4. PRIMORSKI DNEVI na Koroškem so se pričeli 7. oktobra s prireditvijo v Bistrici v Rožu. Srečanje glasbenih šol iz Gorice in Koroške je odlično uspelo, tudi obisk je bil zelo dober. Ta konec tedna bodo Primorske dneve zaključili s prireditvami v Šmihelu (v soboto), v Št. liju in v Globasnici (v nedeljo).
n	15
	
LETO XXXXI. Številka 41
Cena 8,— šil. (10000 din)
petek,
13. oktobra 1989
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort
Klagenfurt/
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec
TAJNIK NSKS MAG. MARJAN PIPP:
..Beneralka za praznovanje ni
„Generalka“ za možno skupno praznovanje ob 70-letnici plebiscita zaradi nekvalificiranih napadov deželnega glavarja na slovensko narodno skupnost na letošnjih praznovanjih ni uspela, je dejal tajnik Narodnega sveta mag. Marjan Pipp. Haider se je v svojem govoru obrnil proti sprejetju t. /'. memoranduma (otroški vrtci, dvojezična trgovska akademija, podpora kulturi) in je napadel dunajsko vlado, ki se po Haiderjevem mnenju nima kaj za vmešavati v notranje koroške zadeve. Tajnik NSKS mag. Pipp je Haiderjeve napade ostro zavrnil; če Haider zavrača pozitivni razvoj, ki ga je pogojilo sprejetje memoranduma, potem mu moramo odrekati resno pripravljenost za dialog v deželi.
Haider je 10. oktobra v Celovcu na centralnem pokopališču na prireditvi 10. oktobra dejal, da bo kanclerja Vranitzkega opozoril, da je slabo ignorirati večino na Koroškem. Zato Koroška ne bo sprejela memoranduma, brez pristanka Koroške da ne bo nobenih rešitev.
Zgodovinarjem pa je Haider očital pačenje zgodovine in za-
hteval, da naj brambovcem izkažejo več rešpekta in da naj gojijo „manj ideoloških predsodkov" napram Koroški. Od zveznega predsednika VValdheima je zahteval za še živeče brambovce odlikovanja od republike Avstrije. V ljudskih šolah pa naj bi izboljšali pouk o brambovskem boju — potrebne korake bo Haider sam pod vzel. Haiderjev
predgovornik brambovec Fido Missoni pa je pozval vse Korošce, da naj pomagajo na južnem Koroškem pri boju za nemško šolo. Missoni je pozval vse, da se naj borijo za to, da bo Koroška vedno ostala „frei und ungeteilt" in je zaključil s pozdravom: Heil Karnten!
Tajnik NSKS je k Haiderjevim izjavam v tiskovni izjavi dejal, da je Haider spet enkrat emocionalno zadovoljil nacionalni tabor.
S tem pa se je zelo oddaljil možnemu skupnemu praznovanju. V zvezi s praznovanji 70-letnice plebiscita da bo potrebno opozoriti na mednarodni ravni Haiderjevo vlogo in zasidranost v nemškonacionalnem taboru, tako tajnik NSKS.
Haiderjeve izjave je ostro zavrnila tudi ZSO in zahtevala od zvezne vlade takojšnjo izpolnitev memoranduma.
(S .
1
>
„ Križani" na enem od ovinkov na ljubeljski cesti, tik pod mejnim prehodom, spominja številne potnike na trpljenje kacetnikov, ki so tod gradili severni portal ljubeljskega predora. Kip je iz lesa in kmalu bo prišel čas, ko ga bojo delavci cestne uprave odeli v zimsko oblačilo in ga zaščitili pred mrazom in snegom. Od spomenika pa je tudi lep razgled na Starhovo kmetijo in Žin-garco ter celo ljubeljsko dolino.
Ob tednu varčevanja 1989
Nagradne žrebanje ZVEZE-Bank in Posojilnic-Bank
Na žrebanje so povabljeni tudi vse bralke in bralci Našega tednika. Na strani 11 je vprašalnik, katerega je treba izpolniti in poslati na Vašo domačo Posojilnico ali pa na Zve-zo-Bank v Celovec.
Torej, želimo Vam obilo sreče in veselja pri sodelovanju!
Ta teden v Našem tedniku:
Mi v parlamentu —
naj novejše iz dunajskega parlamenta in od našega poslanca Smolleta
(stran 2)
Zveza bank in borza —
zadružni list
(strani 7, 8, 9, 10)
Primorski dnevi na Koroškem	(stran 11)
Šport — SAK spet le neodločeno	(stran 15)
Slovenski občinski odborniki na Južnem Tirolskem
Klub slovenskih občinskih odbornikov bo v soboto in v nedeljo obiskal Južni Tiral. Slovenski občinski odborniki bodo v obširnem programu spoznali občinsko delo na Južnem Tirolskem, zadružništvo in položaj Ladi n cev.
iSt£u
o Pet d. 13.
oktobra 1989
STRAN q petek,
O 13. oktobra 1989

■ ■
’ ^TTVPAKL^^i
Avgusta je deželni glavar Haider koroškemu časopisju sporočil, da so mu znana tajna poročila varnostne direkcije za Koroško v zvezi z delovanjem	„Avstrijskega
komiteja“ na Nizozemskem, ki je pozval nizozemske goste, naj bojkotirajo Koroško — in da bo s pomočjo teh poročil razkrinkal koroške organizatorje bojkota. Marsikdo se je upravičeno spraševal, kako je v pravni državi možno, da nek deželni glavar za svoje politično delovanje dobi vpogled v policijske akte. Državni poslanec Karel Smolle je v zvezi s tem naslovil na notranjega ministra Loschnaka pismeno vprašanje, v kateri lastnosti je Haider lahko prišel v posest teh policijskih aktov.
Sedaj je prišel Loschna-kov odgovor: varnostna direkcija je, kot je to lahko storil vsak Korošec, poslušala oddaje „ radia za drugačno Koroško“ in je o tem poročala ministrstvu za notranje zadeve. Isto poročilo je dobil tudi direkor deželnega urada, ta ga pa je posredoval Haiderju. Dobesedno Loschnak nadaljuje: „Vendar sem ob raziskavi zadeve ugotovil, da za takšno informacijsko dejavnost ni jasnega zakonskega naloga. Zato sem varnostne direkcije zadolžil, da drugim organom zveze in dežel ne posredujejo informacij, če za to ni zakonske podlage." Haiderjevo vohunjenje za „organizatorji kampanje“ je torej bilo protizakonito.
Prejšnjo soboto se je v Brixenu na Južnem Tirolskem Karel Smolle sestal z zastopniki južnotirolskih Zelenih, mdr. tudi z deželnima poslancema Arnoldom Tri-busom in Alessandro Zen-dronovo. Poleg izmenjave informacij so se zmenili tudi za sodelovanje predvsem na področju manjšinske politike.
Kanclerja Vranitzkija je Smolle ta teden v parlamentu vprašal, kdaj se bojo končno konstituirali sosveti za hrvaško in češko narodno skupino. Konstituiranje hrvaškega sosveta je namreč že bilo na dnevnem redu ministrskega sveta, po intervencijah Robakove skupine pa je Vranitzky to točko spet črtal. Sedaj je odgovoril, da se naj Hrvati in Čehi najprej sami zmenijo za sestav sosveta. Hrvatje so to že zdavnaj storili, toda Robakova skupina socialističnih županov hoče biti priznana kot zastopnica manjšine in ne, kot bi to ustrezalo besedilu Zakona o narodnih skupinah, kot zastopnica socialistov v sosvetu. Podoben je položaj pri Čehih. Divide et impera, deli in vladaj, od tega gesla se očitno socialistična manjšinska politika tudi pod Vranitzkijem noče posloviti.
Ta teden so Zeleni predstavili zakonski osnutek za nov volilni red. Volilno starost bi naj znižali od 19 na 16 let, namesto 9 bi v bodoče naj bilo 21 volilnih okrožij. Od 183 poslancev bi naj 130 bilo izvoljenih neposredno, torej po osebah, ostalih petdeset pa kot doslej po listi. Možno bi naj bilo, da se lahko voli samo neko osebo ali samo neko stranko ali osebo od stranke A in stranko B, tako da bi sestav parlamenta čim bolj ustrezal volji volilcev. Večje možnosti bi naj imele tudi stranke, ki se stavijo volitvam samo venem volilnem okrožju. SPOin OVP seveda silita v drugo smer in nekaj razmišljata o 4 ali 5 odstotni klavzuli. Majhne stranke bi tako le še težko lahko osvojile mandat, regionalne stranke bi ne imele nobenih možnosti: saj bi tudi če bi (teoretično) vsa Predarlska glasovala za stranko, ki kandidira samo tam, to ne zadostovalo za mandat.
FUEU podpira vse zalile ve koroških Slovencev
V Briksenu je bilo preteklo soboto zasedanje FUEV. Koroške Slovence so zastopali podpredsednik FUEV ravnatelj dv. sv. dr. Reginald Vospernik, poslanec Karel Smolle in tajnik NSKS mag. Marjan Pipp, ki je v svojem referatu ocenil trenutni položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Tajnik NSKS je na splošno ocenil razvoj slovenske narodne skupnosti v zadnjih dveh letih. S poslancem Smolletom je dobila manjšina v parlamentu važnega zagovornika, na katerega je tudi javnost postala pozorna in bolj transparentno lahko ocenjuje dejanski položaj manjšin v Avstriji. Ker je zastopstvo manjšin v parlamentu bil zelo uspešen poizkus, je mag. Pipp zahteval podobno rešitev tudi na deželni ravni. Z lastnim zastopstvom v deželnem zboru bi lahko Slovenci tudi na deželni ravni bolje tolmačili in zastopali svoje tež-
nje. S tem v zvezi je Pipp pozdravil pripravljenost deželnega glavarja, ki se hoče o tem vprašanju pogajati o konkretni rešitvi. Iz katerih razlogov Haider kaže določeno pripravljenost za napredke v manjšinskem vprašanju, je težko oceniti, tako Pipp, verjetno niso .žlahtni", toda narodna skupnost je pripravljena sprejeti vsako izboljšavo in se o teh prej tudi pogajati. — Pipp je pozdravil tudi ustanovitev narodnostnega sosveta, v katerem naj bi bilo možno rešiti važna vprašanja kot dvojezično trgovsko akademijo, dvojezične otroške vrtce in pod-
poro kulturnemu delovanju narodne skupnosti.
Posebno pozornost bo treba v prihodnje posvetiti gospodarskemu razvoju manjšine in splošno gospodarskemu razvoju okrajev, v katerih živi slovenska narodna skupnost. Gospodarski razvoj v dvojezičnih občinah je za slovensko narodno skupnost eksistenčnega pomena, tako Pipp. Novi manjšinsko-šolski zakon tajnik NSKS ni posebno ocenjeval in je zastopal mnenje, da naj šolska komisija na Dunaju spremlja prva tri leta novi model, po treh letih pa bo potem možno dokončno ocenjevati.
FUEV je potem sprejela tudi resolucijo, v kateri pozdravlja ustanovitev narodnostnega sosveta, v katerem da naj bi bilo možno rešiti še odprta vpraša-
nja. FUEV apelira na avstrijsko zvezno vlado, da naj izpolni še odprta vprašanja memoranduma od 17. 2. 1988 in s tem tudi v prihodnje zagotovi zaupanje v politiko dialoga. FUEV nadalje podpira zahteve koroških Slovencev po upeljavi slovenščine v otroških vrtcih na dvojezičnem ozemlju, po primerni podpori kulturnim ustanovam, po podpori regionalnega gospodarstva s posebnim upoštevanjem zadružništva, po večjem upoštevanju narodne skupnosti v volilnem pravu. FUEV se je izrekla tudi za ustanovitev stalnega odbora za narodnostna vprašanja v deželnem zboru, v katerem naj bi bili tudi legitimni zastopniki narodne skupnosti. — FUEV je obsodila tudi vse poizkuse razdvajati slovensko narodno skupnost.
„ Jasno zavračamo vse trditve, da s slovenskimi ustavnimi amandmaji izpodkopavamo temelje Jugoslavije, da rušimo enotnost političnega sistema, da smo proti tej državi in se hočemo od nje odcepiti “—tako vehementno je v sredo, 11. novembra, na pogovoru s koroškimi Slovenci odbil predsednik slovenske SZDL, Jože Smole, številne špekulacije v Jugoslaviji in na mednarodni sceni v zvezi s prihodnjo politiko Slovenije.

Smole je govoril na povabilo obeh slovenskih osrednjih organizacij, Narodnega sveta in Zveze slovenskih organizacij in povsem jasno je, da so prav ustavni predlogi k slovenski ustavi, ki jih je slovenski parlament pod hudim pritiskom iz Beograda in drugih krajev Jugoslavije sprejel 27. septembra letos, bili v središču zanimanja.
Predvsem velja to za amandmaje, ki se nanašajo na politični pluralizem v Sloveniji, na uvedbo izrednega stanja (samo s soglasjem slovenskega parlamenta), na nadzor Slovenije nad lastnim gospodarstvom in tudi ta, ki določa pravice Italijanov in Madžarov v Sloveniji in, seveda, uvedbo tržnega gospodarstva. Te amandmaje mora sedaj pregledati jugoslovansko ustavno sodišče, vendar pa njegovo mnenje nikogar ne veže, vrhu tega pa ni nobe-
nega razloga, ustavne amandmaje razglasiti za protiustavne. Če to Srbija trdi in se pri tem sklicuje na ustavo iz leta 1974, potem naj se zaveda, da je prav ona v zvezi s spremembo ustave Srbije najhuje napadala to ustavo.
Smole je zelo optimističen, da se bojo odnosi v Jugoslaviji med republikami in narodi ustalili in da bojo slovenske predloge — ko bojo drugod spoznali, da so racionalni — začeli posnemati, kot so že številne druge slovenske pobude (Alpe-Jadran, sodelovanje z EFTO, stiki s Svetom Evrope, zadeva Božič in druge).
V zvezi s političnim pluralizmom pripravlja Slovenija sedaj dva zakona: zakon o političnem združevanju in zakon o volitvah, ni pa še jasen sistem izbora kandidatov.
Če naj se Jugoslavija izkop-
lje iz gospodarskih in s tem tudi iz političnih težav, bo nujno morala uvesti tržno gospodarstvo. Slovenija bo sprostila privatno podjetništvo, reorganizirala zadružništvo in mešana podjetja. To pa pomeni, da bojo zasebniki morali imeti iste davčne ugodnosti kot družbena podjetja in da morajo predpisi biti taki, da jim bojo ljudje tudi verjeli. To sedaj ni tako, „ker smo vsakih nekaj let spre-
in davčnih predpisov seveda — lahko sprejel nad 300.000 zaposlenih, kar bo pri grozečem naraščaju brezposelnosti zaradi dosege viška delovne sile veliko olajšanje.
Beseda je tekla še o federaciji oz. konfederaciji, kjer Slovenija zagovarja stališče soglasja, Srbija pa načelo večinskega glasovanja. In ta točka bo, tako Smole, tudi najtrši oreh na januarskem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije.	Franc VVakounig
Politika
Izredni občni zbor Kluba slovenskih občinskih odbornikov
Na seji 10. oktobra 1989 je predsedstvo Kluba slovenskih občinskih odbornikov sklenilo, da bo v ponedeljek, 20. novembra 1989, imel Klub izredni občni zbor. To zato, ker je nekaj članov vodstva odstopilo od svojih funkcij. —- Na občnem zboru bo izvoljeno novo predsedstvo in začrtane bodo smernice bodočega klubskega dela.
KSOO je s svoje seje poslal pismi na Narodni svet koroških Slovencev in Zvezo slovenskih organizacij, v katerih opozarja na razgovor, ki bo v torek, 17. oktobra. Klub ta razgovor zahteva predvsem zaradi razhajanja obeh osrednjih političnih organizacij in neusklajenosti pri njunem političnem delovanju in nastopanju.
Spet mazaške akcije — protest Mlade KEl
Prej ali slej bojo naše predlogeJsppeieli tudi drugod v Jugoslaviji
Pretekli teden so v Šmihelu, v Štebnu in v Globasnici neznani storilci pomazali dvojezične krajevne napise s protislovenskimi parolami. Žandarmerija mazačev ni dobila.
Proti tej mazaški akciji je Mlada KEL ostro protestirala in dejala, da ta akcija onemogoči koroškim Slovencem trenutno sodelovanje na praznovanjih 10. oktobra. V času, ko se vrhunski reprezentanti republike Avstrije priznavajo k pospeševanju manjšin in se trudijo za Evropo brez meja, na Koroškem še vedno se-
Srečanje na Koroškem 25. oktobra
V smislu novega dialoga med obema narodnima skupinama na Koroškem vabita Narodni svet koroških Slovencev in državnozborski poslanec Zelenih Karel Smolle na srečanje na Koroškem, ki bo letos 25. oktobra od 17. do 19. ure v Modestovem domu v Celovcu. Na ta sprejem vabita NSKS in poslanec Smolle letos že drugič.
jejo razdvojenost med narodnima skupinama, tako Mlada KEL. Zato Mlada KEL zahteva, da se koroška deželna vlada distancira od takih javnih mazaških akcij, ki ogrožajo pogovorno bazo na Koroškem. Premalo da je, da javni organi hitro pospravijo vse sledove takih mazaških akcij.
K 10. oktobru Mlada KEL zastopa mnenje, da bi bila praznovanja skupna le, če bodo v prihodnost usmerjena. Potrebno pa bi bilo, da tudi 8. maju in 26. oktobru damo primerno važnost.
NSKS in ZSO ppj Šinigoju
Predsednik SR Slovenije Dušan Šinigoj je pretekli ponedeljek sprejel zastopnike obeh osrednjih političnih organizacij, ki sta ga informirali o aktualnih vprašanjih slovenske narodne skupnosti. Šinigoj bo 25. okto-bar v Celovcu srečal deželnega glavarja Haiderja in se bo z njim pogovarjal o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih.
minjali te predpise", je Smole ugotovil samokritično. Torej je potrebna normativnost pravne države in Slovenija od te nor-mativnosti ne bo odstopila, kajti prav privatni sektor, ki danes zaposljuje okoli 30.000 ljudi, bi lahko v najkrajšem času — pri primerni spremembi določil
Pustova razsodnost za 10. oktober
Določenim osebam na Koroškem 10. okt. tako razneži fantazijo in jim umiri razsodnost, da je že groza. Ena od teh oseb je brez-dvomno kolumnist Neue Volkszei-tung, Ingomar Pust.
Za letošnji 10. okt. je v tem časopisu skuhal komentar, ki si zasluži „častni‘ pridevek ,strupeno in nevarno politično skrpucalo". Pust, ta vrli mož, lani je bil obsojen zaradi razširjanja grozne trditve, da so partizani na Svinški planini požrli eno soborko, si je namislil komentar z lepim naslovom „10. Oktober oh ne Stachei". (Tudi ježi menda mislijo, da drugi pikajo). V tem komentarju Pust spet trdi, da so za Avstrijo glasovali le „Windi-sche" (tega pojma v slovenščini ni, mi poznamo le pojem Slovenci) in Deutsch-Karntner. Potem pa ta mož naenkrat preskoči v 2. svet. vojno in tam iz trte zvije trditev, da je domobranstvo izraz ..deutsch-
slovvenischer Schicksalsgemein-schaft: — Neodgovornost in skoraj brezvestnost tega pisca pa se docela kaže v sledečih stavkih (glej faksimile), kijih prodaja celo kot citate. Le, da je na koncu „ citatov " pozabil postaviti navodnice in se je s tem sam izdal kot avtorja „citatov: — Slovenija in ves slovenski narod, ne glede na državno pripadnost, se na tako pomoč, kot jo zganja Pust, požvižgata, ker ni nič drugega kot mlin na vode naših nasprotnikov in sovražnikov. — Višek neodgovornosti in brezvestnosti pa je ustvarjanje strahu (morda je to tisti „ PRA-STRAH?"), da grozi Koroški celo sprememba etnične podobe. Čas bi že bil, dabi se časopis Neue Volkszeitung končno ločil od pisunov, kot so Pust et consortes. Za deseti okt. pa v prihodnje naj gredo na sveži zrak, ne pa pisati strupenih komentarjev.	-bodeča neža-
Ein neuer VVind weht von den Karavvanken her. Seit Jahrzehn-ten glimmt in Slowenien unterir-discher Wille: ,,Los vom ausbeu-terischen Suden, dessen Zu-vvanderung die nationale Sub-stanz der Slovvenen bedroht, sie hindert, mit dem VVohlstand der Demokratien gleichzuziehen.
Die stille Revolution zvvischen Meer und Karavvanken vvird bei uns unvveigerlich Folgen haben. So oder so. Solite die Bewegung erstickt vverden, vvurden Zehn-tausende slovvenische FlOcht-linge in Zukunft das ethnische Bild unserer Landschaft verandam. Ein freies, souveranes Slo-vvenien aber vvird der histori-schen Gemeinsamkeit im Al-pen-Adria-Raum eine neue Ge-stalt verleihen.
Der „ 10. Oktober“ bleibt! Ein patriotisches Denkmal, das an ferne Geschichte erinnert. Ein Heldenepos ohne Stachei, zeit-los und doch bevvegend, wie das Tiroler Andreas-Hofer-Lied.
Politika/Gospodarstvo
»Proletarci vseh dežel, oprostite mi!"
„Vaša prognoza za inflacijo konec leta?" „1500 odstotkov." „ln za leto 1990? 15.000 odstotkov?" „Ne, samo 6000.“ Tako hrvaški gospodarstvenik Branimir Lokin prejšnji teden v nemškem časniku „Der Spiegel". Težko je, si to predstavljati. Kar je januarja stalo 10.000 dinarjev, bo decembra staio 150.000 in konec naslednjega leta 600.000 dinarjev. Ali, pre-nešeno na naše razmere: za liter mleka namesto 15 šilingov 900. Konec leta menda mislijo speljati denominacijo, to pomeni, da bojo zadaj črtali nekaj ničel. In morda bojo potem nekateri računali v prastarih dinarjih, to pa v milijardah.
Vsak Jugoslovan, ki ne takoj porabi ves denar, ki ga ima, je norec. Kdor čaka, dobi manj. To pa seveda še naprej neti inflacijo. Čim večje je povpraševanje, tem hitreje rastejo cene, dolgoročno načrtovanih investicij pod takimi pogoji ne more biti. Narobe svet: kdor je pridno varčeval, je obubožal, kdor je razmetaval z denarjem, dobro živi. Zato nekateri predlagajo, da se naj Jugoslavija sploh poslovi od dinarja in uvede nov denar z novim imenom. Kot je Avstrija leta 1923 uvedla šiling, ko krona ni bila več vredna papirja, na katerega so jo tiskali.
Seveda pa to ne zaleže nič, dokler plače rasejo s podobno naglico kot cene. Treba bi jih bilo zamrzniti na nivoju, kot so — le da bi s tem tisoče ljudi prisilili, da postanejo tatovi ali ro-
parji ali pa zgladujejo. Že danes so nat Kosovem, v Makedoniji in v Črni gori na dnevnem redu gladovne stavke. Ljudje so dobesedno lačni, ne v Afriki, temveč pri naših sosedih sredi bogate Evrope. Tam raste nov lumpenproletariat, ki je, kot kaže zgodovina, marsiče-sar zmožen. Kdor je lačen, temu sta demokracija in človekove pravice deveta briga. Zelo človeška reakcija v takšnem položaju pa sta nacionalizem in iskanje krivde pri drugih. Miloševič to ve in se v boju za oblast teh lastnosti zelo spretno poslužuje.
Izračunali so, da povprečen jugoslovanski delavec dela tri ure in štirinajst minut na dan. Ne zato, ker lenari, ampak ker dela enostavno ni. Če bi zaprli vse obrate, ki so zreli za stečaj, bi bila polovica Jugoslovanov brezposelnih.
Kljub temu pa na različnih deviznih kontih leži skoraj natančno enaka vsota, kot ima Jugoslavija dolga po svetu. Enačba, katere rešitev se glasi, da pač nihče nima več zaupanja v jugoslovansko gospodarstvo. Jasno je, da nihče ne bo vlagal denarja v državo, za katero ne ve, kakšna bo jutri in če sploh še bo. Niti Srbi ne
zaupajo Miloševičevim zmožnostim; pomladi je razglašal, da bo v najkrajšem času dobil na državno posojilo za sanacijo srbskega gospodarstva milijardo dolarjev. Doslej je dobil štirinajst milijonov. Sedaj išče krivdo pri Markovičevi vladi in pri Slovencih. Boljše bi bilo, če bi jo iskal pri sebi.
Ce ima ljudstvo občutek, da lahko soodloča in z lastnim naporom kaj doseže, je tudi pripravljeno, da kaj tvega. Gospodarske reforme pogojujejo politične reforme in obratno. Alternativa, ki jo ponuja Miloševič, je velesrbski centralizem in ponovna vzpostavitev komunistične diktature. Res je pač, da je tudi Romunija notranje stabilna in se bo kmalu znebila vseh dolgov. Ampak cena za to sta lakota in dejstvo, da ljudje nad šestdeset let ne dobijo več zdravniške oskrbe, ker ..se ne splača".
Več ko razumljivo je, da Slovenija ni pripravljena plačevati na jug, dokler bojo lačni tudi Slovenci sami. To ni egoizem, to je zdrava gospodarska pamet. Slovenija je sprejela ustavni zakon, ki ji daje pravice, da se lahko odcepi od Jugoslavije. Nič razburljivega, ker so vsi slovenski politiki
istočasno zatrdili, da tega ne nameravajo storiti. Edini smisel tega zakona je preprečiti namene, Jugoslavijo spremeniti v centralistično državo in Slovenijo v neke vrste srbsko kolonijo. To je tudi razlog za kruljenje, ki smo ga čuti na protislovenskih demonstracijah po sprejetju slovenske ustave. Srbska teza, da so Slovenci pravico do samoodločanja že konzumirali, ko so pristopili Jugoslaviji, ne drži, ker enostavno prezre dejstvo, da ne morejo dedje za vse večne čase odločati o usodi vnukov. In grožnje z vojaškim udarom so grožnje z uničenjem Jugoslavije. Za kaj na svetu bi naj Slovenci ali Hrvati v jugoslovanski armadi streljali na lastne ljudi? Posledica bi lahko bila edinole nov Libanon, tokrat na Balkanu.
Prepad med severom in jugom je prevelik, da bi ga lahko premostil enoten politični sistem za vso deželo. Ali bo postalo možno, da si lahko vsaka republika utre znotraj Jugoslavije lastno politično in gospodarsko pot, ali pa se bosta v času glasnosti in perestrojke v nekdaj najbolj človeško deželo realnega socializma vrnila stalinizem in prelivanje krvi.
V Vzhodni Nemčiji pa kroži smešnica, da je Marx naknadno spremenil komunistični manifest. Namesto ..proletarci vseh dežel, združite se" se sedaj glasi „ proletarci vseh dežel, oprostite mil"
Rudi Vouk
Oh 35-letnici koroške ..Kleine"
Koroška „ Kleine Zeitung" je v zadnjem tednu slavnostno obhajala svoj 35-letni jubilej. „ Kleine", ki deluje pod okriljem katoliškega časnikarskega društva, se je sicer rodila na Štajerskem, kar pa ne pomeni, da se je njena koroška .,podružnica “ v svoji 35-letnici ni uveljavila kot vodilen časnik v naši deželi.
Kot dnevnik z najvišjo naklado ter najvišjim številom bralcev slej ko prej — kljub močnejši konkurenci koroške „Krone" — bistveno sovpliva na koroško politiko. To tako od občinske, kakor preko strankarske pa do manjšinske. Vrhu tega nudi obširna poročila in zanimive komentarje o dunajski politični sceni, zlasti po zaslugi legendarnega dopisnika Kurta Vorhoferja.
Da posveča ravno vprašanju koroških Slovencev ter narodnih manjšin spoh precej prostora, je znano. Brez dvoma je treba to videti v pozitivni luči. Zlasti glavni urednik Heinz Stritzl in njegovi sodelavci Ferdinand Kofier, Gunther Lehofer, Hans Leiler pa tudi Arrtonia Gossinger, kažejo za naša vprašanja veliko zanimanja. Kot prizadeta manjšina, ki si nikakor ne more privoščiti preziranja s strani večine, lahko to samo pozdravljamo.
Vsekakor zasluži zato „ Kleine" naše odkrito priznanje.
Vem, da z marsikaterim komentarjem in poročilom, ki smo ga brali v koroški „ Kleine, nismo bili zadovoljni. In to upravičeno.
Prav tako pa se moramo zavedati, da so naši ljudje, naše ustanove ter njihovi predstavniki vedno spet prišli tudi neposredno do besede. Bodisi na podlagi glasila „NT-Pressedienst in deutscher Sprache", bodisi v poročilih o naših tiskovnih konferencah, kulturnih prireditvah ali v pismih bralcev, bodisi v t. i. „komentarjih gostov". Da omenim samo dva taka komentarja, ki sta izšla v zadnjem času: prispevek bivšega predsednika Kluba slovenskih občinskih odbornikov Frica Kumra ter obširna predstavitev slovenskega zadružništva na Koroškem izpod peresa direktorja ZSZ, dipl. trg. J. Habernika. — Prepričan sem, da bomo v koroški „ Kleine" tudi v bodoče prišli do besede. Avtentično, objektivno ter v še večji meri. — Za 35-letnico pa ji iskreno čestitamo in želimo obilo uspeha za bodočnost. Zlasti še za bodočnost, v kateri naj bi vladala odgovornost za enakopravnost in sožitje, ne pa ponavljanje neprijetnih dogajanj v preteklosti. mag. Janko Kulmesch
Zelena izobraževalna delavnica narodnih manjšin Katoliška mladina Trajštof
SREČANJE V TRAJŠTOFU
Spored srečanja mladine vseh narodnosti Avstrije v Trajštofu za državni praznik 1989
SPORED:
ob 18.00: večjezična mladinska maša s škofom Laszlom ob 20.00: srečanje in predstavitev vseh narodnih skupin
ietek, 27. 10. 1989:
ob 10.00: uvodni referat: položaj narodnih skupin v Avstriji referent: predsednik Informacijskega centra avstrijskih narodnih skupin, državni poslanec Karel Smolle.
od 14.00 do 18.00: delovne skupine — analiza vasi Trajštof — položaj hrvaške narodne skupnosti (otroški vrtec, ljudska šola, občina, cerkev, krajevni napisi, itd.).
ob 10.00: rezultati vaške analize — v primerjavi z ostalimi narodnimi skupnostmi: izdelava rezultatov in brošure v ta namen.
ob 14.00: nogometni turnir vseh narodnih skupin Avstrije ob 20.30: Zaključna prireditev: javna predstavitev vsebinskih težišč in rezultatov srečanj — nastop slovenske skupine „Štirje J" in hrvaške skupine „Novi fosili".
Prijave sprejema pisarna KEL — Bernard Sadovnik, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel. (0463) 51 25 28 - 28 do najkasneje 22. 10. 1989.
Rož — Podjuna — Zilja
Sejem Jnternaulica" odprl Nova občinska hiša še do nedelje, 15. oktobra na Bistrici v Rožu
Sejem „lnternautica", drugi po vrsti, je bil otvorjen v sredo, 11. oktobra in se prezentira na 20% več razstavljalne površine kot lani. 81 razstavljalcev prezentira svoje produkte, od športne obleke in opreme do motornih ladij in produktov za ribolov.
V okviru tega sejma je bil tudi 2. koroški pogovor o jezerih na temo „Harmonično ravnotežje med varstvom okolja, turizmom, in športom". Danes, petek pa je
ob 15.30 uri simpozij o Srednjem morju.
Poleg te široke ponudbe si lahko ogledate modne revije, ki so dnevno ob 15.30 tiri v hali 3 (v soboto in nedeljo tudi ob 11.30 in 13.30 uri).
Prireditelji sejma upajo, da bodo na letošnjem sejmu lahko prekoračili število obiskovalcev lanskega sejma, na katerega je prišlo 15.000 gostov.
S pomočjo AFS spoznali novo države
Družba AFS (Austauschpro-gramme fur soziales und inter-kulturelles Lernen) ponuja mladincem tudi letos priložnost, da spoznajo nove države in si tam pridobijo nove prijatelje. Kdo od vas si ne želi spoznati nov svet, nove ljudi, se naučiti nek tuj jezik in pridobiti nova spoznanja ter nove prijatelje?
Če si rojen med 1. septembrom 1971 in 1. junijem 1975 in hočeš spoznati življenje v Mehiki, Braziliji, Ghani ali Švedski, potem imaš možnost, da ti poskrbi družba AFS družino, kjer boš lahko stanoval in kjer boš lahko hodil v šolo. Seveda pa imaš še dosti drugih možnosti. Na primer, da se naučiš italijan-
ščine, danščine itd. Kdor pa ljubi tradicijo, ta ima tudi priložnost, da se lahko pelje v Kanado ali v Ameriko. V Latinsko Ameriko, Avstralijo in Azijo bodo udeleženci odpotovali že januarja/februarja/marca 1990. Za tiste, ki pa hočejo v Severno Ameriko in vse druge evropske države, je termin za odpotovanje julija/avgusta 1990.
Zadnji rok za prijavo za šolsko leto 1990/91 je 15. oktober 1989. Podrobnejše informacije in formularje za prijavo dobiš pri: AFS Osterreich, Austauschpro-g ram me fur soziales und inter-kulturelles Lernen, Maria-There-sien-Strafte 9,1090 VVien/Dunaj, tel. 0222/ 31 25 200.
Združenje absolventov na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu
vabi svoje člane, prijatelje in vse tiste, ki se za to zanimajo, na svoje prvo družabno-izobraževalno vožnjo v Munchen.
Na sporedu je ogled Stare pinakoteke in Nemškega muzeja. Odhod: 21. 10. ob 14. uri iz Celovca Prihod v Celovec: 22. 10. zvečer
Na voljo je še nekaj prostorov, zato naslovite prijave čimprej na Združenje absolventov na Slovenski gimnaziji ali pa na turistično agencijo CARTRANS, Pavličeva 7, 9020.
V nedeljo, 8. oktobra 1989, so na Bistrici v Rožu svečano odprli novo večnamensko občinsko hišo. Njena gradnja je veljala nad 30 milijonov šilingov, kar je za občino kot bistriško gotovo zelo velika in zajetna vsota.
GEMEINDEAMT
i ■ iS ’
Okoli tega projekta je v preteklih letih bilo veliko in zelo močnih polemik: zagovorniki so argumentirali, da je gradnja nujno potrebna, ker dosedanja občinska hiša, s prostori za občinski urad ne odgovarja več potrebam časa in tudi renovacija bi bila predraga, vrhu tega pa nesmiselna, ker je substanca poslopja slaba. Nasprotniki pa so opozarjali na velike finančne zahteve pri gradnji in na to, da bi bilo bolj smiselno, staro občinsko poslopje popraviti.
V občinski sobi so se uveljavili zagovorniki gradnje in v teku dveh let je nastalo poslopje, ki bo brezdvomno postalo novo vaško in tudi občinsko središče. V nedeljo se je zbralo številno občinstvo pri otvoritvi poslopja, v katerem bojo poleg občinskega urada še žandarmerijski prostori, požarna bramba in neka banka.
Pred poslopjem pa je velika skulptura.
Ključe novega poslopja je županu Othmarju Baurechtu predal deželni referent za občinske zadeve, namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy. Predvsem je poudaril funkcionalnost poslopja, ki dobro vpliva na podobo vasi in bo brezdvomno tudi svoje prispevala k rasti in krepitvi vaške skupnosti.
Župan Baurecht, spregovoril je v obeh deželnih jezikih, je uvodoma spomnil na razprtije pred in pri gradnji in tudi on je posebej poudaril pomen gradnje poslopja za razvoj občine. Odprtje
poslopja, pri gradnji je sodelovalo 41 podjetij, so s petjem in nastopi olepšale domače kulturne skupine, med njimi tudi MPZ „Kočna”. Blagoslovila pa sta hišo p. Roman in Helmut Santner.
Grenka kaplja pri vsem pa je le: napisi na poslopju so samo nemški. Vse lepe besede o sožitju, toleranci in medsebojnem spoštovanju so prazne, če jim ne sledijo dejanja. In ta hiša je „taitsch“. Kje so, spoštovani gospod župan in spoštovani odborniki vseh frakcij, ostali slovenski napisi?
ČESTITKE
V ponedeljek sta v farni cerkvi v Selah sklenila zakonsko zvezo Toni Otip, pd. Kališnik in inge Mak. pd. Covnarjeva, oba iz Sel. Trdno ju je zvezal ženinov brat Stanko ob asistenci selskega župnika Mirka Rakovnika in Užni-kovih dveh „gospodov“ Hanzija in Petra. Vesela svatba pa je bila kar na ženinovem domu — Pri Kališniku.
Mlademu paru iskreno čestitamo in jima želimo vse najboljše, predvsem božjega blagoslova na njuni skupni življenjski poti in da bi se dobro počutila na lepi kmetiji na Kališah.
Marija in Hanzi Mak iz Srednje vasi v Gorenčah se veselita ob rojstvu sinčka, katerega bosta krstila na ime Filip. Mlademu zemljanu želimo vse najboljše na življenjski poti, staršem pa obilo veselja.
---------#--------------------—
Rož — Podjuna — Zilja
V spomin Maksu Kanzianu, pd. Kocjanu v Božeku
Prejšnji teden se je po zgornjem Rožu hitro razglasila vest, da je umrl Maks Kan-zian, po domače Kocjan v Rožeku. V četrtek, 28. septembra so ga položili k zadnjemu počitku.
Maks Kanzian je bil z dušo in srcem kmet. Domala točno pred dvema letoma je v posebnem pogovoru za Naš tednik dejal, da njegov rod na Kocjanovi kmetiji gospodari že od leta 1663.
Kocjanova hiša je sodila in sodi med narodno zavedne slovenske domove. V dvajsetih in tridesetih letih našega stoletja je kulturno življenje v Rožeku oz. „pri Fari", kakor starejši še vedno pravijo vasi, bilo zelo razvito. Imeli so lasten moški zbor in mešani zbor, tamburaš ko in igralsko skupino. Maks Kanzian je sodeloval pri vseh, igral je, pri tamburaših je igral mandolino, v zboru pa pel tenor in bas. Ker je Kocjanov dom podoben naravnemu, zaokroženemu odru, so tu večkrat predvajali igre.
Maks Kanzian je moral z 22 leti prevzeti domačijo, ker je umrl oče, starejši brat pa je odšel v Kanado. Vendar se naloge ni ustrašil, ampak je z njo rasel in kaj kmalu bil zelo priljubljen in priznan gospodar. Zelo se je zanimal za ves razvoj in ni čudno, da je bil leta 1936 poklican v občinsko sobo kot odbornik, kar je bil do anšlusa 1938.
Po vojni, ki je Kanzian hvala Bogu ni preživel na fronti, je bilo treba doma in v občini ter pri društvu prijeti za delo. Maks Kanzian tudi tokrat ni stal križem rok ob strani, ampak je sodeloval, kjer je bilo potrebno.
Po tragični smrti designira-nega župana, Slovenca, je Maks Kanzian kot občinski odbornik več kot dvajset let bil slovenski občinski odbornik in podžupan občine Rožek. Da je tako dolgo bil v tako odgovorni funkciji, le potrjuje, kako so mu ljudje zaupali in ga priznavali kot izkušenega in nesebičnega komunalnega politika. Spoštovali so ga vsi, Slovenci in nemško govoreči.
Zadnja leta je Maks Kancian, po domače Kocjan, bil bolj doma — noge ga niso več tako ubogale in zelo je pogrešal obiske na Bleščeči planini. Saj je bil tudi vnet planinec in velik prijatelj Slovenskega planinskega društva.
Pri Kocjanu je slovensko berilo bilo vselej doma in je doma. Maks Kanzian je bil naročnik Našega tednika od prve številke naprej in skupaj z ženo sta zavednost in ljubezen do slovenske besede vsadila v srca svojih otrok in vnukov.
Njegov politični kredo je bila samostojnost in da moramo Slovenci svoje interese zastopati sami.
Pogreb je pokazal, kako priljubljen in spoštovan je Maks Kanzian bil. V imenu EL Rožek se je od njega poslovil Ludvik Lesjak, Franci Černut je spregovoril za SPD Celovec, v imenu občine pa se je od pokojnega poslovil župan Pischel-berger.
Ob smrti Maksa Kanziana vsem sorodnikom izrekamo v imenu Našega tednika in. Narodnega sveta globoko sožalje.
ČESTITAMO
Gerti Valentinič in mag. Aleks Schuster sta stopila preteklo soboto, 7. vinotoka, pred poročni oltar, kjer ju je vezal ženinov brat Marjan. Mladima zakoncema, ki živita na Dunaju, želimo mnogo sreče in zadovoljstva na pričeti skupni življenjski poti. da bosta tudi v bodoče tako rada prihajala med pevke in pevce v Rožek, kjer Aleks vodi cerkveni zbor, na Ravne, kjer Gerti skrbi za Pudhumški kvartet, in v Loče, kjer Moški pevski zbor „Jepa-Baško jezero" rad poje pod vodstvom izkušenega Aleksa.
Pred nedavnim je praznoval svoj 74. rojstni dan Franc Verhnjak iz Dvora pri Šmihelu. Za njegov osebni praznik mu uredništvo Našega tednika želi vse najboljše.
V	Čahorčah pri Kotmari vasi je te dni slavila svojo 70-letnico gospa Terezija Pušnik-Mira. Želimo ji zdravja in še na mnogo leta.
Terezija in VVerner Oraže iz Gorič pri Borovljah se veselita rojstva drugega sina — Romana. Mlademu zemljanu želimo obilo sreče na življenjski poti, staršema pa obilo veselja.
Ani Ogris v Stranjah čestita društvo slovenskih upokojencev v Šentjakobu za rojstni dan in minulo srebrno poroko in želi obilo zdravja in medsebojnega razumevanja.
Rezi Hafner na Sinah pri Bistrici obhaja te dni 50. rojstni dan. Za njen jubilej ji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih, srečnih in veselih let.
V	Selah na Borovnici praznuje Pepi Štern svojo 50-letnico. Za srečanje z Abrahamom mu iskreno čestitamo in želimo še enkrat toliko let v zdravju in zadovoljstvu.
Mizarski mojster Hanzi Kovačič iz Podjerberka praznuje te dni svoj 50. rojstni dan. Ža njegov praznik mu iskreno čestitamo in želimo še veliko zdravih in uspešnih let.
Pliberk in društvo slovenskih upokojencev.
Franci in Berta Kropivnik iz Zg.
Kota v Selah obhajata v teh dneh srebrno poroko. Za njun praznik jima iskreno čestitamo in želimo še obilo zdravja in skupne sreče.
Elizabeti Logar iz Prible vasi za 64. rojstni dan vse najboljše, posebej še zdravja in zadovoljstva želijo prijatelji in znanci.
V daljni Kaliforniji obhaja Lojzka Kovačič svojo 60-letnico. K praznovanju ji znanci iz Koroške iskreno čestitajo in ji želijo še mnogo zdravih in srečnih let.
Nedeljo 8. oktobra je obhajala 60-letnico gospa Terezija Pack iz Kot-mare vasi.
Nedeljo 1. oktobra pa je obhajala 81-letnico gospa Terezija Pack, pd. Krznarjeva mama s Plešivca.
Obema slavljenkama iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta.
Martina Stropnik iz Podkraja pri Libučah je te dni v Celovcu uspešno zaključila izpit za bolniško sestro. Mladi diplomski bolniški sestri iskreno čestitamo in ji želimo obilo uspeha in veselja v odgovornem poklicu. Čestitkam se pridružujejo tudi starši.
Družini Brigiti in Albertu Lesjaku v
Ločilu se je rodila hčerkica, ki so ji dali ime Katja. Prvorojenki in mladim staršem vse dobro!
Na Trati pri Glinjah praznuje Uršula Petritsch svoj 83. rojstni dan. Za visoki življenjski praznik ji iskreno čestitamo in želimo še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu.
Antoniji Podgornik iz Apač iskreno čestitamo za njeno 75-letnico, ki jo slavi v teh dneh. Da bi bila še dolga leta zdrava in srečna, to je želja vseh njenih dragih. ,
V Selah obhaja Uršula Mautz 74. rojstni dan. K praznovanju ji iskreno čestitamo in želimo obilo zdravja in zadovoljstva.
Mlheju Lubasu, organistu v Vogrčah čestitajo za rojstni dan in god, pevci prijatelji in znanci in mu želijo, da bi še naprej ostal tako vesel in zdrav. Čestitkam se pridruži tudi EL
Minulo soboto sta si v romarski cerkvi na Brezjah obljubila večno zvestobo Mira Zdovc iz Rinkol in Hanzi Artač z Obirskega. Poročil ju je gališki župnik Valentin Gotthardt, svatba pa ja bila v hotelu Jelovica na Bledu. Novoporočencema iskreno čestitamo za njun veliki dan in jima želimo obilo božjega blagoslova in sreče na njuni skupni življenjski poti.
|o	Zad	ružni1	ist	
				
Občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Celovcu
Pri ZSZ prevladujeta
stvarnost in strokovnost
Vsakoletni mejnik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu je predložitev računskega zaključka na rednem občnem zboru. Kot vsako leto, je občni zbor olepšala kulturna skupina slovenske narodne skupnosti, tokrat „TrioRož“. Direktor urada Koroške kmetijske zbornice, rojak dr. Franz Ernest Grdblacher, je zainteresiranim zadružnikom predaval o posledicah vstopa Avstrije k Evropski skupnosti. Razgrnil je vrsto problemov, nakazal prednosti in tudi slabe strani. Prednosti naj bi po njegovem mnenju vsekakor prevladovale, ker bodo predvsem gorski kmetje mogli računati z večjimi ali višjimi direktnimi plačili. Tudi diskusija po predavanju je bila pestra.
Predsednik upravnega odbora Miha Antonič je predložil poslovno poročilo za leto 1988 in pozval vse zadružnike, da v bodoče še bolj gledajo na skupnost v zadružništvu, ker bo le tako mogoče doseči še boljše rezultate v naslednjih letih, ko bo konkurenca še večja in se bo treba na svobodnem trgu še bolj uveljavljati. Predsednik nadzornega odbora Janez Hudi je podal poročilo nadzornega odbora, v katerem je posebej omenil prizadevanja po vsestranski kontroli tega odbora in poudaril dejstvo, da na Zvezi slovenskih zadrug v zadnjih letih prevladujeta stvarnost in strokovnost. Višji revizor Raiffeisenove zveze na Dunaju dr. Leopold Danzer je v svojem poročilu nakazal, da je Zveza slovenskih zadrug v zadnjih letih vsekakor napredovala, po-
sebno na področju šolanja kadra, računovodstva, kontrole in pregleda ter navedel dejstvo o znatnem povišanju lastnega kapitala. Kritiziral pa je predvsem dejstvo, da se Zveza slovenskih zadrug ter njene firme predvsem bavijo s posli, ki so nekako povezani z jugoslovanskim gospodarstvom in si je želel večjo diverzifikacijo z razširitvijo teh poslov na vse druge dežele. Člani Zveze slovenskih zadrug so soglasno dali
razgrešnico upravnemu ter nadzornemu odboru.
Besedo so prevzeli tudi gostje občnega zbora, kot so to predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, tajnik KKZ Nužej Tolmajer, predstavnik Ljubljanske banke v Celovcu Franc Cuznar, predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Celovcu, dr. Rudi Kropivnik, predsednik Koroške gospodarske zveze kom. sv. Franc Rutar ter predsednik Zadružne zveze Slovenije inž.
Leo Frelih. Ob čestitkah k uspešnemu poslovanju so poudarili pomen te naše zadružne ustanove.
Za dolgoletno in uspešno poslovno sodelovanje z Zvezo slovenskih zadrug pa so na občnem zboru prejeli priznanje dr. Valentina Janežiča v srebru poslovodja in direktor tovarne IPH v Žitari vasi, dipl. trg. Jože Demšar, poslovodja firme Intermercator, dipl. trg. Jože Stritar, član poslovodstva firme Elan, dipl. oec. Pavel Koder, predsednik Zadružne zveze Slovenije inž. Leo Frelih ter prokurist Peter Majer od Ljubljanske banke. — Na občnem zboruje bilo tudi omenjeno, da Zveza slovenskih zadrug v naslednjih letih namerava povečati svoje poslovne prostore tako, da bodo le-ti segali na ulico 10. oktobra.	HAK
Glavni podatki računskega zaključka	
Zveze slovenskih zadrug za leto 1988	
Krediti in posojila	Hranilne vloge
šil. 412 mio.	šil. 298 mio.
Dobroimetja pri bankah	Vloge bank
šil. 782 mio.	šil. 801 mio.
Bilančna vsota	Vloge ostalih
šil. 1.298 mio.	šil. 119 mio.
Letni dobiček	Lastni kapital
šil. 14 mio.	šil. 56 mio.
STRAN q petek,
y 13. oktobra 1989
Tempo rasti avstrijskega gospodarstva se je v letu 1989 nasproti letu 1988 zopet povečal. Brutonacionalni proizvod je v prvem kvartalu 1989 porasel nasproti zadnjim trem mesecem v letu 1988 za 2,5 % in nič ne kaže, da se bo hitrost porasta v naslednjih mesecih leta zmanjšala. Vse kaže na to, da bo tudi leto 1989 rekordno leta Že leta 1988 je brutonacionalni proizvod porasel za 4,2 % in je bila ta porast najmočnejša v zadnjih desetih letih. Tudi importi in eksperti so v letu 1988 porastli za nad 10%. Brutonacionalni pro-
kupcev za konzumiranje privarčevanega in prisluženega denarja. Pri importih in eksportih se nadaljuje porast iz prejšnjih let. Tako je samo v juliju 1989 izvoz porastel za 13 %, uvoz pa za 16 %. Ker uvoz narašča hitreje kakor izvoz, narašča tudi deficit iz blagovne menjave z inozemstvom, ki pa ga bo deloma mogoče pokriti iz večjih deviznih dohodkov iz turizma.
Agrarni sektor je v letu 1988 dosegel zadovoljiv rezultat. Realno se je agrarna proizvodnja povečala za 3,5 %, kar je posledica dobre letine. Najbolj se je agrar-
Aktualni podatki avstrijskega gospodarstva
Piše poslovodja ZSZ, dipl, trg. J. Habernik
izvod je leta 1988 znašal šil. 1.571,0 mia., kar pomeni šil.
200.000,	— na prebivalca.
Osebni dohodki, ki so bili avstrijskemu prebivalstvu v letu 1988 na razpolago (približno šil.
1.000.	0 mia.), so se porabili za konzum (87 %), 13 % pa je prebivalstvo štedilo in tako se je delež dohodkov, ki se ni porabil (Sparquote), povišal na 12,6 %, kar predstavlja najvišji odstotek v zadnjih 30-ih letih. Brutooseb-ni dohodek na zaposlenega (vsi letni dohodki deljeno z dvanajst) je znašal šil. 20.000,— in je porasel za realno 1,2 %.
Turizem obeta za leto 1989 rekordno letno sezono. Bilo je zaznati znatno več nočitev inozem-cev kot v letu 1988, devizni dohodki pa so se povečali celo za 1/5. V letu 1989 je računati, da se bodo nočitve turistov povečale za 6,0 % nasproti letu 1988 in zato bo Avstrija po mnogih letih zopet pridobila na deležu vseh turističnih nočitev v Evropi.
Promet v trgovini na drobno v letošnjem letu nekoliko narašča, ker narašča tudi razpoloženje
na proizvodnja povečala na Gradiščanskem (+ 7 %) in na Koroškem (+6%). Proizvodnja alternativnih kultur se je krepko povečala in vse kaže, da se bodo tudi letos povečale površine za pridelavo teh kultur. Število goved in svinj je na podlagi štetja v juniju 1989 nazadovalo nasproti letu 1988 za 1,0 % in je znašalo 2,524.000,—. Vzrok nazadovanja so prostovoljne odpovedi za dobavo mleka, za katere se je delalo precej reklame.
Iz vsega tega lahko povzamemo, da je vladala oziroma vlada v Avstriji visoka konjunktura na vseh področjih in da je pričakovati, da se bo ta visoka stopnja rasti ohranila še nekaj časa. Iz vsega tega sledi, da se bo tisto gospodarsko podjetje, pa naj si bo to zasebnp zadružno ali v državni lasti, le težko izkopalo iz morebitnih težav, če tega ni moglo storiti v času dobre konjunkture. Vidimo v tem času, da se celo državna podjetja, kakor npr. nekateri deli firme Voest-alpine, nahajajo zaradi dobre konjunkture v črnih številkah, akoravno
svojega prestrukturiranja še niso docela zaključila.
Zato je tudi v našem zadružništvu potrebno, da naredimo nekatere ukrepe racionalizacije in prestrukturiranja ravno zdaj, ko je konjunktura na vrhuncu. Ravno v boljših časih mora dober gospodar gledati, kako bo v slabših časih izhajal. In ravno zdaj, ko nekoliko laže dihamo, je treba napraviti odločilne korake v prihodnost.
In kdo naj napravi te korake?
Seveda tisti, ki odločajo in poslujejo. To pa so v prvi vrsti poslovodje in odgovorni odbori. Neko podjetje je tako dobro, kakor so dobri njegovi sodelavci in njegovo vodstva
Na vseh gospodarskih nivojih je vse odvisno od ljudi, ki so tam zaposleni, največ pa seveda od vodstva. Pri dobri konjunkturi je treba večkrat potegniti zavore in se ne prepustiti pospešeni hitrosti, tako da ob slabši konjunkturi lahko pristanemo brez večjih poškodb in ne naredimo poloma.
Prihranki Avstrijcev so naloženi (1988)
Hranilne in druge vloge 56,6 %
Vrednostni papirji s fiksno obrestno mero	14,6 %
V gotovini (bankovci, kovanci)	11,9	%
Življenjsko zavarovanje	6,2 %
Delnice (Aktien)	2,5	%
Drugo________________________8,2	%
100,0%
Leta 1988 je znašal državni dolg Avstrije na prebivalca šil. 98.500,—.
Koroški deležni dolg je leta 1988 znašal šil 17.000,— na prebivalca (vključeno dolgovi občin).
Skupno odpade torej na Korošca šil. 115.500, javnega dolga.
Kje imajo Avstrijci svoj denar? (31. 5. 1989)
Vloge na vpogled 142,0 mia. Terminske vloge 182,0 mia. Hranilne vloge 1.008,0 mia. Vloge v tuji valuti 24,0 mia. Vrednostni papirji s fiksnim
obrestovanjem 236,0 mia. Delnice	40,0	mia.
Gotovina___________100,0	mia.
1,725,0 mia.
Za tiste, ki se zanimajo za vrednostne papirje:
Zveza Bank in Posoiilnice-Bank vam rade pomagajo z nasveti
Razvoj na dunajski borzi v zadnjem letu nam bi moral dati misliti. Dejstvo je namreč, da je dunajska borza do začetka oktobra 1989 napredovala v indeksu za več kot 100 % in da je letos najbolj napredujoča borza v svetovnem merilu. Dunaj je napredoval za plus 107 %, Singapur za 37 %, Zurich 33 %, Pariz 32 %, New Yor ter Frankfurt pa vsak za plus 27 %.
Z drugimi besedami: Tisti, ki so se letos zanimali za dogajanja v gospodarstvu oz. na dunajski borzi in ki so svoj denar naložili npr. v delnice, so na vsak način že profitirali.
Tudi naša ZVEZA BANK in PO-SOJILNICE-BANK niso zamudile tega razvoja. S pomočjo dunajske GZB, ki je nudila našim sodelavcem potrebno šolanje, ter zlasti z dosledno samoiniciativo lahko danes na vsak način konkurirajo z drugimi velikimi bankami v Celovcu.
Pri ZVEZI BANK in POSOJILNI-CAH-BANK lahko vsak čas kupite obveznice, delnice, opcije na obveznice, participacij ske obveznice ter kupone kupona (Gewinnscheine). V

_ ft US TRI h GZ ALI SHhRE - PRIČE It!DEX
Razvoj na dunajski borzi je bil letos izreden.
Vodja oddelka Marko Krištof in blagajnik ter referent Hanzej Grilc sta Vam na razpolago v vseh vprašanjih.
tem sklopu pa so prav gotovo še posebej zanimive delnice, opcije na obveznice in participacijske obveznice.
Pri tem je treba seveda poudariti: Posebno važno je, da so tisti, ki se ukvarjajo z vrednostnimi papirji, stalno na tekočem. To pomeni, treba se je redno informirati o tečaju posameznih vrednostnih papirjev. Prav tako se je treba redno informirati o vprašanjih, kot npr.: kako se razvijajo podjetja, ki so šla na borzo, glede prometa, udeležb pri drugih podjetjih, zaposlovanja sodelavcev in naročil. Tudi vprašanje splošne gospodarske konjunkture močno vpliva na borzni trg. Vse te informacije vam nudijo mdr. kompetetni časopisi, mdr. Standard, Die Presse, Gewinn in Trend.
Dobite pa jih tudi pri ZVEZI BANK in pri naših POSOJILN1-CAH-BANK v Celovcu. Vrhu tega vam lahko ZVEZA BANK postreže
še z dodatnimi informacijskimi viri, zlasti s tedenskim glasilom GZB „Anlageberatung, Unternehmungs-profile, Charts und Kommentare der VViener Borse und der auslandi-schen Borseri*. Če pridete na ZVEZO BANK, se oglasite pri Marku Krištofu ali Hanzeju Grilcu, ki vam bosta rade volje pomagala s primernimi nasveti.
Dobrodošli so pri nas vsi — tako tisti, ki še nikoli niso kupili vrednostnih papirjev in bi jih morda v bodoče le kupili, kakor tudi tisti, ki so jih že kupili, pa bi radi izkoristili nove ugodne situacije na avstrijski borzi.
Nečesa vam seveda ne moremo odvzeti — vaše odločitve za ta ali oni vrednostni papir. Naši nastavljene! vam radi pomagajo s koristnimi nasveti. Toda za končen nakup kakega vrednostnega papirja se lahko odloči samo stranka sama!
Redni občni zbor Posoiilnice-Bank Pliberk
V	četrtek, dne 5. okt., je Posojilnica-Bank Pliberk, registrirana zadruga z omejenim jamstvom, vabila svoje člane na redni občni zbor.
Predsednik upravnega odbora Lipej Kolenik je med številnimi člani lahko pozdravil tudi vrsto častnih gostov, med njimi direktorja Zveze slovenskih zadrug, dipl. trg. J. Habernika, mest. sv. Frica Kumra, globaškega podžup. Janeza Hudla, zastopnika Ljubljanske banke v Celovcu Franca Cuznerja, dir. Ljubljanske banke Celje Nikota Kača, zastopnike domačih in mešanih firm ter zastopnike domačih kulturnih društev.
V	poročilu upravnega odbora, ki je obsegalo poslovno leto 1988, v katero je sovpadala 100-letnica obstoja poslovalnice v Šmihelu, je predsednik Lipej Kolenik na kratko orisal tudi razvoj v zadnjih 10-ih letih. Pred 10 leti seje Posojilnica preselila iz Breznikovega skednja v nove sodobne prostore.
Sprememba zakona o kreditnem gospodarstvu, predpisi o likvidnosti in kreditnega plafonda, višina kreditiranja enemu posamezniku, predvsem pa določila glede jamstvenega in lastnega kapitala so zahtevala strukturne spremembe. Manjše enote teh določil niso več zmogle izpolnjevati in tako se je Posojilnica;Bank Pliberk v letu 1982 spojila z Žvabekom in Šmihelom, leta 1987 pa z Globasnico. S tem v zvezi pa je postala potrebna notranja reorganizacija, ki pa je pri plodnem sodelovanju med poslovodstvom in odboroma in s pomočjo Zveze slovenskih zadrug v Celovcu uspela takoi da Posojilnica danes izpolnjuje vse pogoje sodobne banka S 1. 7.1988 je bila Posojilnica priključena
na računalniški center na Dunaju, tako da so dani vsi pogoji za ažurno in kvalitetno poslovanja Najbolj jasno pa razvoj Poso-jilnice-Bank Pliberk dokazujejo številke.
V letu 1979 je Posojilnica združevala 24 mia hranilnih vlog. S koncem sept. 1989 pa 212,4 mia šil. V dobi poročanja je upravni odbor na 13 lastnih sejah in 20. skupnih sejah z nadzornim odborom v letu 1988 obravnaval kreditnih prošenj v skupnem znesku 100.5 mio. šil. in do 30. 9. 1989 v skupnem znesku 65,4 mio. šil. Pri kreditih nad 5 mia šil. se krediti dovoljujejo v konzorcialnem postopku z Zvezo ali z drugimi Posojilnicami. V dobi poročanja je bila stalno prisotna skrb glede izpolnjevanja predpisov lastnega in jamstvenega kapitala. — Potrebno je bilo, prositi člane za odkup dodatnih deležev in vabiti je bilo treba tudi nove člane. Ta skrb bo pliberške zadružnike spremljala tudi v bodočih letih, kajti vsak znaten porast bilančne vsote zahteva tudi tvorjenje dodatnega jamstvenega kapitala.
Predsednik Lipej Kolenik se je vsem članom, predvsem firmam in Zvezi slovenskih zadrug zahvalil za doplačilo dodatnih deležev. Da je gospodarski faktor, kot je danes Posojilnica, važen tudi za delovanje domačih društev, je razvidno iz dejstva, da Posojilnica daje na razpolago prostore brezplačno društvom za razne namene. V poslovalnici v Šmihelu je Posojilnica dala na razpolago prostor Šlovens-kemu čebelarskemu društvu za svoje delovanje, na prošnjo KPD Šmihel pa bo Po-
sojilnica uredila prostor za knjižnico in čitalnico.
Za kulturna društva, zbore, športna društva in druge ustanove je Posojilnica v letu 1988 prispevala v obliki lepakov, letakov, inseratov, kopij in direktnih podpor okroglo šil. 250.000,— in je s tem podprla društveno dejavnost v okolišu od Šuhe do Dobrle vasi. Želja Posojilnice pa je, da skupno s Kmečko gospodarsko zadrugo Pliberk in Živinorejsko zadrugo za Libuče in okolico uresniči in omogoči projekt kulturnega doma, ki bo delovanju številnih društev primeren in si ga idealisti zaslužijo. — Ob koncu svojih izvajanj seje predsednik zahvalil vsem odbornikom in nameščencem za angažirano delo, vsem vlagateljem za vedno večje zaupanje, privatnim in mešanim podjetjem ter Kmečki gospodarski zadrugi Pliberk pa za odvijanje denarnih poslov preko Posojilnice.
Predsednik nadzornega odbora Janez Apovnik je v svojem poročilu povedal, da so bile nadzornemu odboru predložene vse prošnje za posojila in kredite in potrebne podlage pravočasno^ da je imel nadzorni odbor možnost, svoje pomisleke glede osiguranja posameznih kreditov takoj izraziti in v določenih primerih tudi zahtevati dodatna osiguranja. — Vlagatelji v Posojilnici so lahko prepričani, daje denar varno in dobro naložen, saj je večina izposojil dana proti vknjižbi ali bančni garanciji.
Ena glavnih funkcij nadzornega odbora pa je tudi, da skrbi za to, da se upoštevajb
zakoni, pravila ter poslovniki. — Notranji revizor je bil vabljen na seje nadzornega odbora kakor tudi na skupne seje in je imel možnost poročanja o svojih ugotovitvah.
Na koncu svojega poročila je predsednik nadzornega odbora glede na uspešen rezultat v letu 1988 predlagal občnemu zboru, da se upravnemu odboru podeli razrešnica z zahvalo in pohvalo za dobro gospodarjenje. — Poslovodja, dir. Jožko Nachbar, je članom obrazložil razne postavke k računskemu zaključku za leto 1988. — Brez elektronske obdelave podatkov danes sodobno in ažurno poslovanje v banki ni več možno.
Druga plat te kolajne pa je, da te naprave povzročajo precejšnje dodatne stroške.
Kljub priključitvi na računalniški center v letu 1988 je Posojilnici uspelo prigospodariti čisti dobiček v višini šil. 488.800,38. — Kot že predsednik upravnega odbora, je tudi dir. Nachbar nakazal problematiko glede jamstvenega kapitala.
Dejstvo, da se je odstotek skupnih izposojil napram hranilnim vlogam znatno izboljšal, pa pusti poslovodstvo in odbore Posojilnice z optimizmom gledati v bodočnost. Ob koncu seje odboroma zahvalil za konstruktivno sodelovanje, vsem članom in vlagateljem pa za izkazano zaupanje.
Povabil je tudi vse občane, da v tednu varčevanja od 23. do 31. oktobra 1989 obiščejo prireditve, katere bo organizirala Posojilnica in bodo še objavljene v posebnem letaku.
Študija mednarodne firme IBB
Meseca oktobra bo mednarodna firma IBB zaključila študijo o blagovnem oddelku Zveze slovenskih zadrug, Kmečko gospodarskih zadrugah ter import-no-eksportnih firmah, ki so v lasti Zveze slovenskih zadrug.
Namen študije je bil osvetliti sedanje poslovanje teh sektorjev Zveze slovenskih zadrug ter izdelati predlog poslovanja in ukrepov za naslednja leta, ko je pričakovati še ostrejšo konkurenco na tržišču.
Študija mednarodne firme IBB bo predstavljena na posebnem zborovanju vsem odbornikom Zveze slovenskih zadrug, blagovnih zadrug, poslovodjem zadrug terimportno-eksportnih firm.
Študija stane precej denarja, precejšen del stroškov pa bo prispevala Avstrijska Raiffeisenova blagovna centrala na Dunaju.
Ob tem je ugotoviti, da se Zveza slovenskih zadrug ne zapira vase, ampak da se hoče pripraviti na poslovne izzive v naslednjih letih.
Ob svetovnem tednu varčevanja:
Nagradno žrebanje ZVEZE Bank in POSOJILNIC BANK
Drage bralke, dragi bralci!
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu — Zveza Bank in Posojilnica Bank razpisujeta ob letošnjem tednu oz. dnevu varčevanja nagradno žrebanje, ki bo v torek, 31.10., ob 12.15 uri v prostorih Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Povabljeni so tudi bralke in bralci obeh slovenskih tednikov, ki imajo možnost, da bodo izžrebani. Zveza Bank in Posojilnice Bank so za to dale na razpolago lepe nagrade in sicer:
Prve tri nagrade — hranilna knjižica po šil. 1000,— Dve nagradi — hranilna knjižica po šil. 500,—
Pogoj za to je, da izpolnite nagradni vprašalnik, ga izrežete in pošljete na Vašo Posojilnico Bank ali Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu, Pavličeva 5—7, 9010 Celovec, najkasneje do petka, 27. oktobra 1989. Šteje samo originalni izrezek iz Našega tednika.
Želimo vam obilo sreče ter veselja pri izpolnjevanju nagradnega vprašalnika. ZVEZA BANK in POSOJILNICE-BANK
NAGRADNI VPRAŠALNIK OB TEDNU VARČEVANJA 1989
VIII.	Zveza slovenskih zadrug in Posojilnice-Bank
□	zbirajo samo hranilne vloge, dajejo kredite in posojila
□	zbirajo samo hranilne vloge, dajejo kredite in posojila ter menjajo valute
□	opravljajo kot univerzalne banke vse bančne posle
IX.	S hranilnimi knjižicami Zveze slovenskih zadrug in Poso-jilnic-Bank lahko dvigujejo in vplačujejo varčevalci svoj denar
D samo pri Posojilnici-Bank in na Zvezi D po vsej Avstriji D v vsej Evropi
X.	S čekovno karto Zveze slovenskih zadrug in Posojilnic-Bank, ki ima bankomatsko funkcijo, lahko dobite denar iz bankomatov
□	samo na Koroškem
□	samo v Avstriji
□	poleg Avstrije tudi v Zvezni republiki Nemčiji in Italiji
XI.	Kaj predstavljajo delnice (Aktien)?
□	dolžniško-upniško razmerje
□	solastništvo pri delniški družbi
□	obljubo za razdelitev dobička
I.	Kakšne pravice ima član kreditne zadruge, kot je Posojil-nica-Bank?
□	da pregleda vse hranilne vloge v Posojilnici
□	da pregleda vse kredite in posojila
□	da se udeleži občnega zbora Posojilnice
II.	Ena izmed slovenskih kreditnih zadrug, ki je bila ustanovljena leta 1872, je najstarejša zadružna posojilnica v Avstriji. Kdo je to?
□	Posojilnica-Bank Št. Jakob
□	Posojilnica-Bank Železna Kapla
□	Posojilnica-Bank Celovec
III.	Najstarejša slovenska blagovna zadruga v Sinči vasi je bila ustanovljena pred
□	150 leti
□	90	leti
□	30	leti
IV.	Slovensko zadružništvo na Koroškem združuje
□	9	samostojnih	Posojilnic-Bank
□	20 samostojnih Posojilnic-Bank
□	40 samostojnih Posojilnic-Bank
V.	Slovensko zadružništvo na Koroškem združuje
□	13 samostojnih zadrug (marketov)
□	8	samostojnih	zadrug (marketov)
D 5 samostojnih zadrug (marketov)
VI.	Reklamni znak ZSZ in Posojilnic-Bank	predstavlja
□	stilizirano črko B za besedo banka
□	stiliziran naslonjač kot znak varnosti
□	stiliziran koroški knežji kamen (Ftirstenstein)
VII.	Pri Zvezi slovenskih zadrug in Posojilnicah-Bank imajo varčevalci naloženih
D 500 milijonov šilingov
□	1,5 milijarde šilingov
□	3,0 milijarde šilingov
XII.	Kaj so valute (Valuten)?
D Inozemski denar v gotovini (bankovci, kovanci)
D Inozemski čeki
□	Avstrijski šilingi v gotovini (Bargeld)
XIII.	Kaj je inflacija?
D Vrednost domačega denarja se zmanjšuje
□	Vrednost domačega denarja se povečuje
□	Vrednost domačega denarja se ne spremeni
XIV.	Tri banke vam ponudijo kredit ali posojilo na 5 let. Kateri kredit je najugodnejši?
D obrestovanje 10 % s četrtletnim obračunanjem obresti
□	obrestovanje 10 % z letnim obračunanjem obresti
□	obrestovanje 10 % s polletnim obračunanjem obresti
XV.	Koliko hranilnih vlog upravljajo avstrijske banke?
□	100	milijard	šilingov
□	1000	milijard	šilingov
□	10.000 milijard šilingov
12 pravilno prekrižaj	Celovec, v oktobru 1989
Ime:...
Naslov:
Kultura
4. Primorski dnevi: Števerianci navdušili v Selah
V	okviru 4. Primorskih dnevov na Koroškem je v nedeljo, 8. oktobra 1989 bila druga prireditev v Selah v tamkajšnjem farnem domu. Gostje KPD „Planina" so bili kulturniki iz Števerjana, ki so se postavili kar s tremi skupinami. Med Števerjanom in koroški-m Slovenci so se v letih spletle številne prijateljske, organizato-rične in seveda kulturniške vezi, ki segajo deloma še nazaj v čas skupnih zamejskih taborov. Vrhu tega pa skupine iz Koroške redno sodelujejo pri Števerjanskem festivalu narodnozabavne glasbe, čigar organizator je ansambel „Lojze Hlede".
V	nedeljo so v Selah nastopile in navdušile številno publiko kar tri skupine iz Števerjana: kot prvi je nastopil dekliški zbor „Alen-ka“, ki ga vodi hči ustanoviteljice Alenke Černiče. Zbor obstoja že
deset let; kot druga je nastopila pevska skupina „Števerjan“, njen umetniški vodja je Tomaž Tozon, vodja Slovenskega okteta. Skupina je zrasla iz ansambla „Lojze Hlede" in v treh letih svojega obstoja se je uveljavila daleč preko meja svoje ožje domovine.
Kot zadnja skupina se je Selanom predstavil Mešani pevski zbor „F. B. Sedej", ki ga vodi Tomaž Tozon. Zbor ima za sabo že 40 let plodnega delovanja in razveseljiv je predvsem velik delež mladine. To pomeni, da bo slovenska pesem tudi pri naših zamejskih rojakih v Števerjanu in v okolici Gorice živela.
Po koncertu je bilo, kot je v Selah že navada, domače in družabno srečanje, kjer so se spletle seveda še nove prijateljske vezi.
-vvafra-
Bistrica V Rožu I V okviru 4. Primorskih dni na Koroškem, katerih otvoritev je bila v soboto, 7. oktobra v bistriški kinodvorani, so se srečali učenci in učenke Glasbenih šol iz Gorice in Koroške. Po pozdravnih besedah predsednika KKZ dr. Janka Zerzerja in predsednika Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici dr. Damijana Pavlina, so učenci dokazali s svojimi kvalitetnimi nastopi visoko glasbeno raven.
Na srečanje Glasbenih šol iz Gorice in Koroške je vabila Glasbena šola na Koroškem in SPD .Kočna" v Svečah. Že tradicionalne Primorske dni na Koroškem organizirajo letos Krščanska kulturna zveza, Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovenska prosveta v Trstu.
Navdušil je tudi trio kljunastih flavt iz Gorice
Popopran pozdrav gralve Venere
Z Grlovca, Macne in Žehtar-ja so se vsipale žareče rakete, po Borovljah je marširala peščica rjavogvantnikov, potem ko je neki Krivič .pogumno" zaklical skozi mikrofon (da se je čulo po trgu), da ne bodo priznali dunajskega memoranduma in da mora nemška večina v deželi dobiti prav iste ugodnosti, kot jih država obljublja slovenski manjšini — in v hali 7 bivše KESTAG so se šli T(h)eater.
Igralci skupine Alpen-Adria Eksutko so se pripravljali na svoj nastop in kar precejšnja množica je čakala na vstop, da v hali, kjer so svojčas vklekli žico (in in koncu delavce za nos) čuje Davorina recitirati tisti slavni „Buge Vas primi,
gralva Ven us". Ta častitljivi SLOVENSKI pozdrav davnega koroškega vojvode (z nemškim imenom) Šponhajmovca znanemu pesniku Ulriku Lihten-štajnskemu.
Ulrik, nastopil je v osebi čudežne figure Venere (pesniki so že takrat uživali umetniško svobodo-sic: spomni se na zadnje napade na koroške umetnike sicl!) je o tem sprejemu pri Kokovem skoval pesem, v katero je vključil (zanj povsem normalno) ta izjemni, čudoviti in slovenski pozdrav.
In okoli tega pozdrava je avtor besedila dr. Mirko Messner, spletel vsebino predstave, jedko, popoprano in zasoljeno kot raženj, izziv k razmišljanju tudi o današnji, trenutni slovenski
politiki in njenem mestu med ljudstvom in v deželnih mejah.
Predstava nima tiste rdeče niti dogajanja, zato pa je polna simbolik in simbolov in scenskih prizorov, ki gledalca takore-koč primorajo, da sodeluje tudi z možgani, ne samo s svojo fizično navzočnostjo.
Gotovo najmočnejša in najbolj izrazna scena pa je poslovilna, ko publika gre domov: pred dvorano, v bledi hladni svetlobi mesečnine so postavljeni beli križi (kot spomin padlim vojakom), med njimi na invalidnih stolčkih prevažajo pohabljence vojn, na visokem podestu pa igra mrtvaški orkester svoj grozni furioso.
Predstava bi za kanček lahko bila bolj strnjena, začetni in zaključni dominanci mrtvakov ter zelo turobni vsebini predstave je manjkala optimistična, v prihodnost usmerjena protiutež. Igralcem in režiserju Petru Militarovu, ter vsemu osebju, ki je sodelovalo pri izvedbi (scenografu Tomu VVeissu npr.) je za izvedbo treba iz vsega srca čestitati. Poseben čar pa je imela glasba, ki je v celoti zasluga in delo Heina Fischerja. Franc VVakounig
Predstave „Buge Vas primi" so v hali 7 KESTAG v Borovljah še danes, 13.10., jutri, 14. 10. in v nedeljo, 15.10.1989 — vselej ob 20.00. Oblecite se času in vremenu primerno!
Plevel-Unkraut je že drugič pognal
Že s prvo ploščo .Plevel-Unkraut* je glasbeno-instrumentalna skupina z Gabrijelom Lipušem na čelu zbudila pozornost in požela tudi priznanja in pohvalo publike.
Prejšnji teden, 5. oktobra pa je skupina predstavila ploščo Plevel-Unkraut II, torej smemo pričakovati, da bo tudi v tretje šlo (saj menda gre rado).
Predstavitev je bila v nekdanji avli slovenici in številna publika, tako mladina kot tudi zrelejši letniki je ponovno potrdila, da utiranje in ubiranje lastnih poti v glasbenem izražanju naleti na dober odmev.
Na plošči Plevel-Unkraut II je posnetih sedem pesmi, od teh sta dve slovenski (Muhica zlata in Odgovori na vprašanja), ena je nemška, ostale pa so angleške. Komponisti posameznih skladb so Gabrijel Lipuš, Gunter Lenart, Marko Lackner in Gert Prix.
Plošča je izšla pri založbi Drava, pri njeni realizaciji pa so sodelovali sledeči člani skupine: Gunter Hofbau-er (bass), Mario Kofler (Drums, per-cussion), Marko Lackner (alto sax, sopran sax keyboards), VVolfgang Lehner (sound engineering), Gunter Lenart (tenor sax, clarinet), Gabrijel Lipuš (vocal, keyboards) in Gert Prix (keyboards).
Ploščo lahko kupite v obeh naših knjigarnah.
-vvafra-
Radio / Prireditve
T
A
D
E
N
R
A
D
I
PETEK, 13. okt.
Koroški liki: Škof Slomšek (R. Vospernik). — Jezikovni pogovori (J. Messner). — Dvojezična komunikacija (F. Merkač)
SOBOTA, 14. okt.
Voščila (M. Hartmann)
NEDELJA, 15. okt.
06.30-7.00 - Voščila — Duhovni nagovor (msgr. Franc Mikuž). 18.10—18.30 — Dogodki in odmevi.
PONED., 16. okt.
Primorski dnevi na Koroškem.
TOREK, 17. okt.
Halo, prijatelji! Partnerski magazin.
SREDA, 18. okt.
Glasbena sreda.
ČETRTEK., 19. okt.
Rož — Podjuna — Zilja.
4. Primorski dnevi na Koroškem
Dolgo časa je bilo sodelovanje koroških in primorskih Slovencev sporadično, bolj slučajno. Pred sedmimi leti so se Krščanska kulturna zveza, Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovenska prosveta v Trstu odločile za stalno sodelovanje. Tako so koroška društva gostovala na Primorskem, Slovenci iz Italije pa so svoje delovanje predstavili pri nas. Letošnji, 4. Primorski dnevi na Koroškem, so predvsem v znamenju medsebojnega spoznavanja, kjer ostaja ob raznih prireditvah dosti časa za osebne pogovore, za izmenjavo mnenj. Gostovanje Primorcev se bo izteklo v nedeljo v Globasnici z gledališko predstavo skupine iz Štandraža. Reportaži o letošnjih primorskih dnevih boste lahko sledili v ponedeljek, 16. oktobra, v slovenskem sporedu avstrijskega radia.
NA TELEVIZIJI
Dober dan, Koroška!
(15. oktobra 1989, FS 2, ob 13. uri)
•	Zmaga dobrega nad slabim — le v pravljici? — Premiera drame .Zmaj" mladinskega gledališča v Selah.
•	Brez duha in sluha. — Zloraba gramoznih jam v mestni občini Pliberk za ilegalna odlagališča odpadkov.
•	Kulturni dnevi primorskih Slovencev. — Prireditve, srečanja.
•	Knjižni sejem Frankfurt. — Vse tri slovenske koroške založbe predstavljajo svojo jesensko produkcijo v nemškem jeziku.
•	Dvojezični otroški vrtec v Šentjakobu. — Najstarejši dvojezični vrtec na Koroškem.
PRIREDITVE
VELIKOVEC
Premiera igre
MALI STRAH BAV-BAV
Machado-Simon-
Kos-Belina
Čas: nedelja, 15. oktobra, ob 15. uri
Kraj: Gospodinjska šola v Šentrupertu pri Velikovcu
Nastopa: mladinska igralska skupina PD „Lipa“ v Velikovcu
Režija: Branka Bezeljak-Glazer
Vodja skupine: Urši Kassl
GLOBASNICA
KRAJEVNI SESTANEK MLADE KEL
Čas: petek, 20. 10., ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju v Globasnici
DOBRLA VAS
„DOBER VEČER SOSED"
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo .Srce" v Dobrli vasi
Nastopajo: MePZ .Srce", Petzenchor iz Libuč, Plazniška dekleta Čas: v sredo, 25. 10., ob 20. uri Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi
GRAZ
15-letnica KSŠŠG
Čas: 22. 10., ob 19. uri
Kraj: v prostorih kluba KSŠŠG, Mond-
scheingasse 8, G raz
Kulturni spored, nato družabno srečanje
Prireditelj: KSŠŠG
ŠENTJAKOB
v soboto, 4. novembra ob 20. uri
v farni dvorani v Šentjakobu
„MRTVAŠKI PLES"
nastopa gledališka skupina
TNXFRŠTLS
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) In izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in mag. Marjan Pipp, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. — UREDNIŠTVO: Silvo Kumer (glavni urednik), urednika Franc VVakounig in Vincenc Gotthardt, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
M IVA praznika na Koroškem
V	BILČOVSU:	v soboto, 14. oktobra 1989;
ob 18.30 somaševanje v farni cerkvi, nato blagoslovitev treh avtomobilov za naše misijonarje na Madagaskarju in splošna blagoslovitev vozil na prostoru pred cerkvijo.
V	VOGRČAH:	v nedeljo, 15. oktobra 1989; ob 9. uri somaševanje,
nato blagoslovitev treh misijonskih vozil in splošna blagoslovitev avtomobilov.
K obema slovesnostima so povabljeni tudi verniki iz sosednjih župnij!
i Primorski dnevi
NA KOROŠKEM
od 7. do 15. oktobra 1989
Sobota, 14. oktobra, ob 19.30 url: FARNA CERKEV V ŠMIHELU Nedelja, 15. oktobra, ob 10. url: FARNA CERKEV V ŠENTILJU
Multimedialna predstava .Bodi svetloba" (po besedilih iz Sv. pisma). Izbor in režija: Adrijan Rustja. Koreografija: Janez Mejač. Glasba: Andrej Pegan. Scena in likovna oprema: Vera Klepej. Jezikovno vodstvo: Marjana Prepeluh. Izvedba: Radijski oder
in gledališki krožek Slovenskega kulturnega kluba izTrsta. — Prireditelj: KPDšmihel in KPD Šentilj.
Nedelja, 15. oktobra, ob 19.30: DVORANA PRI ŠOŠTARJU V GLOBASNICI
Gledališka predstava — Branislav Nušič: .Kaj bodo rekli ljudje", nastop gledališke skupine iz štandraža, režija Emil Aberšek. — Prireditelj: SKD v Globasnici.
Pokrovitelj: KOROTAN, Import — Export, Celovec — Gorica
SODALITAS
Dom v Tinjah
Telefon:
od petka, 13. oktobra, od 18. ure do sobote, 14. oktobra, do 16. ure Intenzivni seminar za organiste, pevovodje, cerkvene pevke in pevce SLAVIMO GOSPODA Vodijo: prof. Jože Ropitz, škof. kantor, žpk. Maks Michor, pokr. kantor, in drugi sodelavci
Soprireditelj: Referat za cerkveno glasbo na DPU
v petek, 13. oktobra, ob 19.30 uri
Dia-predavanje:	ZGODOVINA IN
UMETNOST MESTA „PRAGE“ Predavatelj: dv. svetnik dr. Johann Sturm
v soboto, 14. oktobra, od 8.30 do 17.30
SLIKANJE Z VODENIMI BARVAMI (akvarel)
Voditeljica: Gudrun Frey, roj. Turner
v sredo, 18. oktobra, ob 19.30
Iz cikla predavanj: 1914—1939— 1989: Učiti se iz zgodovine: NACIONALNI PRAZNIK — SAMO ŠE DAN ŠPORTA?, nem.
Predavateljica: Mag. Dr. Christiane Potočnik
v četrtek, 19. oktobra, ob 19.30
Forum za vgojna vprašanja:
KAKO TO POVEM SVOJEMU OTROKU? nem. Pogovor o seksualni vzgoji! Predavatelj: mag. Peter Zwettler v petek, 20. oktobra, ob 19. uri Diskusijski forum za zdravnike, bolniške sestre In druge Interesente: ŽIVETI ALTERNATIVNO, nem.
Poti k naravnemu urejevanju spočetij. Predavajo: dr. John J. in Evelyn L. Bil-lings ter dr. Josef Rotzer
od petka, 20. okt., do srede, 25. okt.
ROMARSKO POTOVANJE V RIM IN NA MONTE CASSINO
Cena: šil. 3800,—
Prijave sprejema: žpk. Janez Lam-pichler, 9173 Šmarjeta 37, tel.: 04226/275
Vozi: avtobusno podjetje Sienčnik
v soboto, 21. okt., od 13.30 do 18. ure
Kuharski tečaj:
»RAZLIČNA JEDILA IZ JABOLK", nem. Vodi: Maria Steinbrugger
v soboto, 21. oktobra, od 15. do 18.30
ODGOVORNOST STARŠEV, nem. Prikaz različnih načinov naravnega urejevanja spočetij Predavajo: dr. John J. in Evelyn L. Bil-lings ter dr. Josef Rčtzer
od sobote, 21. oktobra, od 15. ure do nedelje, 22. oktobra, do 17. ure
DNEVI DUHOVNE OBNOVE, IGRE IN PETJA ZA MINISTRANTE od 11. do 14.
leta
Voditelj: kaplan Janko Krištof s sodelavci
GALERIJA TINJE:
do četrtka, 19. oktobra, do 13. ure
RAZSTAVA V OKVIRU PRIMORSKIH DNEVOV NA KOROŠKEM Razstavlja: Zora Koren-Škerk
RAZSTAVA ORNAMENTOV Z VOZLI
(do 15. 11. 1989)
Razstavlja: Gertrude Leitner
od četrtka, 19. oktobra, od 19.30 do petka, 17. novembra, do 13. ure
RAZSTAVA UMETNIŠKIH DEL SLIKARSKEGA TEDNA V SVEČAH
Pismo bralca/Oglasi
STRAN
13
PISMA BRALCEV
Še enkrat k člankom Jožeta VVakouniga o drugi svetovni vojni!
Nobeden resen človek ne more pozabiti, da je Stalin umoril tovariše in milijone svojih ljudi. Tudi ni dvoma o tem, da nobena sila in nobeden človek ni naredil Sovjetski zvezi tolike škode kot Stalin.
Hitler-Stalin-pakt prizna tudi že Sovjetska zveza sama — z tajnimi dodatki istega pakta!
Zavedam se, da Alpeasement- (pomirjevalna, tolažilna politika; Be-schwichtigungs-Politikl) politiki, ki so pretrpeli prvo svetovno vojno, ki so zgubili v vojni z plinom — Senfgas —, brate in sestre, niso hoteli po 20 letih spet vojne z Hitlerjem! Ravno iz tega vzroka, bi moralo priti do pakta Angležev in Francozev s Stalinom, ker je edino to biia pot, da bi lahko stali Francozi in Angleži Poljski ob strani proti Hitlerju, kar so tudi zatrjevali. Toda kako pomagati Poljski, brez zaledja na vzhodu?
Pomirjevalna, tolažilna politika za-padnih držav je bila kriva, da je prišlo do tajnega Hitler-Stalin-pakta, kot so dognali resni zgodovinarji zapadne-ga sveta — literature o tem tragičnem času je še in še — J. VVakounig pa si upa neodgovorno pisati o tem polpreteklem času na dveh ali treh DIN A-4 straneh — (je bila to vsa latinščina?) — brez da bi pomislil, „da zgodovina ne pozna končnega rezultata, ker je njen postopek neskon-
čen", kot meni Christoph Hein, ali kot je povedal Žarko Petan, „da je zgodovino včasih težko napovedovati poprej".
Hitler pa je bil tisti, ki je prekršil ..hudičev" pakt (Spiegel) in tudi Hitler je napovedal Sovjetski zvezi vojno. Da je Stalin zasedel del razdeljene Poljske 17. 9. kimavca 1939, pa je rezultat vojne, ki jo je Hitler začel v svoji blaznosti 1. kimavca 1939, ob 4.45 uri, ne pa kot je on, Hitler, povedal ob 5.45 uri (niti na uri se ni spoznali).
Z današnjega vidika — tudi če zveni kruto in nečloveško — je Stalin s tem, da je zasedet del Poljske, podaljšal Hitlerju pot do Moskve za 300 km, kar je bilo za Hitlerjevo nacistično zverinsko vojsko usodno!
Pomirjevalna, tolažilna politika je tudi kriva današnji nesrečni razdelitvi Evrope — l/V. Churchill je pred vojno že svaril in prerokoval o mogočih posledicah za Evropo, ki so danes stvarne — ker je pač vojno zmagat Stalin.
Ker pa sem že toliko pisal o blaznih, krutih, neumnih moških, vsaj nas, moški del človeštva, bi z lahkoto uvrstil med ..živali roparice", kot je to storil že pred 50 leti antropolog R. Dart, zaključujem z duhovito Christo Reinig, ki je napisala: ,Wir sind der neue Mensch / und dieser neue Mensch / ist kein Mann".
Plesni učitelj Gregor Krištof, Dvor 63
VABIMO K SODELOVANJU Javlte se na naslov:
mladega in dinamičnega trgovskega	KOROTAN
nameščenca z organizacijskimi spo-	lmport-Export Ges.m.b.H.
sobnostmi in znanjem angleščine ter Viktringer Ring 26, 9020 Celovec slovenščine oziroma srbohrvaščine. Tel.: (04 63) 56 2 16
IŠČEM DELO za krajši čas, delam vsa dela, na kmetiji, pri gradnji hiš, v tovarni itd.
IVANOVIČ JOVO Javornik 60 VU-62390 Ravne na Koroškem
DVODRUŽINSKA HIŠA na Reki pri Šentjakobu, zidana 1965, dobro ohranjena, po ceni na prodaj.
Podrobnejše informacije po telefonu (0 42 53)22 41
Z Našim tednikom na
Martinovanje
v soboto in nedeljo, 11. in 12. novembra 1989
W“ Prihod v ČATEŠKE TOPLICE, dobrodošlica in kosilo.
(9^* Namestitev v hotelu,
popoldne prosto ali izlet v Kumrovec — rojstna hiša maršala Tita.
Večerja z Martinovimi specialitetami v hotelu „Grad“ v Mokricah, krst mošta ob sodelovanju harmonikarja.
ŽV* Naslednji dan po zajtrku prosti dopoldan za kopanje in druga razvedrila.
cena 970,— šil.
ODHODI: 7.00 Dobrla vas — Sienčnik, 7.10 gostišče Juenna, 7.15 Šmihel —Zadruga, 7.20 Pliberk —Zadruga, 7.35Škocijan — Posojilnica, 8.00 Celovec — Cartrans, 8.20 Kožentavra — gostilna Mlečnik.
PRIJAVE SPREJEMATA:
NAŠ TEDNIK	CARTRANS
tel.: (04 63) 51 25 28-21	tel.: (04 63) 51 25 80
Vinko Kušej	Nadja Oraže
Vaš osebni insera^v^fn^
edniku
•	Iščete delovno mesto, stanovanje motorno vozilo, itn?
•	Iščete delojemalce, domačine?
•	Se hočete česa znebiti (starih oblek, pohištva, itn.)?
•	Imate kmetje kaj naprodaj?
Vse to in še drugo lahko BREZPLAČNO objavite v Našem tedniku do konca oktobra!
Po telefonu pa nas lahko dosežete:
Celovec 0463/51 25 28-21
inseraii za naše bralce
Prosim, brezplačno objavite v naslednji številki naslednje besedilo, največ do 20 besed:
Naslov:
Izrežite in pošljite na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt / Celovec
Šport
Treibach proti koncu imel srečo
Po porazu v Pliberku smo si seveda vsi igralci želeli zmago proti koroškemu prvaku iz Trga in mislim, da je potek jasno pokazal, da smo derbi že preboleli, igrali smo dobro in imeli nekaj lepih priložnosti. Še danes se jezim, da sem tik pred koncem prvega polčasa zapravil najbolj efektivno, ko je moj strel iz kakih šestih metrov vratar gostov ubranil. Nekaj stoodstotnih priložnosti da smo zapravili, piše v komentarju nekega časopisa in to menda v stilu začetnikov. 100 % priložnost je bila zagotovo le moja, toda rad bi videl pisca tega poročila v moji situaciji, verjetno bi žogo še danes iskali v koruzi za 25 metrov visokim plotom. Nočem se iz-
Naročenih zmag v koroški ligi ni
govarjati na slabo igrišče, ker ima nasprotnik iste probleme. Dejstvo pa je, da lepega nogometa v Trnji vasi ni možno igrati, neravno igrišče onemogoča vsako precizno podajo. In če ti zaradi kake luknje, ki je gledalec ne vidi, skoči žoga na koleno in se nato odbije, pa opazovalec takoj govori o začetnikih. Toliko o nedeljski tekmi, na kateri bi si zagotovo zaslužili zmago. Sreča tokrat ni bila na naši strani, saj bi se moj prosti strel v prvem polčasu pravta-ko lahko odbil s prečke v gol in ne čez gol.
Prihodnjo nedeljo igramo v Molltalu in to tekmo moramo zmagati, pa čeprav se zavedam, da naročenih zmag v koroški ligi ni. Poleg Hanser-ja in Galota nam bo tokrat manjkal tudi Blajs, ki je prejel četrti rumeni karton, prepričan pa sem, da bo trener Jagodič, ki je star lisjak, tokrat našel pravo taktiko, da bomo premagali zadnjega na lestvici.
Treibach — Bilčovs 2:2 (2:1)
Bilčovs: VVoschitz 2, Schlemitz 5, S. Ouant-schnig 4, F. Ouantschnig 3, Schellander 2 (66. A. Ouantschnig), Hobel 4, Ogris 4, W. Kuess 3, Marti 4, Karlovčan 5, P. Kuess 4. Treibach, 250 gledalcev Sodnik: Mag. Fe ra (zelo dober)
Strelci: B. Par (29.). A. Par (38.), oz. Karlovčan (4. enajstm.), W. Kuess (88.).
Tekma se je komaj pričela in že so presenetljivo prevzeli v vodstvo Bil-čovščani, ko je legionar Karlovčan izrabil enajstmetrovko. Nato se je razvila zelo dobra tekma, seveda pa so bili v jasni terenski premoči domačini. Tudi v drugem polčasu je bil Treibach precej boljši od Bilčovšča-nov, proti koncu tekme pa se je slika na igrišču popolnoma spremenila.
Galicija — Globasnica 2:2 (0:1)
Globasnica: Llpuschek 4, Sadjak 3, Thonhofer 4, Schatz 3, Fera 3, K. Micheu 2, E. Pajančič
2	(75. Modre). Fister 2, Beliš 2, Blažej 4, Gregorič 3.
Galicija, 150 gledalcev Sodnik: Mag. Fera (poprečen)
Strelci: P. Reinvvald (enajstm.), Drobesch, oz. Blažej (2.).
Rdeči karton: Fera in Sadjak (oba Globasnica, zaradi prekrškov)
Že po prvem polčasu bi se moral glasiti rezultat najmanj 3:0 za Globasnico. Kar pa so si v tej tekmi privoščili Globaški napadalci pa je prav gotovo bil višek. Možnosti so se vrstile zapovrstjo, igralci pa iz najkrajše distance niso zadeli žogo v mrežo.
Namesto da bi Globasnica slavila jasno zmago, pa je proti koncu imela še precej sreče, da so sploh izenačili, kajti Galicija je presenetljivo šla z 2:1 v vodstvo.
Sodnik mag. Fera, ki je dobro vodil tekmo, pa je moral kar dva Glo-bašana Sadjaka in Fero zaradi prekrškov poslati v slačilnico.
Proti Reichenfelsu manjka kar 4 igralcev
Po izključitvah Fere, Sadjaka in Huberta Micheua, ki je bil prejšnje kolo izključen, bo manjkal tudi napadalec Gregorič, ki je službeno zadržan. V Globasnici sta trenutno edina napadalca Gregorič in Blažej, ki dasta zadetke, trener Pavel Stekel pa zahteva tudi od ostalih igralcev več koncentracije pred golom, samo tako lahko višje zmagamo.
Železna Kapla že na 4. mestu
Šmihel — Železna Kapla 1:2 (1:1)
Šmihel: Leitgeb 2, Djurič 3, Andrej 3, Ebervvein
3	(65. W. Berchtold), Grubelnik 3 (80. Blažej), Ramšak 4, Motschilnik 4, Buchvvald 3, Krausler 3, K. Berchtold 3, Matschek 4.
Šmihel, 150 gledalcev Sodnik: Gerin (dober)
Strelci: H. Krausler (14.), oz. VVichar (42.), Kčck (72.)
Po hitrem vodstvu domačinov se je razvila zanimiva tekma z lepimi priložnostmi na obeh straneh. Tik pred polčasom je najnevarnejši napadalec Železne Kaple VVichar izenačil. V drugem polčasu tekma ni bila več tako zanimiva kot prvih 45 minut. Po hudi napaki vratarja Leitgeba pa so gostje povedli na 2:1.
Šmihelčanom pa v ofenzivi v zadnjih minutah kljub dobrim možnostim ni več uspelo izenačiti.
Treibach je vodil z 2:1, iz neznanih razlogov je začelo moštvo igrati vedno slabše, VVerner Kuessu pa je tik pred koncem igre uspelo še izenačiti. Trener Tone VVoschitz je bil s točko zadovoljen.
Tretji velikan čaka — Po ASK in Treibach u čaka konec tedna tretji velikan, na Bilčovščane na domačem igrišču. Moštvo iz Liebenfelsa je letos podleglo šele enkrat, v zadnji tekmi proti Sentandražu pa so igrali neodločeno. Moštvo iz Liebenfelsa je prepričano, da bo po tekmi proti Bilčovsu prevzelo zopet vodstvo na lestvici. Bilčov-sko moštvo pa je drugega mnenja in hoče doma poskrbeti za senzacijo.
V Labodu čaka težka naloga
Moštvo iz Laboda je konec tedna podleglo na tujem proti Pokrčam s 3:1. Spodrsljaj pa hoče Labod popraviti že ta konec tedna proti Šmihelčanom, kjer je v načrtu višja zmaga. Šmihelčani pa prav tako načrtujejo točko na tujem.
Selani bi si zaslužili točko
Metlova — DSG Sele 3:1 (1:1)
Sele: Fuchs 2, Užnik 3, P. Pristovnik 2, Štern 2, Jug 3, N. Čertov 2 (46. Mak 2), A. Oraže 3, Kulmesch 3, P. Čertov 3, M. Oraže 2, Ahim Oraže 2.
Metlova, 150 gledalcev Sodnik: A var (dober)
Strelci: Lippnik (20., 65.), Sadounig (83.), oz. Užnik (40.).
Selani so morali pretekli konec tedna na tuje v Metlovo, ki letos igra presenetljivo dobro, zato zaseda tudi odlično drugo mesto na lestvici. Proti predzadnjemu iz Sel pa Metlovčani sploh niso mogli priključiti na formo, v kateri so igrali v zadnjih tekmah. V prvem polčasu so deloma bili Selani boljši od Metlovčanov, ki prav tako niso imeli pravega napadalca, ki bi znal iz odličnih možnosti dati potrebne zadetke. Šele proti koncu igre so
Podliga vzhod:						
1.	ASK	10 7	1	2	26:12	15
2.	Liebenfels	10 6	3	1	22:11	15
3.	Št. Andraž 10 4		5	1	17:15	13
4.	Treibach	10 4	4	2	14:9	12
5.	Žrelec	10 5	1	4	20:11	11
6.	Vetrinj	10 3	4	3	11:7	10
7.	ASV	10 4	2	4	13:10	10
8.	Žitara vas	9 3	3	3	9:11	9
9.	Šentlenart	10 3	3	4	9:13	9
10.	Ruda	10 4	1	5	11:16	9
11.	Mostič	10 3	3	4	9:17	7
12.	Bilčovs	10 1	5	4	8:12	7
13.	Dobrla vas 10 1		3	6	6:19	5
14.	Frantsch.	9 2	0	7	10:22	4
Metlovčani dali dva zadetka, pri katerih selska obramba vključno z vratarjem Fuchsem ni zapustila najboljšega vtisa. V tej tekmi pa bi si Selani prav gotovo zaslužili vsaj točko, sreča pa jim tudi v tej tekmi ni bila naklonjena.
V nedeljo prva zmaga?
Naslednji nasprotnik Selanov je moštvo iz Pod k m osa, ki je konec tedna podleglo proti Velikovcu kar z 9:0. Trener igralec Herbert Kulmesch je bil z moštvom v Metlovi zadovoljen tokrat pa bo igralce posebno motiviral, da bodo na domačem igrišču slavili prvo zmago.
1. razred D:
1.	Velikovec	10 10		0	0	36:4	20
2.	Metlova	10	7	1	2	24:10	15
3.	Grebinj	10	7	1	2	19:8	15
4.	Železna K.	10	4	4	2	20:18	12
5.	Pokrče	9	5	0	4	15:11	10
6.	Labot	10	4	2	4	12:17	10
7.	Št. Pavel	10	3	3	4	13:16	9
8.	Reichenfels	10	3	2	5	16:18	8
9.	Globasnica	10	2	4	4	20:24	8
10.	Galicija	10	3	2	5	18:24	8
11.	Podkrnos	9	3	2	4	12:20	8
12.	Šmihel	10	3	1	6	8:15	7
13.	Sele	10	0	4	6	9:20	4
14.	Sinča vas	10	1	2	7	13:30	4
Svetovno prvenstvo v Rio de Janeiru
Anni Miillen slavila največji uspeh
Ani Muller z možem in trenerjem Pepijem
Namesto 5:0 za Globasnico — ob koncu srečna točka
Šport
Trener Jagodič je po porazu v Pliberku spremenil moštvo:
Tokrat je igral SAK ofenzivno 90 minut na gol — toda zadetkov ni bilol
Slovenski atletiki so nastopili pretekli teden doma s precej spremenjeno postavo, Tonči Blajs in Marjan Florjančič sta prišla na novo v moštvo. Rezultat je bila dobra in ofenzivna igra, manjkali pa so zadetki. Tako se je igra končala le neodločeno.
SAK — Trg 0:0
SAK: Oraže 5, Štern 3, F. Sadjak 5, Kreutz 4, A. Sadjak 5, Čertov 5, Jovičevič3, Florjančič 4, Blajs 4 (70. VVieser 0), Velik 4, M. Sadjak 3; Igrišče ASV, 700 gledalcev Sodnik: Harring (izredno malenkosten, igre nikoli ni dobil v roke)
SAK je hotel na vsak način popraviti poraz proti Pliberku in je zato igral tudi zelo borbeno in ofenzivno. Nova v moštvu Florjančič in Blajs sta prinesla nedvomno veliko elana v igro SAK, ki je bil vseh 90 minut v jasni terenski premoči.
V sredini je tokrat žejo uspešno igral.tudi Aleksander Čertov, ki je vil. polčasu prišel z glavo celo do odlične možnosti, toda je žoga le za las zgrešila gol. Podobno se je godilo tudi ostalim igralcem, tako je Marjan Velik iz petih metrov le zadel vratarja, pa tudi drugače so se vrstile možnosti, toda dobri vratar gostov in izredno slabi teren niso dopustili zadetka.
Konec koncev je bil trener Jagodič s tekmo zadovoljen, saj je SAK proti koroškemu prvaku igral le na en gol — toda manjkali so zadetki.
Urank igral v II. moštvu
V tekmi v Pliberku je Richard Urank skušal prvič igrati, toda mu še ni docela uspelo priključiti na formo pred poškodbo. Zato je proti Trgu igral v II. moštvu in se bo tako naprej pripravljal.
Še dva igralca izpadeta
Pri SAK ni konec izpadov. Zdaj se je poškodoval še mladi Igor Ogris in bo 6 tednov moral nositi mavec na nogi. Brez razlogov in vzrokov pa tokrat ni bilo spet enkrat na tekmi Manfreda Luschni-ga, ki se ni odjavil in se tudi dan navrh ni javil. Pri SAK še proti temu koncu tedna niso vedeli, kje je bil Luschnig.
Koroška liga:
1. Pliberk	10	6	3	1	19:5	15
2. WAC	10	5	5	0	16:5	15
3. VVietersd.	10	6	1	3	16:11	13
4. Trg	10	5	3	2	12:7	13
5. SAK	10	4	5	1	10:5	13
6. Šentvid	10	3	6	1	8:4	12
7. VSV	10	4	2	4	11:8	10
8. Klopinj	10	4	2	4	13:17	10
9. Borovlje	10	3	3	4	11:12	9
10. Lienz	10	3	3	4	12:15	9
11. Breže	10	2	4	4	14:5	8
12. VVolfsberg 10		3	2	5	10:15	8
13. Irschen	10	1	1	8	7:24	3
14. Molltal	10	0	2	8	4:20	2
Spet lep uspeh rekorderke Avstrijske državne prvakinje v teku na srednje in dolge proge. Anni Muller Klemenjak je dosegla na svetovnem prvenstvu na cestnem teku na 15 km doslej najboljšo uvrstitev na SP, namreč 16. mesto.
Letošnja sezona je bila za Anni Muller izredno uspešna, saj je med drugim izboljšala tudi rekord na 10.000 m na stezi.
Po zelo naporni sezoni pa je le malo časa za oddih, že ta teden se je začela Anni pripravljati za naslednjo sezono, v kateri ji želimo prav tako lepe uspehe, kot jih je slavila letos.
Prvi nastop — in že avstrijski prvak Ernst Kokali
Ernst Kokali, član športnega društva DSG Podgorje, je v zadnjem tednu poskrbel za odlično senzacijo v Maratonu v Ebenseeju.
Pri svojem prvem nastopu na tej distanci je deklasiral vse svoje nasprotnike in si s tem zagotovil naslov državnega prvaka.
Ernst Kokali je zmagal z odličnim časom 2 uri in 21 minut, drugouvrščeni je prišel šele z ostankom petih minut v cilj.
V reprezentanci je igral tudi Lojze Sadjak (desno). Na žogi Zvvittnig (VSV). (S tekme Koroška — Borovlje 3:1)
SAK — Trg rez. 0:0
Lani je SAK z eno točko prednosti postal prvak pred Trgom, letos pa je Trg že z veliko prednostjo na SAK na 1. mestu. Toda mladih slovenskih at-letikov jim tudi tokrat ni uspelo premagati, SAK bi moral celo zmagati. SAK je zdaj na 2. mestu.
Ostali rezultati v koroški ligi:
VSV — ATSV VVolfsberg 3:1, Šentvid — VVietersdorf 0:0, WAC — Molltal 2:0, Borovlje — Lienz 0:3, Klopinj — Breže 2:1.
Naslednje kolo:
11. kolo(14./15. 10. 89—26.Z27. 5. 90): VVolfsberg — Šentvid, Breže VSV, Molltal — SAK, VVietersdorf — WAC, Trg — Irschen, Lienz —- Klopinj, Pliberk — Borovlje.
Trije igralci SAK v koroški reprezentanci
Koroško reprezentanco so letos nekoliko spremenili. V moštvu odslej smejo igrati le več trije igralci nad 23 let.
Trener Adi Thuller je vpoklical na pripravljalno tekmo proti Borovljam vratarja SAK Oražeta, branilca Lojzeta Sadjaka in kot starejšega igralca Marjana Velika. Od Pliberka je igral Christian VVolbl. Tekmo je dobila reprezentanca s 3:1, naslednja tekma pa bo proti Sloveniji.
POKAL NAŠEGA TEDNIKA
KOROŠKA LIGA
43 točk: F. Sadjak; 40 točk: A. Sadjak; 38 točk: Velik, M. Oraže; 37 točk: Kreuzt; 36 točk: Štern, Čertov; 29 točk: Jovičevič; 28 točk: Galo; 26 točk: M. Sadjak.
PODLIGA VZHOD — BILČOVS
37 točk: Schlemitz; 35 točk: H obel; 34 točk: P. Kuess; 32 točk: VVoschitz, Ogris; 31 točk: Karlovčan, Schellander; 29 točk: Partl
1. RAZRED D
37 točk: Djurič (Šmihel); 36 točk: H. Krausler (Šmihel); 34 točk: Užnik (Sele); 32 točk: Gregorič (Globasnica), P. Čertov (Sele); 31 točk: Leitgeb (Šmihel), K. Berchtold (Šmihel); 30 točk: Buchvvald (Šmihel), Ando Oraže (Sele); 29 točk: Blažej (Globasnica); 27 točk: Fuchs (Sele), Mak (Sele), Ahim Oraže (Sele); 26 točk: Schatz (Globasnica)
Politiki in novinarji igrali za »Luč v temo"
Na Koroškem so se preteklo soboto srečali koroški politiki z novinarji na nogometnem igrišču in so odigrali za akcijo „Luč v terno" nogometno tekmo. Čisti dobiček celotne prireditve (z ovkirnimi prireditvami) je namenjen vsakoletni akciji, s katero podpirajo pohabljence, revne in druge, ki so potrebni naše podpore.
S pomočjo Hanzeja Ošuš-niga (Fritz Hofmeister) je novinarjem uspelo doseči z 2:2 eno točko; če bi Ošušnig pred tekmo že vedel, da ne sme z roko nositi žoge po igrišču, bi novinarji politike verjetno celo namahali . . .
Moštvo koroških novinarjev (stoje z leve): trener Kordesch, VVinkier, Raffer (vsi KTZ), intendant Felsbach, Dickermann (oba ORF), Grili, Steiner (oba KTZ); Loibnegger (Kleine Zeitung); (spredaj z leve): Hanze Ošušnig-Fritz Hofmeister (ORF), Klinger (VZ), Kumer (Naš tednik), Weisensteiner (KTZ), Tra-schitzger (Kleine Zeitung), Korentschnig (ORF), Gram (Kleine Zeitung).
Novo: kazino v Mariboru
nem stilu mladega tega stoletja prave za otvoritev novega kazi-in priprave za otvoritev Dvorca na pobliže ogledajo. Vtis je bil, sreče tečejo s polno paro in ve- tako vsaj reakcije, zadovoljiv, likobrzino. Kajti Mariborčani se Torej, sredi novembra bojo v zavedajo, da je prvi vtis — ki naj Mariboru prvič potočili tisto bo dober — najvažnejši.	znamenito kroglico in se bo raz-
legal od Pohorja sem vzklik: Podvzeli so veliko, da bi zbu- „RIEN NE VAS PLUS" in v treh dili pozornost predvsem denar- nadstropjih sredi Maribora bo nih sosedov in povabili so celo sreča opoteča. njihova javna občila, da si pri-
Že 10.000 ljudi obiskalo aktivni muzej Jenra Mysdca"
Od sredine novembra naprej bo možno tudi v Mariboru zastavljati denar za srečo in se, če bo mila, veseliti dobička, zadetka, če pa se vam ne bo nasmehnila, ste preživeli vsaj zanimive trenutke v novem MARIBORSKEM KAZINU, ki bo v dvorcu na Glavnem trgu.
Poslopje, nekdanji Elizabetin dvorec, so renovirali v original-
50 dni po otvoritvi aktivnega muzeja .Terra Mystica“ v Bad Bleibergu je minuli četrtek obiskal desettisoči gost ta znameniti in atraktivni muzej.
Poslovodja turistične družbe dipl. inž. Salzmann in župan Rauter sta podarila 10.000-
emu gostu dragocen mineral in kroniko tržne občine.
Ta jubilej je vsekakor dokaz, da je tudi izven centrov možno s kvalitetno ponudbo za prosti čas nagovoriti ljudi, ki prihajajo tudi po glavni sezoni in si ogledajo enkratne atrakcije.
Vdrli so
v Slovensko gimnazijo
Pretekli petek ponoči so neznani storilci vlomili v pisarno Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Vlomilec (vlomilci) so razbili šipo pred gimnazijsko pisarno, demolirali pisalno mizo in dve omari ter s silo odprli ročno blagajno. Petek zjutraj nemudoma obveščena policija je zagotovila sledove in ugotovila, da je storilec/so storilci zbežali iz okna na prosto. Nastala škoda je razmeroma visoka.
Dom za stare v Borovljah
V Borovljah so pred nedavnim odprli nov dom za seniorje, tako-rekoč središčni dom za celovški okraj, uradno imenovali pa so ga „Ferlach-Rosental“. Kljub temu, da dom stoji v dvojezični občini in da so mnogi stanovalci Slovenci oz. prihajajo iz dvojezičnega ozemlja, je napis le nemški. Morda pa odgovorni menijo, da bojo „ta stari" že zadovoljni, če bojo imeli polne želodce in počiščene sobe. Dom je stal 60 milijonov šilingov — in ne verjamemo, da bi se gradnja zaradi vidne dvojezičnosti še podražila. Dom so odprli sicer z velikim pompom, vendar pa časopisov niso vseh vabili.
Novo Elanovo jadralno letalo
Pred kratkim je tovarna Elan predstavila na letališču v Lescah novo odlično jadralno letalo DG 500 Elan Trainer, ki bo na voljo za preizkus na leškem letališču.
Novo vrhunsko jadralno letalo, katerega so strokovnjaki odlično ocenili, meri čez krila 18 metrov, dolgo je 8,66 metra, teža praznega letala je 389 kilogramov; krila so izdelana iz karbonskih vlaken, letalo ima podobne lastnosti kot nova generacija standardnega razreda, letalo je lahko vodljivo, kljub temu pa stabilno. Primerno je za vse akrobacije.
V Elanu so se odločili za nov, sodoben marketinški pristop. Tako bodo zastopniki begunjske tovarne Elan predstavili letalo po različnih evropskih krajih.
Novega, sodobnega letala pa se veselijo predvsem domači jadralci, ki se v svetu vedno bolj uveljavljajo, tudi zato, ker imajo v Elanu odličnega in zanesljivega proizvajalca jadralnih letal.
Besede tedna
99
Dvajset let pozneje si skoraj nihče ne more predstavljati, da je pomenilo iti v .komunistično Slovenijo1 že kar smrtni greh, izdajstvo in državi nevarno dejanje.
66
Dr. Erik Prunč v članku
Dvajset let pozneje
Več besed o Tischlerje-vem delu, življenju in prizadevanju za slovensko narodno skupnost na Koroškem lahko berete v zborniku ZVEST DOMU, NARODU IN BOGU. Zbornik lahko naročite na naslov NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV, Vik-tringer Ring 26, 9020 Celovec ali po telefonu 0463 / 51 25 28.