858. Ne- kateri napevi so se ohranili do današnjega časa. Gotovo to ve- lja za - v veseli družbi pogosto zapeto - »MajoPko«. Ripšlove pesmi so izšle tudi v Razlagovi »Pesmarid« (1868). Objavljal je še narodopisne in prozne sestavke, kraji Lažiše, Loka pri Zidanem mostu in Vi- dem pa se mu morajo zahvali- ti za ohranitev njihove zgodovi- ne, saj je za vse tri napisal kra- jevne oziroma farne kronike. »Kroniko Fare Videm« je za- čel pisati leta 1880. Za uvod je izbral znan izrek »Littera scrip- ta manet« (Pisana beseda osta- ne), ki ga je preoblikoval v mo- to »Pisana beseda več velja kot tisoč spominov«. Po uvodnih pojasnilih in navedbi virov je v prvem razdelku svojo župni- jo predstavil v zemljepisnem in zgodovinskem pogledu: meje, splošno geografijo, geografijo naselij, gospodarstvo, (kmetij- stvo, obrt, trgovino...), komuni- kacije pa tudi etnografijo in et- nologijo, socialno skrbstvo, za- varovanje... Dodal je še pregled mer in uteži. Najvažnejši del kronike predstavlja opis fame in podru- žničnih cerkva, s slikovno pred- stavitvijo. Župnijski je seveda posvetil največ pozornosti. Za- radi njegove prizadevnosti ve- mo kakšna je bila stara videm- skacerkev Leta 1893 so namreč vaščani Vidma, ob finančni po- moči prebivalcev drugih kra- jev v župniji, začeli graditi no- vo (sedanjo). »... Ko vstopimo od severo- zahoda pri glavnem vhodu pod stolpom v cerkev, je desno in le- vo v zidu vdolbina. V desni je kropilnik za blagoslovljeno vo- do iz belega kamna, v levi pa vzidana kamnita školjka iz čr- nega marmorja. Nadalje stoji v levem kotu krstni kamen iz si- vo belega meliranega marmor- ja, z lesenim nastavkom. Na vratcih je napisana letnica AN- NO 1761. Poleg okna je stenska omara za sveto olje in drugo, na dnu je sakrarij (hranišče svetih blagoslovljenih reči). Desno, v kotu pod orglami, stoji spoved- nica, kjer spoveduje gospod ka- plan. Za moške je na desni stra- ni osem klopi, za žene enajst, iz trdega in mehkega lesa. Pred klopmi za žene je še nizek stol in pred klopmi za može dol- ga klop za ženske, ki pa delo- ma že stoji ob jugozahodni ste- ni ladje in sega v kapelo sv. Ksa- verja...« Opis je nadaljeval v vrstnem redu notranje cerkvene razpo- reditve: predstavi kapelo sv. Ksaverja, Marijin oltar in oltar sv. Štefana, prižnico, glavni ol- tar sv. Ruperta, zakristijo. Sledi opis cerkvene opreme in para- mentov v širšem pomenu: kri- ževega pota, zastav, baldahina, lestenca, kongregacijskih kri- žev, orgel, zvonov in zvonika, ure. Na koncu se vrne še k opi- su cerkvene ladje. K cerkvi je sodilo dvoje poko- pališč. Ob opisu cerkvenih pri- hodkov pa zvemo, da je že v te- danjem času obstajal »gradbeni sklad« za novo cerkev, ki se je »polnil« z milodari. Opisal je tudi podružnične cerkve: cerkev sv. Mihaela v Stari vasi, sv. Miklavža v Sta- rem Gradu, cerkev Naše ljube Gospe v Dolenji vasi, sv. Primo- ža in Felicijana na Kremenu, sv. Marjete na Libni in kapelo sv. Janeza in sv. Pavla na Sremiču. Kapela sv. Janeza in sv. Pavla na Sremiču ...v sari [sta] še dve kapeli z mašno licenco. Uporablja se le še kapela sv. Janeza in sv. Pav- la na Sremiču. Druga, kapela sv. Jožefa na Resi, je trenutno opuš- čena, ker so bili prodani vsi pri- padajoči paramenti [bogosluž- na oblačila, prti, svečniki, po- dobe itd., op. prir. ] in ostalo. Z vlogo dekanatu 15. septem- bra 1789 je bila predložena za popolno opustitev, čemur se je zoperstavil takratni lastnik Re- se g. Jožef Morabh. Obljubil je, da bo sam kril vse stroške zanjo in zaradi tega naj ne pade niko- mur v breme. 24. julija 1781 je namreč umrl prejšnji lastnik Re- se g. Jožef Dimič. Njegova vdo- va je prodala paramente in dru- go opremo, tako da je bila poslej kapela skladišče in shramba. Tudi kapela sv. Janeza in Pav- la je bila predvidena za opusti- tev. Lastnik Franc Avsenik je predlagal, da bi z gorščino [vin- ska dajatev, op. prir.] kril stro- ške in prosil, da bi v jesenskem času duhovnik tu bral svete ma- še. Kapela ni bila opuščena. Če- trto nedeljo po binkoštih, 26. ju- nija 1814 se je brala pozna maša kot solemnes patrocinium [sve- čano, žegnanje, op. prir.]. Kapela je grajena kot štiri- kotnik. Na zahodni strani ima dvokrilna lesena vrata, rde- če pobarvana. Dvoje dvokril- nih oken, eno proti jugu, dru- go proti severu, se zapira s pol- knicami od zunaj. Levo ob vho- da je v steni vdolbina z luknjo, kamor se lahko dajo milodari. Ključ kapele se nahaja v župrtiš- ču, pušice ni več. Vrata in okna so obnovili leta 1837 ... Od 1862 je kapela obokana. Ljubljanski slikar Jurij Tavi- ar jo je poslikal s freskami. Tla so iz opeke. Spredaj, v ostreŠku je odprto okno, kjer visi 40 sto- tov težak zvon, katerega se zvo- ni iz notranjosti kapele. Razen portatile [prenosnega oltarja, op. prir.], kanonskih tablic in štirih medeninastih svečnikov ni drugih paramentov in opre- me. To se po potrebi prinese iz župnišča. Župnik Ripšl je umrl na Vid- mu 8. novembra 1887. Grob se ni ohranil, nagrobnik, ki mu ga je dal postaviti poslanec Josip ŽiČkar, pa je vzidan v zunanjem zidu Rupertove cerkve. Besedilo kronike je pre- vedel Olaf Lovrenčič, pripravila L.Š. Videm v 1. desetletju 20. stoletja (razglednica) 15 ObzörftiK Št. 61, december 2002 Za Posavski obzornik so Rafko Vodeb Nika Jevnik Goran Šalamon Stanka Macur Jure Rovan »... tudi v siromaštvu je sreča, ko siromaštvo sprejmemo, in to je uboštvo.« (Rafko Vodeb, de- cember 1997) »Navijanje slišim le, ko dam gla- vo iz vode, sicer pa se v progi bo- rim s časom in tekmicami.« (Ni- ka Jevnik, januar 1998) »... sicer pa je tudi moje pešače- nje del samovzdrževanja.Če sem bil kot srednješolec in student kar fanatičen nasprotnik fizične aktivnosti, češ da ta lahko škodi duhovni dejavnosti, je zdaj pri- šlo drugo obdobje.« (Goran Ša- lamon, junij 1998) »Če bi vedela, da bi me kdo znal spremljati tako, kot bi želela, ki bi »dihal« z mano, ne pa da igra- ta instrument za sebe in glas za sebe.« (Stanka Macur, julij 1998) »Najraje skačem v Brežicah, kjer se nekaj pogovarjajo tudi o no- vem stadionu, ki pa ga po mo- jem mnenju ne bo tako kmalu.« (Jure Rovan, avgust 1998) »Da bi kateri kandidat »Vrbin- sko cesto« vključil v svoj predvo- lilni paket obljub, je utopija, kaj- ti volilcem moraš obljubiti nekaj, kar sega samo do občinske meje, bog ne daj, da bi še sosed kaj do- bil.« (Andrej Gerjevič, Septem- ber 1998) »Ko smo prišli na Rako, je padal dež. Z vozili smo zapeljali na nji- vo in nismo mogli naprej. Prišel je kmet in ko smo mislili, da bo na nas kričal, je šel po traktor in nas pomagal izvleči.« (Alan Fla- well, NATO, december 1998) »Energija iz jedrske elektrarne - to niso žemljice, ki jih greš kupit čez cesto.« (Ivo Banič, predsed- Bernardka Zorko mmmmmmmmmmm jmmmmmmmmmmi Silvana Mozer SreČko Puntar Goran Rovan Vlado Podgoršek nik Poslovnega odbora NEK, april 1999) »... smo resni kandidati za prosto- re stare tehnične sole, ko bo zgraje- na nova.« (Bernardka Zorko, direk- torica LU Krško, junij 1999) »Težko sem poslušala o posavskem smetišču! Gre namreč za podcenje- vanje, saj mi govorimo o centru za ravnanje z odpadki, kjer se bo mo- ralo delati na najsodobnejši način.« (Silvana Mozer, tedanja direktorica podjetja Kostak, avgust 1999) »Naše načelo je, da nam v tej fazi ni potrebno nikogar prepričevati, kako smo ali bomo dobri in tudi nismo za druge govorili, da so slabi, medtem ko so nekateri konkurenti vložili kar precej mod v to, da so ljudem tu in v Ljubljani o nas povedali čim več slabih in neresničnih stvari.« (Sreč- ko Puntar, Radio Krško, december 1999) »V vsej posavski mlačnosti in dej- stvu, da Sava ne teče proti Ljublja- ni, se kaj lahko zgodi, da bomo spet enkrat izviseli in nas bodo spet po- rinili v štajersko, kakšno dolenjsko ali spodnještajersko pokrajino, lah- ko pa celo pride do delitve tega, kar zdaj pojmujemo kot posavsko regi- jo.« (Gorari Rovan, december 1999) »Vsaj v Posavju bi vinska trta in žlahtna kapljica lahko postala vez za tesnejše in pristnejše območno sodelovanje in povezovanje!« (Vla- do Podgoršek, december 1999) »Težko je, ker imajo vsi dogodki iz domačega okolja subjektivno infor- macijsko vrednost, ki je strogo oz- kosrčni uredniki ne razumejo in le z drobceno žličko delijo sekunde v in'- formativni oddaji.« (Tamara Vonta, december 1999) ObžorniK 16 Št. 61, december 2002 povedali, zapisali... Tamara Vonta Damjan Lah Patricija Čular Milena Jesenko Branko Jane »Za mlade vsekakor ni poskrbljeno, kot bi moralo biti, pri tem pa je velik del" krivde pri odgoAiornih na obči- ni.« (Damjan Lah, januar 2000) »Zgodovina bi bila lahko daljša in število sveč na torti večje, če bi bilo odloČanje hitrejše. Tako pa se med mladimi in zagnanimi ter starejšimi in preudarnimi usoda in čas posta- vita vedno nekako na stran slednje- ga.« (Patricija Čular, februar 2000) »Mislim, da smo tisti krizni čas de- setih oziroma devetih let nazaj že prebrodili, da se vse bolj zavedamo, kako je za spreminjanje lastnih živ- ljenj potrebna aktivnost.« (Milena Jesenko, marec 2000) »Kdor pričakuje od mene nastopa- štvo za govorniškim odrom, ta pri- čakuje nekaj, kar nisem in kar ni- koli ne bom.« (Branko Jane, avgust 2000) »... ker je najpomembnejši bazen, vemo pa, kako je tu (v Krškem) z bazenom in vodo, ki je ni zaradi re- monta ali pa je problem, ker mora- jo plavalci plavati zunaj tudi preko zime. Če pa resno treniraš, pomeni vsak izpad treninga, vsak ura ko- rak nazaj.« (Urška Slapšak, Septem- ber 2000) »Če sem v tujini, kjer komajda vedo za Slovenijo, rečem, da sem iz Ljub- ljane, če pa se pogovarjam pri nas, vedno povem, da sem iz Krškega.« Damjan Kozole, oktober 2000 »Z novim letom bomo pripravljali vse parne (leve) strani časopisa kot leve in vse neparne (desne) kot des- ne. Kaj pravite?« (urednik Silvester Mavsar, november 2000) »Po moje je tudi prav, da ne dosežeš vsega naenkrat, temveč počasi. Če pa že govorimo o ciljih, sta morda Urška Slapšak Damjan Kozole Silvester Mavsar ¦WOT»'-"» ^'(RBPPSWpaiPWMMMHRMi Nuša Derenda Tatjana Avsec sedaj to EM A in Evrosong.« (Nu- ša Derenda, december 2000) »Vsaka sprememba, ki se poja- vi po desetletjih utečenega delo- vanja, najprej sproži odpor, strah pred novim. Tako je pred leti, ko se je pojavil SLKD, završalo tu- di v Zvezah kulturnih društev, kjer so to razumeli kot nekakšen »sovražni prevzem«.« (Tatjana Avsec, januar 2001) »Živimo lahko kot partnerji, pri- čakujemo pa vašo podporo, da se spoprimemo s prihodnostjo sa- ¦ mi, to je le prvi korak, še veliko nas jih čaka. Dovolite, da v času 750-letnice mestnih pravic ures- ničimo naše želje in obnovljeno, obujeno in ponovno potrjeno Ko- stanjevico na Krki kot občino!« (podpredsednica Sveta KS Kosta- njevica Anica Žugič, junij 2001) »O usodi mesta Krško imajo pra- vico odločati izključno in sa- mo prebivalci mesta, saj izumi- ra mestno jedro in ne obrobje, kjer dobijo vse, kar se spomnijo, sam center pa propada.« (Mar- jan, izpis ankete na Krsko.com, julij 2001) »Saj se še spominjamo, kako je bi- lo pri pouku, ko jih je pet v raz- redu stalno dvigovalo roke, uči- telj je vedno spraševal ene in iste, v ozadju pa je ostala nema veči- na. Sedaj pa so pogoji vendarle drugačni...« (Ivan Mirt, Septem- ber 2001) »Če bomo dobivali filme tako, kot smo se dogovorili, in bomo zaradi tega lahko pridobili več ljudi, ki imajo radi film, ki bo- do povabili v dvorano tudi svo- je prijatelje, bo krški kino živel.« (Adolf Moškon, oktober 2001) 17 ObžorniK ObzorniK Anica Žugič Ivan Mirt AdolfMoškon Kristijan Jane Franc Pavlin »Morda je bitka dobljena, do končne zmage jih bo zagotovo še veliko...« (Kristijan Jane, novem- ber 2001) »Izhajajoč iz ocene ogroženo- sti zaradi izhajanja klora v obči- ni Krško je ob minimalnem izpu- stu klora v tovarni ICEC ali pri prevrnitvi klora na progi ali ce- sti lahko ogroženih 19.000 pre- bivalcev.« (Franc Pavlin, okto- ber 1998) »Če sami ne bomo poskrbeli, da bi dobili za nas sprejemljivo po- godbo, tega nihče ne bo storil na- mesto nas.« (Franci Bogovič, ja- nuar 2002) »Pričakujemo, da se vlada opre- deli, ali Slovenija in ta regija po- trebujeta celulozo ali ne in ali možnost razvoja celuloze sodi v slovenski razvojni koncept.« (Dušan Rebolj, predsednik KSS Pergam, maj 2002) »Na žalost nismo uspeli potegniti objekta iz objema politike. Že od samega začetka sem mnogokrat javno opozarjal, naj politika spu- sti nuklearko in naj je ne uporab- lja in ne zlorablja v svoje name- ne.« (Stane Rožman, junij 2002) » Vsaka, ki jo ujamem, je zlata.« (Dušan Vučanjk, julij 2002) »Projekt je ekonomsko uspešen le, če se zgradi celotna veriga, v nasprotnem primeru je resno ogrožena ekonomičnost tega ob- jekta...« (Drago Fabijan, Septem- ber 2002) »Vse pogosteje ugotavljamo, da na področjih tiskanih medijev ob- staja praznina, ki je osrednji časo- pisi, tedniki ali celo lokalni oglas- niki ne morejo zapolniti. Dogod- ki in dosežki iz naše neposredne bližine, ki si zaslužijo širšo po- zornost, namreč pogosto ostajajo v senci velikih tem.« (Aleksander Gelb, december 1997) izbor: Lidija Petrišič Franci Bogovič Stane Rožman Dušan Vučanjk Drago Fabijan Aleksander Gelb Št. 61, december 2002 Ob 5-letnici Posavskega obzornika Od Vodeba do Habinca Za nami je torej pet let in šestdeset številk mesečnika Posavski obzornik, ki je začel iz~ hajati 15. decembra 1997, v času, ko je bil naš prostor brez svojega lokalnega lista. Začeli smo zagnano in z optimizmom v vseh pogle- dih, z kar nekaj izkušnjami in še več volje do dela pri projektu, ki je pomenil (spet) nekaj novega v naših krajih. Še danes se radi spom- nimo zbiranja prvih naročnikov in prvih va- bil na različne prireditve in dogodke, ki smo jim skušali po svojih močeh slediti. Pravzaprav se v našem okolju niti ni veli- ko spremenilo. Ko smo že mislili in tudi zapi- sali, da je preštevanje po levi in desni vsaj na lokalnem nivoju obledelo, da je zmagal skup- ni interes skupnega življenjskega okolja in da je tovrstno »urejanje prometa« prepuščeno predvsem državnemu nivoju, so nas nedav- ne javno objavljene ocene vendarle zdrznile. Nič več kot to, saj vendarle upamo, da jih iz- rekajo posamezniki v malodušju lastnega ne- uspeha in samotolažbe ali pa jih je prepros- to povozil čas. »Mnogih Slovencev ne briga takrat, ko de- laš in se trudiš, pač pa se začnejo zanima- ti zate, ko uspeš, in ti celo poskušajo škodi- ti«, je izjavil za naš časopis mojster frajtone- rice - Toni Sotošek. Tega se skušamo zave- dati in si pomagati, da bi lažje preživeli vsak- danje izzive in preizkušnje, ki jih v obdobju »turbokapitalizma« tudi v naših lepih krajih ne manjka. Tudi sicer so nam bili v uredništvu pose- bej dragoceni pogovori s sogovorniki in seve- da sogovornicami, ki so s svojim prispevkom na enem ali večih področjih zaznamovali naš čas in prostor. Bili so iz različnih generacij, iz- brali smo jih zaradi različnih dosežkov in ob različnih dogodkih, le krajevno je bila veči- na povezana s Krškim in okolico, kot je vsaj v drugi polovici svojega obstoja zaradi različ- nih vzrokov tudi naš časopis. Prav je tudi, da se na tem mestu spomni- mo našega prvega gosta z naslovnice, letos preminulega Rafka Vodeba. Še danes nam namreč jasno odzvanjajo njegove besede kot neusahljivi moto: »Skušal sem biti tisto, kar sem...« Zelo uporabne za vsakdanjo rabo in ne samo za kraj, v katerem Posavski obzor- nik izhaja, so tudi besede našega zadnjega sogovornika Jožeta Habinca: » Ne pristajam na delitve, Krško je zame samo eno...« Popotovanje skozi popisane in poslikane, najprej dvo, zdaj pa večbarvne strani starih številk Posavskega obzornika lahko zaintere- siranemu pregledovalcu nudi sicer nekoliko nepopoln pa vendar slikovit in pester presek življenja v obdobju, ki je nekako presekano s prehodom med tisočletji. Dogodki in ose- be so nam po eni strani še tako blizu, nskate- re obljube in cilji so sicer uresničeni, še več pa je najbrž takih, ki čakajo na svoje udejanjanje v prihodnjih (petih) letih. Vsekakor pa so-v času, ko berete te vrstice, vse prejšnje postale naša skupna zgodovina. Silvester Mavsar ObžofniK 18 Št. 61, december 2002 iz obcfaaffinteraap Veselje nad darili lahko traja več dni. Ali pa več let. Letos lahko komu izmed svojih bližnjih podarite nekaj, s čimer ga boste razveseljevali več let: podarite mu rentno varčevanje Nove KBM. V Novi KBM ponujamo zares široko izbiro rentnih varčevanj z enkratnim ali obročnim vplačilom. Pričakujemo vas v naših enotah Agencija Krško, CKŽ 137, tel.: 07 4922 877 in Ekspozitura Brežice, Cesta prvih borcev 6, tel.: 07 4961 932. Informacije z izračuni na naši spletni strani www.nkbm.si. I Rentno varčevanje XVNova KBM, IIS* > >'ObcinskiodborKrško I ' pričakovanju jutrisnjegu due iščcino :,ve:,ile, segumo v njifwva srea in izrekamo icljc - sret'c, ruzumevanja. uspesnnsti Zato. prijatc/ji. soscdjc, :.nunci - poj>lejmo si v a(i in iskrenosti doilujnu» httscek topline. ¦ Vsc na) bo ukrojeno v skladti Z nasimi skupnimi pričakovanji, srcčanja nuj tuts hogatijo. prihajdjoče Icto na/ ho misc. OO IDS Krško preilscilnik ma^. Vbjko Sntosck «¦NfffR Včeraj je zgodovina. Jutri je uganka! Danes je darilo. In darilo je življenje... in življenje je nekaj posebnega... Živite in uživajte vsak trenutek svojega življenja tudi v letu 2003! AMglwf AOINCIJA JmmST ZA VARN#ST i^J^^S/K I i K • VAROVANJE OSEB IN PREMOŽENJA NARPEL31.8270KRŠKO IZPOSTAVI V BREŽICAH IN SEVNICI Zapreš oči in si zaželiš. Vse to in več Vam želimo mi. 19 ObZörniK Vsako letoje krog življenja. Začne se in konča. Narava si je vzela počitek, da si nabere novih modi in nato znova podari bogastvo svojega življenja Naj tudi nas novo leto najde pripravljene in pogumne, da odpremo vrata čudežu življenja. Z najlepšimi željami. Kostakd.d. Namesto poslovnih daril smo tudi letos namenili sredstva društvu za cerebralno paralizo Sorrček in Zvezi prijateljev mladine. VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. Obcankam in občanom, poslovnim partnerjem in vsem prijateljem voščimo vesele božične praznike in srecno novo leto. Tovcrniška 18,8270 Krško, SLOVENIJA, Tel: +386(0)7 48 11100, Fax: +386(0)7 49 21 115,48 22 077 [•mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si ObžofniK 20 Št. 61, december 2002 okolje in prostor Kakšna je razlika med skladiščem in odlagališčem RAO? agencija &arao Pripravila: Irena Mele Kadarkoli govorimo o radio- aktivnih odpadkih ali izrablje- nem gorivu, srečamo tudi izra- za "skladiščenje" odpadkov in "odlaganje" odpadkov. Nema- lokrat lahko ugotovimo, da ljud- je ne poznajo razlike med skla- diščem in odlagališčem ali se je ne zavedajo. Od tu do vprašanja: "Zakaj sploh potrebujemo odla- gališče, če so odpadki že varno uskladiščeni?" pa ni prav daleč. Kaj je torej drugače pri odlaga- nju kot pri skladiščenju? Kakšna je pravzaprav razlika med skla- diščem in odlagališčem radioak- tivnih odpadkov? Poglejmo najprej, kako oba izraza opredeljuje Mednarod- na agencija za atomsko energijo (MAAE), saj se na njene defini- cije ali priporočila najpogosteje sklicujemo in imajo tudi najšir- šo mednarodno podporo. V slovarčku1 izrazov MAAE s področja ravnanja z radioaktiv- nimi odpadki in v Skupni kon- venciji o varnosti ravnanja z iz- rabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi od- padki najdemo naslednjo ob- razložitev, ki v prostem prevo- du pravi: Skladiščenje je hranjenje radi- oaktivnih odpadkov ali izrablje- nega goriva v objektih, ki zago- tavljajo njihovo izolacijo z name- nom kasnejše premestitve2. Odlaganje je odstranitev od- padkov iz človekovega okolja brez namena ponovne uporabe oziroma brez namena, da bi z njimi še kdajkoli karkoli počeli3. Ta suha definicija pove bolj malo. Zagato povzroča tudi pre- vod iz angleškega izvirnika v naš jezik, ki za to ozko področje nima ustreznih besed ali pa izra- zi niso dovolj natančni ali uve- ljavljeni, da bi bilo razumeva- nje enolično. Brez nekoliko šir- šega pojasnila bomo zato težko dosegli poenoteno razumevanje. Poglejmo torej, kaj definiciji za- res skrivata. Najprej o skladišču: SkladišČenje je shranjevanje odpadkov za določeno, omeje- no obdobje v posebnih, namen- skih objektih - skladiščih. To ob- dobje je lahko dolgo nekaj let ali pa nekaj deset let. V vsem tern obdobju mora biti za odpad- ke v skladišču poskrbljeno ta- ko (ustrezna embalaža, primer- na zaščita), da ne ogrožajo oko- lja in ljudi. Skladišče mora torej za načrtovano obdobje zagotav- ljati ustrezno izolacijo odpad- kov od okolja. Ker je po naravi svojega delovanja skladišče akti- ven objekt, zahteva prisotnost strokovno usposobljenih ljudi ves čas obratovanja. Odpadki v skladišču morajo biti pod stal- nim nadzorom. Zaradi tega in zaradi relativno kratkega obdo- bja delovanja skladišča so pogoji za skladišče milejši kot za odla- gališče, saj je v skladišču mogo- če tudi kaj popraviti ali izboljša- ti, če se izkaže za potrebno. Od- padki v skladišču zato niso tako robustno pakirani, kot je to za- htevano za odlaganje, ves čas se tudi ohranja njihova dostopnost, saj je že od začetka predvideno, da se bodo odpadki iz skladišča preselili drugam (v odlagališče, izjemoma lahko začasno tudi v drugo skladišče). In še o odlagališču: Odlagališče pa je že zasnova- no, projektirano in tudi zgrajeno tako, da bodo odpadki v njem trajno varno shranjeni. Odlaga- lišče je že v zasnovi predvide- no kot pasiven objekt, torej kot objekt, ki ne potrebuje nadzo- ra in ekipe ljudi, ki bi skrbela za njegovo pravilno delovanje. Ko so odpadki odloženi in od- lagališče zaprto, prisotnost lju- di ni več potrebna, četudi se po- navadi vsaj določeno obdobje delovanja odlagališča še občas- no kontrolira in preverja. Od- lagališče samo mora torej zago- tavljati izolacijo odpadkov za celotno obdobje, dokler so od- padki, radioaktivni.Zato je gra- jeno po sistemu večih zapored- nih pregrad, ki preprečujejo, da bi škodljive snovi iz odpadkov dosegle naše življenjsko okolje. Te pregrade morajo biti pravil- no izbrane in njihova vzdržlji- vost predhodno preverjena, da bo odlagališče zares delovalo tako, kot je predvideno. Zato je tudi veliko pozornosti posveče- ne pripravi odpadkov za odlo- žitev, saj ustrezno pakirani od- padki predstavljajo prvo prepre- ko za pobeg radioaktivnih izoto- pov iz odpadkov v okolje. Od- padki morajo biti v trdni obli- ki, čimbolj kompaktni in stis- njeni in v čimbolj odporni em- balaži. V odlagališču pakirane odpadke zlagamo v za to pred- videne celice, rove in podobno. Vse vmesne prostore zapolnimo z izbranim polnilom, ki je lahko cement, glina ali kak drug ustre- zen material. Vsekakor mora bi- ti tudi polnilo izbrano tako, da s svojimi lastnostmi preprečuje uhajanje radioaktivnih snovi v okolje, če bi embalaža odpadkov popustila. Dodatno prepreko za prenos radionuklidov predstav- Ija tudi sam objekt odlagališča in ne nazadnje geološko okolje, v katerem je odlagališče zgraje- no. Tudi zato se lokacija odlaga- lišča tako skrbno izbira, saj sa- me geološke lastnosti okolja ig- rajo pomembno vlogo pri zago- tavljanju varnosti odloženih od- padkov. Ker dvom v umetno iz- delane pregrade obstaja, posebej v primerih, ko govorimo o odla- gališčih za visoko radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo, pri katerih je potrebno varnost izkazati za zelo dolga obdobja (za več deset tisoč let), je stabil- no geološko okolje z ustreznimi lastnostmi, ki preprečuje migra- cijo radionuklidov iz odlagališča v okolje, tisti dejavnik, ki bo za- gotavljal varnost odloženih od- padkov tudi, če ostale pregrade popustijo. Razlike med skladiščem in od- lagališčem so torej velike, bistve- no pa je, da je skladišče le zacas- na, odlagališče pa trajna rešitev. Pravzaprav skladiščenje in od- laganje predstavljata le dve fa- zi celovitega ravnanja z radioak- tivnimi odpadki. Za varno, eko- nomsko smiselno in družbeno sprejemljivo ravnanje s temi od- padki potrebujemo oboje: tako skladišče kot odlagališče. Ko so odpadki odloženi in odlagališče zaprto, prisotnost ljudi ni več potrebna.Odpadki so v odlagališču trajno varno shranjeni, ne glede na to, ali je odlagališče zgrajeno na površini ali pod zemljo. UAEA Safety Glossary, Terminology used in Nuclear, Radiation, Radioactive Waste and Transport Safety 2 With the intention of retrieval = z namenom dobiti nazaj; z namenom ponovno pridobiti 1 Without the intention of retrieval = brez namena dobiti nazaj; brez namena ponovno pridobiti 21 ObzorniK Št. 61, december 2002 Salvasorjeva knjižnica Krško. KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, Izposojevališče VIDEM, C. 4. ju- lija 59; Tel.: 07/490 30 70, Izposojevališče KOSTANJEVICA, Lju- bljanska 7; Tel.: 07/49 86 210 Bralci in bralke knjižničarja pogosto vprašajo za nasvet, kaj bi bra- li, komunikacija pa je seveda dvosmerna in pred dnevi mi je naša redna bralka priporočila v branje knjigo Utehe filozofije Alaina de Bottona. Vodilo knjige je Epikurjeva misel: »Tako kakor medicina ne služi ničemur, če ne odžene telesne bolezni, tudi od filozofije ni nobene koristi, če ne prežene trpljenja duha.« Delo je razdeljeno na več poglavij, namenoma se nekoliko zgleduje po v zadnjem destlet- ju zelo branih priročnikih za samopomoč in duhovno rast. Do sled- njih imamo »resni« bralci ponavadi zadržke in jih na hitro odpra- vimo, češ da je to instant psihologija. Pred časom pa sem nekje za- sledil misel priznanega slovenskega psihologa, da večina tovrstnih priročnikov pomaga. Z majhno opombo: ni dovolj, če napisano pre- beremo, tega se moramo tudi trdno držati. Če ste ljubitelj leposlov- ja in poezije, časa za branje pa nimate, je morda dovolj, da prebere- te Rilkejevo pesem v dvojezični izdaji zbirke Mojstri lirike na strani 56. Če pa ste zares v časovni stiski, bo zadostoval že zadnji verz, ki povzema bistvo vseh priročnikov za duhovno rast. Pesem je verjet- no nastala pod Nietzschejevim vplivom, ki v Utehah filozofije tolaži ljudi v težavah. De Botton v svojem delu s pomočjo antičnih in no- voveških filozofov teši nepriljubljene, nemočne, tiste s premalo de- narja in strtim srcem, v četrtem poglavju pa ponuja pomoč kar vsem nam, govori namreč o pogledu filozofije na nepopolne. Če se boste po de Bottonovi knjigi počutili preveč dobro, prebe- rite še Houellebecqov drugi roman Platforma. Po Osnovnih del- cih, ki je dvignil precej prahu v Franciji, pa tudi drugod po Evro- pi, je to drugi prevod tega avtorja v slovenščino. Pisec podobno kot v prvem romanu opisuje posameznika Zahoda in njegovo bivanje v odtujenem svetu. Roman bo zanimiv tudi za bralce Grishamo- vih uspešnic, saj junak na zabaven način bere in komentira njego- vo Firmo. Če v teh zimskih dneh pogrešate izlete v naravo, boste z veseljem prelistali novo fotomonografijo Joca Žnidaršiča Moja Slovenija. Med slovenskimi novostmi velja omeniti prvenec Lili Potpa- ra Zgodbe na dušek, nedavno tudi nagrajen na slovenskem knjiž- nem sejmu. Pozimi so večeri daljši, zato vas vabimo, da si jih krajšate z do- bro knjigo, ali pa si sposodite kak kvaliteten CD. Še vedno se trudi- mo, da nabavljamo večino sodobne slovenske književne produkci- je, prevodno literaturo in strokovne priročnike. ^J\^~f >h***f 11 jJJUw* Mio^e, jsbyt''- ^^*Sy^ß &LA5QENA SOLA KkŠKO Recital pianista Zoltana Petra v Krškem Pianist Zoltan Peter se je 28. novembra 2002 predstavil z re- citalom v dvorani Glasbene šole v Krškem. Program, sestav- ljen iz treh delov, je bil zanimiv in raznolik v programskem, stilnem in pianističnem smislu. Z umirjenim tenkočutnim ton- skim niansiranjem Beethovnovega Andante Favori v F-duru je pianistu uspelo poslušalce umiriti in jih povesti v preprost, pa- storalno obarvan eterični glasbeni svet, ki se je razgibal s po- pularno Patetično sonato. Tu je bila interpretova vznesenost ves čas v okviru agogične in tonske kontrole, zato se je Beet- hovnova glasba toliko bolj izrazila in dosegla svoj namen. V srednjem impresionističnem delu je tenkočutnost Zoltana Pet- ra ogrela publiko z Ravelovim delom Pavane - Pour une in- fante defunte in Improvizacijo - Hommage a Edith Piaf Fran- cisa Poulenca, vzhičenost pa je dosegel z učinkovitim Capri- ce espagnol Moritza Moszkowkega in jo stopnjeval v zadnjem programskem delu recitala, kjer je s tremi Lisztovimi deli, Spo- zalizio, Rigoleto-parafraza in La Campanella, dokazal, da ga tehnično zahtevne skladbe močno privlačijo. Tovrstna dela iz- vaja lahkotno in z veliko mero domišljije, kar botruje čudovi- tim pianističnim efektom, ki ogrejejo poslušalca. S svojim nastopom je Zoltan Peter potrdil dejstvo, da je ten- kočuten pianist z bogato tonsko kulturo in širokim pianistič- nim znanjem, ki zrcali njegovo mladostno obdobje, v katerem je delal s profesorjem Valdmo. Ves čas recitala sem občutila vtise tega obdobja, kar se nena- zadnje kaže tudi v njegovi pianistični drži. Čestitam! Prof. Karolina Vegelj - Stopar V četrtek, 5. decembra, smo v organizaeiji Glasbene sole Kr- ško v avli Kulturnega doma Krško gostili svetovno priznanega klarinetista Fernanda Silveiro. Gost iz Brazilije je ob spremlja- vi pianista Zoltana Petra očaral publiko s programom, sestav- ljenim večinoma iz brazilske sodobne glasbe, ki je zvenela ze- lo sveže in lahkotno, kar smo lahko od glasbenika, ki prihaja iz krajev, kjer sta doma samba in rumba, tudi pričakovali. Umet- niško težo programu sta dali skladbi, sicer železni repertoar klarinetistov, Solo de Concours skladatelja Raubauda in We- brov Grand duo. Za dodatek je mojster Silveira odigral »Cho- ro«, brazilsko skladbo z narodno motiviko, v kateri je uporabil nekaj zanimivih klarinetističnih efektov in izzval pri pretež- no mladi publiki veliko navdušenje. Navkljub dejstvu, da sta se glasbenika srečala prvič in imela samo eno skupno vajo, sta navdušila publiko ter tako potrdila njun sloves. Robert Pirc Vse dobro v novem tetu vam zeßmo učenci in fipsefyvv Qtasbm šote %rškg Št. 61, december 2002 šport in rekreacija Današnji uspehi krški košarkarjev še vedno v senci »zgodovine« Krško - Za današnjo krško ko- šarko lahko rečemo, da je neu- pravičeno prikrajšana za širšo podporo številnih (nekdanjih) privržencev pa tudi tistih ak- terjev, ki za posamezen razvoj in obstoj športne panoge name- nijo »podporna« sredstva. Zato med množičnimi športi v občini bolj kot ne životari. Nedvomno pa si zasluži več pozornosti, saj za Košarkaški klub Krško igra okoli sto mladih fantov, in kar je pravzaprav najpomembneje, da se ne bi ponovila stara zgodba o naglem vzponu in neslavnem razpadu krške košarke, zdaj šti- ri selekcije sestavljajo pretežno fantje iz domačih logov. Preko devetdeset registriranih igralcev v mladinski, članski, ka- detski in pionirski selekciji vsa- kodnevno pod vodstvom trener- ja Siniše Mesiča.trenira v šport- ni dvorani krške srednje sole. V obdobju treh let, kar je za delo v klubu poprijelo novo vodstvo, je viden napredek v vseh selek- cijah, predvsem pa v najmlaj- ši, pionirski selekciji, ki se bo v spomladanskem delu potegova- la za naslov državnega prvaka, v članski ekipi pa so si v letoš- nji tekmovalni sezoni zadali cilj obstanek v l.B Slovenski košar- kaški ligi. Največ težav imajo seveda s financiranjem, saj morajo samo za eno člansko tekmo, ki pa se odvijajo pravzaprav vsak konec tedna, odšteti kar 150 tisočakov, za kadete denimo 40 in pionirje 30 tisoč tolarjev, s stroški pa so povezani tudi prevozi na tek- me in športna oprema za igralce. Glede na to, da spada Košarka- ški klub Krško med tiste šport- ne organizacije v občini, ki z vse večjim posluhom in trudom de- lajo z mladimi, si nedvomno za- služi v novem letu več podpore lokalne skupnosti in sponzor- jev. B.M. Sezona 2002 za Fanovce manj uspešna Krško - Motokrosisti Fun športa z letošnjo sezono - njihovo že šesto po vrsti - ne morejo biti ravno zadovoljni. S tekmovanji sta že pred sezono prenehala dva njihova tekmovalca - Niko Hrstič in Denis Dolinšek, medtem ko je Boštjan Ocvirk tekmoval zgolj na pokalnem tekmovanju, pa še to ne v celoti. Tako so rumene klub- ske barve na državnem prvenstvu zastopali štirje tekmovalci, trije - Nik Rovan, Domen Jane in Tomaž Salobir v razredu članov do 85 ccm in Blaž Germšek, ki se je po treh letih ponovno vrnil med Fanovce, v kategoriji 125 kubičnih centimetrov. Medtem ko sta Sa- lobir in Jane, ki je sredi sezone prenehal tekmovati, šele prestopi- la v višji razred, je Rovanu kljub zlomu roke, ki ga je imel v apri- lu, že kazalo, da bo osvojil tretje mesto v najšibkejšem članskem razredu, potem pa se je na dirki v Lembergu hudo poškodoval in z dobrim rezultatom ni bilo nič. Na državnem prvenstvu se je Fun sport Bence MX team tako med enaindvajsetimi ekipami uvrstil na štirinajsto mesto, kar je enako kot leto poprej, dva njegova najbolj- ša predstavnika v vsakem razredu pa sta skupaj zbrala 183 točk. Zato pa je z letošnjo sezono lahko bolj zadovoljen Iztok Bence, ki že tretje leto tekmuje na pokalnih in ligaških tekmovanjih. Le- tos se mu je v kategoriji veteranov pridružil še en član - Branko Povše, ki pa ni odpeljal vseh dirk, saj je šele sredi sezone dopolnil predpisano starost - 35 let. Marija zopet v vrhu Trbovlje - 14.12. so se čla- ni KBL Rajhenbrug udelcži- li mednarodnega turnirja, na katerom jo nastopilo pribli/no 500 tekmowilcev in tekmovalk i/ petih evropskih držav. Mari- ja Jeler je osvojila /lato v katah in srebro v borbah. Njen uspeh je dopolnila klubska kolegica Danijela Grilc, ki je v katah pri eliinicah /asedla tretje me- sto, v sportnih bor bah pa za- sedla 5 mesto. Pri dečkih se je i/vrstno odrezal Nejc Kostanj- šek, ki pa je dvakrat premočno zadel nnsprotnika in na /alost i/padel v čelrtfiruihi. Pri knde- linjah je v katah Jasmina Grilc osvojila 5. mesto, Vesna Požun pa je bild v isti kategoriji sesta. Pri članih so v borbah nastopi- li Martin Hriberšek, ki je /ju od 18.00 do 19.30 ure MC M°9 AHernativni večer v Zvezdi: | ^^ ^J CT Altervision, rook soul, rock stone, j ifR* f_ ^J videospott znanih punk skupin in fal Sobot« presenečenje na big soreenu HI f^ß \_________ob 21.00 uri_______________L____L / OQ Informativni sestanek udeležencev *fcr *gw *TJ jezikovnih tečajev v MC Kröko ^W* *W KonC6rt: Jazz v Zvezdi: ~ PJ JŠ^ "3H Igor Lunder Trio ob 21.00 uri H ^9^ *P*J Dramska delavnica za mlajše Jfe č°™k nH iftOO rfo 17.30 ur« '^W ** R ^----------------------------------1---------------------------------u--------¦----------L________________________________>• mr Legenda: * (oT^^TT^ygsUT^ jffiy Mladinski Center Krško © Klub posawskih študentov QjgJlgiYdlsjQ jftŽ< MILKA - Dom Milke Kerir» -Msadinskl Center Krško [ Kulturno umetnliko društvoBUTN'HRUPN s&) Produkcüska skupina FOTOTEATER' O Zuezda - klub za mlade Z V R Oruštvo IZUIR Krško J O Zvezda - Klub za mlade M www.mc-kfsko.si /UVODNIK^to] Novo leto - Novi začetki ^r*»* Ljudje, naj si bo mladi ali starejši, začenjamo novo leto s pogledom v prihodnost, z željami in pričakovanji novega, boijšega, lepšega. Izpolnitev naših žclja in pričakovanj pa je prvenstveno odvisna od nas sarnih, našega deta in odločitev v tekocem letu. 6e smo delali in se odločafi prav, bodo naše želje in pričakovanja zagotovo vsaj deloma izpolnjeni. Novi začetki temeljijo na preteklem delu in odlocitvah. Za censer so novi zaeetki novi ljudje, novi programi, nova podoba, nova spletna stran in novi prostori, predvsem pa nove moznosti in ideje. Vsem mladim ter občanom in občankam naše občine želimo vesele in zadovoljstva poine božične praznike, srečno in uspešno Novo leto 2003 ter obilo užitfcov ob programih, ki smojih pripravili za vas. \EkipaMcKfško J Veseli december... /GLEDALIÖKA PRED9TAVA: \ TEGA T! N10EM JAZ POVEDALA, M0N08P0LN0 GLEDALIOČE jfijb. 21.12.2002. ob 21.00 ^$T V zvezdi bos+a s skupno predstavo nastopili Irena Duša in Nataša Jereb, ki sta s svojim skupnim sodelovanjem začeli v Teatru Gromki. ^^____ Čeprav se predstava ukvarja z resnimi MSi^M iemami, ostajata zvesti žanru W g|f/* ¦ zabavnega monospolnega gledališea, K S^^la tokrat v stilu stand upsit down HflPwH komedije po principu plačaš eno, dobiš BflflftfcJil dve. V predstavi je precej prostora za «~*->»««*~ verbalno improvizacijo. JAZZ KONCERT-JAZZ TRIO ^ 26.12.2002 ob 21.00 uri ^^ Nasfopil bo jazz irio v zasedbi ' domačih jazz glasbenikov. Lovro Ravbar na al-t saksofonu, Matej Holko na basu in Janez Gabric na bobnih. Lovro in Janez študirata jazz glasbo na konzervatoriju v Rotterdamu, Matej Hotko pa je mmammmpmrnm letos koncal š+udij kontrabasa na ^Hft[^fl|j^H| Manhattan school of music v New ^^^^^^^^^B Yorku. HHHHIh KONCERT: YO-ZO: UH, KAKA RITKA ÄÄ 28.12.2002, ob 21.00 uri ^ Joco in Zoki skupaj predstavljata duet z imenom YO- ZO. Njuna glasbena kariera se je začela leta 2001, ko sta za šalo posnela svojo prvo pesem z naslovom Neverjetna si. Dadi Daz jima je predlagal, da naj zaradi medijskega uspeha, posnameta še kakšno pesem. Zgodil se je hit To mi delaj, za katerega sta posnela tudi videospot. V Zvezdi vam bosta predstavila še ostale svoje pesmi: Slovenija, Tvoje laži, Tota rada da (lupčeka), U, kaka ritka... Izdala pa sta že tudi svoj prvi album, na katerem najdete vse te komade, pa še kakšnega več. Popestrite svoj ikonec leta, se vidimo. j /JEZIKOVNI TEČAJI V MLADIN8KEM\ CENTRU KRÖKO ^jä*. Januar-april 2003 "W^ V Mladinskem centru Krško smo se spričo novih pravil priznavanja veljavnosti znanja tujih jezikov odločili, da organiziramo nadaijevalni (obnovitveni) tečaj angieščine in začetni tečaj nemščine. Udeleženci tečajev bodo seznanjeni z možnostmi opravljanja certifikatnih izpitov pri Republiškem izpitnem centru in pooblasčenih izvajalcih (priznanost znanja tujega jezika). Tečaji so odprti za vse starostne skupine. Obseg: 30 ur. Prostor: Mladinski center Krško. Namen: osvežitev srednješolskega znanja angleščine in srednješolskega znanja nemščine Termin: od januarja 2003 do aprila 2003, tedenski termini po dogovoru. Izvajalec tečaja angleškega jezika: prof. Anton Tasič. Izvajalec tečaja nemškega jezika: Katarina Lapuh, absolventka nemškega jezika. Rok prijave: 27. januar 2003 oz. do zapolnitve mest. Prijave zbiramo na tel. št.:49-05-825. Informativni sestanek: 29.01.2003 ob 18.00 za angleški jezik in ob 19.00 uri za nemški jezik. Cena tečajev: - za dijake. študente in mlade do 26. leta: 12.000,00 8IT. \-ostali: 20.000,00 SIT. J /POTOPISNO PREDAVANJE: ^ MALEZIJA IN 8VET POTAPUANJA (Ma+eja Planinc) JlgL 16.01.2003 ob 20.00 uri ^^ Matej a Planinc nam bo v sliki in besedi povedala kako je, 6e se potepaš od Tajske proti Maleziji in se preživljaš samo s potapljanjem. Po potopisnem predavanju pa se nam bo predstavil SUB-NET d.o.o. Družba SUB NET se ukvarja izkjučno s potapljanjem in prodajo pripomočkov, ki so potrebni pri potapljanu. Vsi, ki se bodo udeležili predavanja se bodo udetežili nagradne igre. Predstavnik druzbe SUB-NET bo podelil dve nagradi v vrednosti 7.000,00 SIT. Nagradi sta discover scuba ali spoznavni potop. Spoznavni potop je vsebinsko razdeljen na tri dele: 0 Teoretični del (predavanje in video posnetek) D Praktičen del v nizki vodi (v bazenu ali morju) D Potop v globlji vodi (v morju - potapljaški center v Piranu) Wabljeni vsi željni potaplj anj a in adrenalina I J (^RAZQTAVA FOTOGRAFIJ: -$[H ^ DARIJE PETKOVIÖ (HR) ^^ 17.01.2003 ob 20.00 uri ^^ :: Sekcija Fototeater prireja v Klubu za mlade Zvezda fotografsko razstavo del Darije Petkovica, priznanega hrvaškega fotografa. Darije Petkovič je koncal akademijo za režijo in film v Zagrebu. Kljub mladosti je osvojil dve nagrade na mednarodnih natečajih. Za sabo ima že 8 samostojnih razstav v Zagrebu in 10 skupinskih razstav po svetu. Razstava bo na ogled do \konca meseca januarja I LITERARNO-GLA8BENIVEČER: ^ P0DDEŽNIK0M ^& 23.01.2003, ob 20.00 uri ^B^ Gostja vecera Zvezdana Majhen je samostojna ustvarjalka na kulturnern področju, znana je kot tekstopiska mnogih otroških pesmic, pred nedavnim pa je izdala pesniško zbirko Poem a etra, ki jo z veseljem razdaja med ijudi lačne poezije, po Sloveniji, sodeluje tudi v glasbeno animactjskih predstavah (V deželi Tamtaram) in je skozi besede prišla globoko v otroška srca. Glasbeno bo večer popestrila vokalna skupina Srake z Rake, pod umetniško vodjo Janjo Češnovar. Vabljeni, vsi ki želtte, da bi bil ta četrtek malo ulrugacen j 'alternativnivečer ,k __^ V ZVEZDI *&-fifl 25.01.2003 OB 21.00 URI ^^ Zopet bo za clubbing poskrbel Dj Butnhrupn. ki vam je tokrat namenil: alter vision, rock soul, rock stone, videospote znanih punk skupin in presenečenje na big screenu. Ob 21.00 uri v Zvezdi. Ne zamudite, ^vabi vas Dj Butnhrupn._______________________j 'lAZZ KONCERT ^^ IGOR LUNDER TRIO 4jP 30.01.2003 ob 21.00 uri 30. Januarja bo nastopil Igor Lunder trio v zasedbi Igor Lunder- kitara, Nikola Matosic-kontrabas in Aljoša Jerič- bobni. Igor Lunder je koncal Visoko solo za jazz kitaro in kompozicijo v Gradcu. V programu koncerta bo poudarek na skladbah velikega jazz pianista Thelonious-a Monk-a. yVabljeni. j /szMENJAVE, TABORI, DELAVNICeN TEČAJI.8EMINARJI N0V08T!!! NEFORMALNI INDEK8 NERK8 Mladinski center Krško se vključil v projekt Nefiks. Gre za širok projekt Mladinskega ceha iz Ljubljane, ki po vzoru ostalih evropskih držav skuša vzpostaviti bazo podatkov o neformalnih izobraževanjih posameznika in le te povezati z delodajalci. Tako so pripravili tudi indeks, ki je namenjen mladim od 14. do 31. leta, da lahko vpisujejo vanj vsa svoja izobraževanja, zahtevna dela preko študentskega servisa, vodenje zahtevnih projektov..., kar bi drugace ostalo nedokumentirano. Od januarja naprej lahko tudi ti kupiš Neformalni indeks na info točki Mladinskega centra Krško Agenciji za mlade .Punkt. Cena: 1.500.00 8IT. , HiüaJBfe:me»eä)lMi>o«e*i*prfre<«tevlnji Odaovornl nradnlk: Bobtrt OstralKS OMUmmmJb In prriom: CbcW. Zavod RECIO Use napove« in Priswv^ Je a obJavo «tetoä «evlfld mwecirika MUka Itito pofrebM a latladaH Bwsec L nanatlovvredniitva.Mbdlnsfclc«»t«r«1 oridrtaiei>rsvfcodokrBHtoniapriswvfcov. > Št. 61, december 2002 2 o o :i • ¦ ¦ Razišcite svoje ozvezdje varnosti! VOKOJMNSKA /JV1JKNJSKA /DUAVSTVEINA ; ^TANOVAT*JSkA ¦ * JSFZGODNA ^-WTOMOBILSKA ¦ Ob prihajajočem lelu Vam želiino prijetne praznike, predvsem pa zdravja in zadovoljstva. Zagotavljamo vam, da bodo vaša zavarovanja tudi | , v letu 2003 varna, kakovostna tor kot vse doslej, tudi konkurenčna. Z najboljsimi ž(?ljami. Adriatic i Bvsonlsi druibi d.d. Adriatic Novo mesto, INovi tr«» 1, trl.: 373-06-21 Predstavništvo KrSko, Osta Krskih žrt<*v 21, \|iiT.ltuMiJii>k.i<: (i.mXH)Rn(H»r ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO Vsem občankam in občanom želimo veliko zdravja, sreče in veselja! Kolektiv ZD Krško Cjevru Z jabolkami EVROSAD vam bo leto 2003 prijetnejše. SREČNO! Evrosad d.o.o. Krško, Cesta 4. Julija 134,8270 Krško Tel.: 07 49 04130, Fax: 07 49 04149, E-po§ta: evrosad@siol.net V času prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih si vzamite trenutek zase, za ] družino in prijatelje, v novem lew pa Vam želimo obilo osebnih in delovnih uspehov ter medsebojnega razumevanja. \ SLS. : WWW.sls.Si I Hprimorje SREČNO 2003 A Premoščamo ratcfdlje, A L spajamo bregove' ' ^^^B| zblizujemo ljudi, • fe^,u. podajamo roko sadelovanja. Št. 61, december 2002 ARISTOTEL Aristotel, d.o.o. \ Medicina dela, prometa in športa > Splošna medicina Meritve kostne gostote , Aškerčeva 1, Krško L Gubčeva 22, Novo mesto Vsem poslovnim partnerjem, pacientom in pregledovancem lelimo obilo prazničnega veselja v iztekajočem letu ter poslovno uspešno in zdravo novo leto! Vsem krajankam in krajanom ^ želimo prijetne ^ božične praznike^ ter uspešno ^ novo leto 2003.^ KS LESKOVEC pri Krškem ißlMBL. * **L Montaža, inženiring, trgovina * yr 4» ^ I5)se6e/ /wxic in ow/o-/wMwwun ^/A/m xeu J^/wtcnla.o.o. # CKŽ 135e, SI-8270 Krško tei. +386 (0)7 49 12 500. fax. +386 (0)7 12 521 www.elmont-kk.si, e-mail: tnfo@elmont-kk.si REPUBUKASLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRŠKO Cesta krških žrtev 14.8270 KRŠKO SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE, V LETU 2003 PA ČIM VEČ ZDRAVIH IN USPEŠNIH DNI TER MNOGO OSEBNE SREČE Vam želijo Načelnik in delavci Upravne enote Krško PIHALNI ORKE8TER 3ENOVO VABINA BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT Vsredo, 25.12.2002 ob 1$, uri Dom XIV. Divizije Senovo Gosta večera: Stanka Macur in Rudolf Strnad , Predprodaja vstopnic: BAR OAZA V in 1 uro ored koncertom! J 11 ObžorniK prejeli smo Št. 61, december 2002 Boleč očitek Ko se je društvo MePZ >>Za- rek« Dolenja vas pred štirimi le- ti ustanavljalo, smo se člani z ve- likim žarom zagnali v delo, sprva v 4 sekcijah (mešani pevski zbor, literarna sekcija, ročnodelska sek- cija in Ijudski pevci), v tretjem le- tu pa smo se preizkusili še v peti - dramski sekciji. Društvo že od vsega začetka otepa z material- nimi problem! in je od prejšnje- ga financerja (ZKO Krško) dobi- vala pičla sredstva in še ta z več- mesečno zamudo. Toda letos, ko je financer Občina Krško, je to sta- nje še slabše. Finančno je bilo na- še drustvo ovrednoteno najniz- je v obcini. Najbolj nas boli OČI- TEK' odgovorne osebe na oddel- ku za družbene dejavnosti V.F., češ »da ustanavljamo vedno no- ve sekcije«. (Očitek se je nanašal na dramsko sekcijo, ki deluje zdaj drugo leto, a je ie v letu 2001 na- študirala komedijo z lastnim sce- narijem in z njo tudi nastopila na 4 odrih.) Za leto 2002 pa smo prijavili dramsko delo v dveh dejanjih, tu- di po lastnem scenariju, ki pa ni bilo ovrednoteno po Pravilniku o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje kulturnih progra- mov. Zakaj? Ker je sekcija nova. Pa saj obstajajo še mlajše, a je bi- la »komisija« od njih prizaneslji- vejšal Mijim privoščimo, le krivi- ca nas boli. Naše komedije pa pri dodeljevanju sredstev ni bilo mo- goče ocenjevati, saj tedaj še ni bi- la niti naštudirana. Glede na od- ziv in število obiskovalcev paje bi- la uspešna. Prikrajšane pa so tudi naše dru- ge sekcije: likovno-ročnodelska (ni prejela nič denarja po »zaslugi« iste osebe!) in Ijudski pevci »Aj- da« (22.000,00 SIT). Mentorji smo ogorčeni: name- sto vzpodbudnih in pohvalnih be- sed dobimo zaušnico od »kultur- ne« (?) delavke, ker širimo kul- turno dejavnosti Zato naš za- gon plahni. Saj še naprej delamo in ustvarjamo, čeprav z grenkim občutkom zapostavljenosti (nebo- digatrebal). Kot mlado društvo bi potrebo- vali še več denarne podpore. Vsi mentorji, razen zborovodke, smo se honorarjem odpovedali v korist potreb društva. Celo obljuba župana, da nam bo pomagal, se ni uresničila. Nič čudnega torej, da po odsto- pu dosedanje predsednice društva nekaj časa ni nihče hotel prevzeti tefunkcije. Vsi, ki nam za kulturo v kraju ni vseeno, želimo, da bi bi- lo dodeljevanje sredstev v prihod- njem letu bolj pravično. Mentorji: Karolina Drugovič, Jožica Vogrinc, Niko Bogovič, Mir a Damjanovič, Marija Molan Industrija gradbenega materiala, d.o.o. Velika vas 62a, 8273 Leskovec pri Krškem OBČANKAM IN OBČANOM POSAVJA VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2003. Hi 1 QD /^TOMOELEKTRARNA VA/-_. I BRESTANIC Ad.. Vsem občankam inobčanom ter poslovnim partnerjemželimo^ vesele bozične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2003. Št. 61, december 2002 šport in rekreacija «^ t Xr - 1 / i ¦ i PREDSEDNIK H CKZ 65a 8270 KRSKO 11 avtor: izmenjava | cerkveno j BRANE slovenska j izdelo- ! planinske *^Si*^ Toi n7/AQ r\r> sen U matja2 mnenj' gukbilo oblak 1 IGRALKA VALEC ZVEZE kiska .._»,.,, **'«.^ _.., Tel..07/49 02 560 If hladnik razprava glasbilo oblak ! rina čipk slovenue kisika I*?V?M7>flIN[ Fax:07/49 02 571 V _------------- , I J » i.....__ li^CsLsLliivJ Poslovalnica SENOVO ! ^an^iir........i.....ini-......ir........'x«a»k .. ¦. Tel.:07/49.79 121 ... gghflifr . profit Vvrtnemcentru 4/# ------'------ '*, ¦, ¦¦¦¦¦¦-¦¦¦¦"¦¦¦¦- , ¦¦.. ,-~ ^ ¦ ¦¦¦¦:-¦¦ %/'¦'¦¦¦ ^Jmvr:-......¦¦¦: opisovanje, Krsko in poslovalnici Senovo..\ü& ^ p«^f jj|||,: ..-¦ -:-^'---vSm:itiÜäitfi'öv^^Äröi.jzlifirbf"'¦ " • ¦ IMmm LJUBEZNI ^^^pils^ip^pifniiimtKwaBgfiitiiiis^ mob,lno LS ^^K ^BME~Ti «i#gj rcamfura a^T/aJ il fJafat i HMH^B^^B^B^^^^^^Htl poslovanje navinšek ^HHj^^^H^a^HHp|^HB^HHHj|HfHHH|^HB^HH|^H^^^^B^HH|^^^^^^^^^^^HI[ glas ^^HH^H^HflBBHHBBVHH^HHHii^^H^^^^^I^^HB^H^^^^^^^^^BBI 1 francöskt ¦j^^H^^^^^BVBVnRfSnRfnSIR^HH^^^^^HH^^^^^H^^H^m^H/ sukar FISUKARKI USNOSTE" EN0CELlCNI ZORAN MANjS* ; *HSm ¦ POROČNA ; a«*«>ST. TOMANJ- PISANA SIuu? NMW 0RGAN1ZEM ^SuXR V0JAŠKA IMaSa GOSTIJA VLECenJE' »«NJE TROPSKA cSe S ZB1ČKOM THALE enota 'S* G0STUA naX apetita ^10* SLOVENSKA KRŠITEV PESNICA ZAKONSKIH STOK MUSER OBVEZNOSTI POVRŠINA, 06M0ČJE EGO ERBU POVEZAVA SLADEKSOK PTICA | ruvEXHVH IZMEČKANE- SEVERNEGA ' GASADJA MORJA, ALK SLOVENSKI PISANA