Družba Sv. Rafaela v LJUBLJANA november 1 N Vri sveti 2 P Spomin, ver. doS 8 T Silvija 4 S Karol Bororoej B Č Ita £ 6 P Leonard + !t S Tilit.rord 8 N 23. pokink. 9 P Teodor 10 T Andrej Ave. 11 S Martin 12 č Martin, papež 18 P Stanislav + ® 14 S Jozafat_ 15 N 24. pobink. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo; Z« *ero in narod — ta pravieo in resnico — od boja do ttmage! GLASILO SLOV. RATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHIGAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 222. CHICAGO, ILL., TORE K, 10. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 10, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Uporniška armada na tem, da zasede špansko prestolico. — Obstreljevanje vladnih poslopij. — Španska vlada ustanovila svoj novi sedež v Valenciji in je odpeljala iz Madrida tudi državno zakladnico. — Nevarnost, da se ne prično tujezemske države vmešavati. Gibraltar. — Španska pre-stolica Madrid ima v najkrajšem času pasti v roke upornikov; do nedelje se je namreč napadalcem posrečilo toliko, da so zasedli vsa jugozapadna predmestja in prišli do reke Manza-nares, ki tvori zapadno mejo mesta. Dočim uporniška armada sicer še ni vkorakala v mesto samo, ga je pa imela popolnoma v oblasti s svojo artilerijo in aeroplani in njene granate in bombe so razdejale več poslopjih V mestu. Ena granata je zadela v poslopje ministerstva za notranje zadeve, druga naravnost v predsedniško palačo in tretja je padla pred poslopje vojnega ministerstva. Bombardiranje je na več točkah povzročilo izbruh požara, vendar pa ne v takem obsegu, da bi od te strani grozila mestu kaka splošna nevarnost. Kakor se neuradno računa, ie uporniško obstreljevanje v nedeljo pobilo okrog 200 ljudi. Civilnega prebivalstva se je polastila panika in večina se sploh COUGHLIN NEHA Z GOVORl Volitev pokazala, da ljudstvo ne stoji za njim. Detroit, Mich. — Father Coughlin je izdal preteklo soboto presenetljivo obvestilo: Prenehal bo s svojimi govori po radio. Obenem je objavil, da se bo njegova unija za socijalno pravičnost umaknila s političnega polja. Povod za to so dale volitve zadnji teden, ki so izpadle ravno nasprotno, kakor je propagiral Father Coughlin, in je ljudstvo izreklo popolno zaupnico Roose-veltu, kljub govornikovim silovi-i tim napadom proti njemu. Takoj bo torej Rev. Coughlin umolknil s svojimi govori, ki jih je imel skozi deset let in s katerimi si je pridobil naslov "radio-priest". -o- PREDSEDNIK POZIVA K VOJNA BLIZU, PRAVI ^USIJA Kapitalistične države se mrzlično pripravljajo. Moskva, Rusija. — Sovjetska republika je praznovala zadnji petek 19. obletnico revolucije v Rusiji, ki je podrla carski prestol in postavila komunizem na vlado. Ob tej priliki so razni govorniki povdarjali, da se kapitalistične države z mrzlično naglico pripravljajo za novo vojno in da bo njih napad veljal predvsem sovjetski Rusiji. Opozorili pa so pri tem, da je tudi sovjetska armada pripravljena in da se sovražnikom ne bo nikoli posrečilo prekoračiti ruskih meja. JEKLARNE ZVIŠUJEJO PLAČE IN DIVIDENDE Velike jeklarske družbe so se j končno odločile, da se bodo ne-j _ koliko iznebile svojih velikan-,y mednarodni skih rezerv denarja in ga bodo, izdale v cirkulacijo. V to svrhoj bodo, pričenši s 16. novembrom, j zvišale delavstvu plače za 10 odstotkov. Istočasno se bodo pa tudi delničarjem plačale izredne dividende. Povod za to "radodar-nost" tiči predvsem v tem, ker se želijo družbe izogniti novemu davku na nerazdeljene dobičke, ki jih je odobril zadnji kongres na pobudo predsednika. Družbe DELOVANJE ZA MIR konferenci prihodnji mesec se obetajo prijateljski odnošaji med ameriškimi državami še bolj poglobiti. Splašeni konji povzročili težko nesrečo, pri kateri je bila do smrti poškodovana SO letna Frančiška Šeškar iz Vrbljenja pri Igu. — Škoda zaradi zgodnje zime po hribih. — Smrtna kosa in drugo. Žalostna smrt starke Ig, 20. okt. — V soboto zvečer se je na Barju zgodila težka nesreča, katere žrtev je postala okrog 60 letna ženica Frančiška Šeškar iz Vrbljenja ROPARSKI NAPAD NA NOČNI LOKAL Washington, D. C. — Mednarodni odnošaji na obeh ameriških celinah, severni in južni, se dijametralno razlikujejo od odnošajev, ki vladajo prj igU. Žena je skoraj vse med posameznimi državami | svoje življenje preživela kot v . . i na evropskem kontinentu. Jdninarica pri raznih posestni- so ocividno čakale s svojim ko-;Tamkaj razdoi. SOVraštvo In!kih, zlasti še ko ji je po vojni rakom do izida volitev, ker ao»stalna neVarnost oboroženega !umri njen mož. Hodila je uro naj m z upate, da bo omenjeni konflikta> tukaj prijateljstvo daleč iz Vrbljenja v Lipe na zakon preklican, ako bi zmagali i. republikanci; zdaj jim je upanje izginilo. in sloga. 'žrando" k posestniku Jurši- DOBRODELNOSTI Washington, D. C. — V pone upa spati v hišah, marveč se sebni Poslanici, ki jo je izdal je preselila na klopi v parke. ;Pretekli Pet<* nf ameriški na-Vladnim braniteljem mesta je ."d, je predsednik izdan ukaz od njih načelništva, Chicago, 111. — Okrog 3. ure !zjutraj preteklo soboto, ko so bili gostje v Pow Wow gostilni in plesišču v Franklin Park v najboljšem razpoloženju, je vdrla v lokal skupina banditov, štirje moški in dve ženski, ter z orožjem v roki ustrahovali kakih 100 gostov. Postavili so jih v vrsto in jih začeli pleniti. Ko se je eden gostov nekaj zganil, so KRIZEMJSVETA — Bukarešta, Rumunija. — Fašistično vodstvo je pretekli petek zagrozilo kralju Karlu in njegovi vladi, da bo garantiral s svojo glavo, da se Rumunija ne bo zapletla v kako preteklo soboto" in ob tej priliki vojno na strani boljševikov. ;je imel predsednik Roosevelt go-Ožigosalo je tudi malo antan- |vor mednarodnega značaja. Po-to, čer, da je v zvezi zRusijo. |zdravn je bodočo konferenco, Še bolj pa se utegne poglobiti gUj po domače Kozlerju. Na-prijateljstvo med državami obeh'vadno je hodila na delo o po-ameriških kontinentov po med- nedeljkih, v soboto se je pa narodni konferenci, ki se bo vr-^vragaia domov. Zadnjo soboto šila prihodnji mesec v argentin- je ge z nekaterimi drugimi ski prestolici Buenos Aires, na[genskami obrezovala peso pri kateri bodo zastopane vse ameriške vlade. Delegacija Zed. držav je odpotovala na to konferenco pod vodstvom državnega tajnika Hulla omenjenem posestniku, kateri ji je dovolil, da gre lahko domov še pred mrakom. Pridna pa, kakor je vedno bila, ni hotela pustiti dela nedokončanega in je tako pomagala obrezovati peso še pozno zvečer Ker je bilo ob tem času nerodno hodfrti dve uri peš iz — Pariz, Francija. -- Se- kakor tudi složno sodelovanje, Lip v Vrbljenje, je Kozlerjev natska zbornica je izsilila iz ki v]ada med ameriškimi drža- hlapec zapregel konja in hotel banditi otvorili ogenj, na kar so;tnin. predsednika Bluma odo- |vami y tem 0ZjrU; je povdaril, odpeljati ženske domov. Toda morajo pod vsako ceno vztra- . . jati na svojih pozicijah, ne glede ustanov ,in P0Zlval na obstreljevanje. ^ .MJ' P°ka,Zej° f 0J2,Ufmi Je" inost m darezljivost. Federalna Med tem, ko so uporniki v pr- vlada se zaveda SV0]-e dolžnosti Roosevelt odbrani tokalnfh^dobrodXih'86 g0stje razbežali P° vseh ko-1 britev resolucije, po kateri se jstoji Amerika za vzgled ostale-; že na prvem mostu, ne daleč amerišk !tih in banditom ni Preostalo dru- [prepoveduje radikalna pro- |mu svetu, razcepljenemu od so-!od doma se je pripetila ne-ameris a ,gega> kakor da so se umakniii. jpaganda med vojaštvom in ivraštva. Izrazilje upanje, da bojzgoda. Tu teče majhen barski 'mornarico. Konservativci so konferenca še bolj poglobila pri-,potoček, kakor jih je mnogo Vi vrsti obstreljevali okrožje, kjer stoje vladna poslopja, so se v tem oziru in je zato vzela na se nalogo, skrbeti za tiste, ki jih Pa člani vlade same še pravočas- jjahko zaposli pri javnih delih, no umaknili in so prestavili se- kakor tudi za slepe, ovdovele in dež španske vlade iz ogroženega stare. Poleg vsega tega je pa še Madrida v mesto Valencio ob jna milijone družin, za katere se sredozemski obali. Istočasno je dala vlada prepeljati celotno žigosali Bluma, da je to pro-VOJNE GROZOTE SKUŠAJO pagando doslej dovoljeval. _ Dunaj, Avstrija. — Kakor se je neki vladni uradnik izrazil, se resno razniotriva katerega vprašanje glede upostavitve cilj je, da se napravi vojna na habsburške dinastije v Avstri- OMILITI London, Anglija. — Večina vodilnih držav, je pretekli petek podpisala sporazum, jateljstvo in s tem še bolj nazorno pokazala svetu, da se oboroženi spopadi med državami lahko preprečijo. vladno zakladnico in vse zlato v niesto Cartagena, istotako na sredozemskem obrežju, ter obenem objavila, da uporniki ne Wo dobili v roke niti gram Vladne zlate rezerve in da jo bo raje potopila v morje. Povdarja-je vlada tudi, da s tem, ako Pade Madrid v uporniške roke, nikakor ne bo konec vojne in da ima general Franco pred seboj še ogromno delo, ki mu bržkone ne bo kos. Med tem, ko se v Španiji sa- i ^i bijejo srditi boji za presto-lico Madrid, pa obstoja zopet nežnost, da bo španska vojna žanetila sovražnosti tudi v ino- ne more drugače poskrbeti, ka kor samo potom lokalnega dobro- se namreč določajo omejitve za morju bolj človečanska. V njem!ji in se utegne v kratkem ce- lo razpisati tozadevni ple- PREDSEDNIK ODIDF. NA POČITNICE — Po tr- ___________________________ UUUIU-rv __________________ ____________T, Washington, D. C. delja, in predsednik je izrazil (brezobzirno uporabljanje pod-1b|scit> v katfrem bo imel° pr®" idem delu med kampanjo si bo K« lii^ct,,« va^ io fr. ir^iln v bivalstvo priliko, izreči svoje Lraj00jn;v Rnnspvplt ririvoščil upanje, da bo ljudstvo svoje zvi-1 mornikov, kakor se je to godilo v šane dohodke velikodušno delilo zadnji vojni. Ta protokol se je'mnenJe-s temi reveži. Zadovoljivo je to,'sprejel na mornariški konferen-J—— predsednik Roosevelt privoščil |nekaj tednov počitnic. Odpotoval bo v južno Ameriko in bo brž- na Barju, preko ceste, konj se je iz neznanega razloga ustrašil bližnjega kupa slame in skočil s ceste v jarek, kar je postalo skoraj za vse usodno. Voz se je dobesedno poveznil na vse, tembolj nevarno pa je bilo, ker je bilo v jarku pol metra vode. Eni izmed žensk se je posrečilo izviti se izpod voza in pohiteti po pomoč, med tem časom pa se je rešil tudi hlapec, kateremu se je ker je bil nekoliko ker se število tistih, ki so potreb-jci v letu 1930 od Anglije, Ame-1Podpisali še niste Nemčija in kone obiskal tudi konferenco p°fvQ7 privzdigniti in ni take pomoči, čimdalje bolj ni-'rike in Japonske in zdaj so k Rusija, toda prva je že objavila'ameriških držav, ki se otvori v močnejši, , ža in trdno smo prepričani, "da,njemu pristale še druge države, svojo privolitev, se zadnje obupne zime človeške revščine ne bodo več ponovile, ako se bomo vztrajno držali svoje smeri," je predsednik povdar-jal. j -o- DEKLICA UBITA OD TRUKA Chicago, 111. — Število šolskih otrok je bilo pretekli petek pri- v Buenos Aires 1. decembra. PRIPELJALI ŽIVALI IZ DŽUNGLE ča pretresljivemu prizoru, ko je -emstvu, da bodo namreč druge josem let staro Eleanor Ostrow-arzave aktivno posegle vmes. Tako je francoski min. predsed-Blum v nedeljo objavil pri ski, 2318 So. Kedzie ave., zadel neki truk in jo na mestu ubil. Nesreča se je pripetila na križi- ekem zborovanju, da je pri-:gžu Kedzie in Douglas blvd., ko P avljen, razveljaviti mednarod- j je otrok( ki je ravno prišel iz nevtralnostni pakt in založiti 'Sole> stekel preko ceste, da do-Pansko Vladno armado Z orož- |aa*a ^af„n Varn n« drmri strani Jeni in municijo, ako se le tudi Anglija odloči, da bo v tem ozi-*.u stala Franciji ob strani. V An£liji je ta izjava povzročila Precejšnje razburjenje, toda vlada ni uradno podala še nobe-he izjave. Istotako pritiskajo tudi v Ita-^ nekateri viri na to, da se napravi konec omenjenemu paktu j1 da Italija odkrito stopi na stran Cističnih voditeljev se je izra- uporniške armade. Eden seže cestno karo na drugi strani -o-- List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod pira katoliške Slovence v Ameriki. Zil, da ima general Franco zasedenega štiri petine španskega teritorija in da je zato upravičen, da inozemstvo prizna njegov režim. Mr. in Mrs. Martin Johnson, ameriška raziskovalca divjih pokrajin v vročem pasu, ko sta se nedavno povrnila v New York z otoka Borneo. Poleg divjih živali, ki sta jih pripeljala s seboj, ste tudi dve mali opici, kateri ste se popolnoma udomačili, kakor kaže slika. Z njima je prišel tudi neki fant iz ondotnih krajev, (na levi), ki bo začasno oskrboval ujete živali. Itako rešiti tudi drugo žensko, i vendar pa je Šeškarjeva obležala s težkimi notranjimi ; poškodbami in ji tudi ljudje, .ki so prihiteli na pomoč; niso ,mogli več rešiti njenega živ-lljenja. Naložili so jo na voz lin prepeljali na Kozlerjev dom, tu pa je kmalu izdihnila. Zjutraj ob osmih so iz Iga prišli v Lipe orožniki, ki so ugotovili njeno smrt. Šeškarjevo so nato prepeljali na njen dom v Vrbljenje. -o- Vsled zime uničeni pridelki Kum, 17. okt. — Žalosten je pogled s Kuma na polja, ki so pred dobrim tednom bila up kmetovalcev. Povsod leži še sneg, pod katerim se uničujejo in gnijejo jesenski pridelki. Dočim je po dolinah in nižje ležečih krajih sneg skop-nel, tako da ljudje že sejejo in pospravljajo jesenske pridelke, je po višinah še do pol metra snega. Na prvega, je padel drugi; ker je nastopil mraz, je zmrznil, tako da je trd kot v najhujši zimi in drži ne samo človeka, ampak celo voz. Zato je škoda zaradi , zgodnje zime za te kraje strašna. Prizadete so v tej okolici najbolj župnije Dobo-vec, Št. Jurij, Dole, Svibno, Polšnik. Ljudje so naravnost obupani. Pridelali so žita več kot polovico manj ko druga leta, tudi krompir je slabo obrodil. Upali so na ajdo. To je pa uničila zima. Ljudje ne bodo imeli potrebnega živeža niti za polovico leta. So kmet-ske družine, ki štejejo 10 — 12 članov, pa imajo za celo leto 300—400 kg žita, denarja pa tudi ne, da bi vsaj koruzo kupili. --o- Nova cesta Kakor se poroča iz šmarnega kota, se bo v najbolj zapuščenem delu tega okraja in sicer ob Zibiki preko Sv. Štefana proti Grobelnem, gradila nova cesta, v dolžini nekako 10 km in bo šla po hribovitem ozemlju, ki je bilo dosedaj brez vsake ceste. Cesta se bo začela graditi prihodnje leto in bo za šmarski okraj zelo velike važnosti. -o-- Smrtna kosa V Radečah pri Zidanem mostu je umrla Ana Trbovec, soproga uglednega lesnega trgovca in lastnika žage stara 75 let. — V Ljubljani ie umrl Franc Uršič, višji davčni upravitelj v pokoju. — V Lescah je umrla Pavla Triplat. — V Gornjih Podpoljanih župnija Vel. Lašče je umrl Anton Tomšič, posestnik. -o- Gorelo je Iz Sv. Jerneja pri Ločah poročajo, da je 15. oktobra zjutraj nastal ogenj v hlevih Cirila Hajdnika na Ličnici in jih uničil z vso krmo in orodjem. Posrečilo se je pa rešiti živino. Vzrok požara so najbrž cigarete. -o- Zaklad je prodal V dobovsko okolico, tako poročajo iz Dobove, se je od nekod pritepel neki cigan, ki je nameril svoj korak k nekemu premožnemu gospodarju, katerega je s svojim pripovedovanjem tako zmešial, da mu je začel verjeti, da cigan ve za zaklad, ki da ga pa ne more odkopati, ker je zaklet _ (namreč cigan, ne zaklad.) Na ta način je cigan izvlekel iz gospodarja nad dva tisoč dinarjev, nato peljal kmeta na določeno mesto, kjer bi moral biti zaklad in mu velel čakati češ, da se kmalu vrne. Kmet je dolgo čakal zaman in ko je spoznal da je opeharjen je šel k orožnikom in tam s težavo pripoznal, kako je nasedel ciganu. -o- Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"! Stran S »AMERIKANSKI SLOVENEC* Torek, TO. novembra 193G Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: ..$5.00 _ 2.50 Za celo leto ______________________ Za pol leta_____________ Za četrt leta ___________________________ 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_____________$6.00 Za pol leta____________3.00 Za četrt leta ................1.75 Posamezna številka ________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 ..$5.00 _ 2.50 Subscription: For one year____________ For half a year______ For three months..............1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year_________$6.00 For half a year_____3.00 For three months_______1.75 Single copy_____________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira, — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ,T. M. Trunk: Liga — demokratična? Liga narodov je podobna državi, ki nima vojakov. Vsaj prvoten pomen je izgubila, zdaj nekako životari, pa je zopet prav, ako ostane še pri življenju. Pravijo celo, da bo postala demokratična prav zdaj, ko vsepovsod straši fašizem. Grupacija bi bila nekako: Rusija, Francija, Španija, Cehoslovaška, Skandinavske države. To bi bile zaščitnice demokraciji, in kramarska Anglija bi se jim pridružila, ako bi ji kazalo. Italija in Nemčija in nekaj manjših priveskov so zapisani fašizmu. Zopet bi bila odločitev na Angliji, kamor bi se ta nagnila. Za kak fašizem se nihče ne bo ogreval, dokler je le malo upanja do vsaj neke demokracije. Ampak ali je res ta — demokracija kaka demokracija? Morda bo največ neke demokracije še v Čehoslova-kiji, Skandinavske države so hudo v socializmu, ki tam sicer ni preveč rdeč, pa precej oddaljen od prave demokracije. Pri Rusiji govoriti o demokraciji je naravnost smešno, enako pri Španiji in v Franciji odločujejo komunisti, s kako demokracijo bodo zadovoljni kvečemu le socialisti, in če bi se Anglija res odločila za to demokratično (?) skupino, bi bila demokracija še vedno uboga Jerica, dasi morda na boljšem, kakor pri kakem osornem fašizmu, posebno fašizmu nemških nazijev. ' Vsekako pa je vsaj Liga narodov postala le neka senca. v bližnji bodočnosti niti ne v najdaljši bodočnosti ne bo nobena resnica priznana kot prazna vera, don't hope, pač pa morda kaka "resnica", kakršno si je sfiksal zopet kak Mo-Ick, kakor sfiksa kak dober dedek pravljico za svoje srajč-arske vnuke, ki poslušajo dedka z odprtimi ustmi, kakor jim pripoveduje o — resnici gorskega moža, na katerega je jager pljunil, ko je nanj ustrelil, in katerega je lizal z ognjenim jezikom, ko ga je sekal s sabljo.. "Bližnja bodočnost" je prav stalen izraz, s kakršnim g. Molek rad operira, pa vsaj glede sv. pisma ne bo prinesla ništa, kvečemu da g. Molek sam neko zmes servira kot — "resnico". Malo — pocopramo V neki ogrski naselbini v Woodbridgu, N. J., so baje ženske zavohale med seboj neko coprnico, in zadeva je prišla celo pred sodnika. G. Molek je takoj prijel za to coprnico, in precej te coprniške robe nacopral na rovaš katoliške cerkve. Coprnica . . he . . he . . te ogrske babe so se pač med seboj zbile, kakor je pri ženskah navada, in če pravi ena, da je tista coprnica, bo vse blebetalo o — copr-nici. To so pač zablode, kakršne so vedno bile, in se porajajo celo v naših modernih časih. Vsak razsoden človek bo zmajal z glavo in se nasmehnil. Ampak g. Molek je za-jahal svojega lesenega konjička, in katoliška cerkev jih dobi po plečeh. V kak katekizem g. Molek ne pogleda, da bi tam našel nekaj o coperniški robi in izvedel resnico, pač pa poseže prav v sv. pismo in v čarovniške procese na Slovenskem. Proces je proces, in proces je bil tudi v Woddbridgu prav v naših dneh, in če so ženske obdolžile svojo koleginjo coprnije še dalje ne sledi, da bi bila ta res kaka coprnica. Obdolžili so neki prav g. Moleka, da je socializem izdal. On pravi, da ga ni. . pa si pomagaj. Smešno pa je, ako se g. Molek zateče k sv. pismu, in če je ogrski župnik opletel svoje jezične župljanke, pa mu g. Molek zariba pod nos, da ni jim povedal coperniške — resnice prav iz sv. pisma, in to pomenjkljivost izpolni g. Molek, kakor bi bil kak profesor biblijskih študij v kakem lemenatu. Če bi bil, bi ga vrgli prvi dan iz take stolice. Kaj ima prvič kak brezbožni materialist, kakršen je g. Molek, opraviti s sv. pismom? Če ni Boga, tudi sv. pisma ni, in noben Bog, če ga ni, ne more zaukazovati. Ali se ne klukne tak materialist sam po nosu, ko trdi, da. ni Boga, pa govori o — ukazu božjem? Taji Boga, pa se v isti sapi na Boga sklicuje. Za počt. Drugič pa je sv. pismo res beseda božja. Ali varuje to besedo kak — brezbožnik, materialist? Komu je to izročeno, kdo ima pravico razlagati to besedo? Kak brezbožnik? Razume se, da jo bo razlagal po svoje, kakor razlaga in razpolaga kak tat pravico do imovine in z imovino. Še rdeči učenci se mu morajo smejati. Don't fear nor hope. Ako je bila vsaj dozdaj morda kaka •resnica iz priznana kot prazna vera, to ni bila prav nobena — resnica, ampak "resnica", kakršno je kak Molek ali kdo njegovega kova položil v sv. pismo, in V DETROITU VEDNO KAJ NOVEGA Detroit, Mich. Ker se od tukaj bolj poredko kaj bere v Amerikanskem Slovencu in pa da ne bodo drugod mislili, da smo že vsi obesili poročanje na klin, zato se zopet enkrat oglašamo. Še živimo Slovenci tukaj, čeprav se od nas bolj malo sliši in bere, in dobro se imamo. Zlasti v naših katoliških društvih je vedno dovolj veselja in zabave Kateri ne verjame, se naj pa prepriča. Dokaz temu imel vsak priliko videti na prijetnem kar d party, katerega so priredile članice Oltarnega društva v korist slovenske cerkve. Dvorano smo tako napolnili, da so se že članice bale, da se bo podrla, ker nas je bilo toliko, da ni bilo več praznega prostora. — Enako je bilo na kard party v nedeljo 8. novembra, katerega so priredile članice podružnice Slovenske Ženske Zveze. Pa tudi druga društva se pripravljajo da nam bodo z raznimi prireditvami krajšala večere to jesen. Posebno veliko zanimivega se sliši od dr. sv. Jožefa, katero se pripravlja na veliko veselico, največjo, kar so jih Slovenci še videli v Detroitu, katera se bo vršila v soboto 21. novembra v K. of C. Auditorium, Woodward at Forest. — To društvo je Slovencem v Detroitu napravilo že veliko veselih ur in tako upamo, da bo tudi na tej prireditvi. Bo to velika plesna veselica in obenem se bodo na tej prireditvi tudi igrale karte. Bo torej ugoden vsem. Kateri nočejo kart igrati bodo lahko plesali, ali obratno. Za tiste, kateri bodo igrali karte, zlasti za boljše igralce, bodo pripravljene lepe nagrade. Torej, kakor vse izgleda, bomo imeli še veliko veselja. Zato vabimo vse mlade in stare. Skazimo se ob tej prireditvi in poseti-mo jo, da damo s tem mladim clruštvenikom navdušenja in jim obenem nekoliko pomagamo do gmotnejšega uspeha, saj vsi vemo, da društvo sv. Jožefa rado pomaga drugim društvom kadar je potreba. Tako je vsaj bilo dosedaj in tako upam, bo tudi v bodoče. Zato vsi Slovenci v Detroitu in okolici, ne pozabite sobote večer 21. novembra in pridite na omenjeno prireditev v K. of C. Auditorium, Woodward at Forest. — Pozdrav vsem. Naročnik -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA NOVICE IZ MINNESOTE Ely, Mirsn. Dne 31. oktobra je bila položena k večnemu počitku Mrs. John Koščak, ki je živela na farmi, dve milji proti vzhodu od mesta Eveleth ob obrežju Sha-gava jezera. Pokojna je podlegla pljučnici. Dasi je bila pripeljana v Schipman bolnišnico, ji vendar niso mogli rešiti življenja. — Rojena je bila v vasi Račna na Dolenjskem in je bila stara ob smrti 54 let. Za njo žaluje soprog, trije sinovi in tri hčere. —v Pokojna je bila izmed onih žensk, ki podpirajo tri vogale hiše. Bila je vsa navdušena za živinorejo. Ob prostem času je rada vzela v roke list Amerikanski Slovenec, da se je tako pri čitanju odpočila od vsakdanjega dela. Pogrebne obrede in sv. mašo je opravil Rev. Father Mihel-čič. — Počivaj v miru blaga žena, žalujočim pa moje sožalje. Slovenskemu občinstvu v Ely, Minnesota se poroča, da bo v nedeljo 15. novembra ob 2. uri popoldne zborovanje v Washington šoli. Na zborovanju se bodo no-minirali kandidatje za bodočega župana našega mesta. Ker je Slovenski narodni dom premajhen za tako zborovanje, se je tudi letos, kakor lani, izklicalo zborovanje v šolo, kjer je dovolj prostorna dvorana. Obenem se tudi javlja, da bo klubova seja kakor navadno, četrto nedeljo v mesecu, to je v nedeljo 22. novembra ob pol dveh popoldne v navadnih prostorih. Za odbor Am. Slov. kluba, Zapisnikar -o-- OBVESTILO ROJAKOM NA EVELETHU IN PO VSEM RANGU Eveleth, Minn. Dragi rojaki in rojakinje ši-rom železnega okrožja. Namen mojega pisanja ni poročati kdo ve kakih posebnih novic, pač pa prosim, da upoštevate in dobro preberete ta dopis, ker se tiče vsakterega izmed nas, po celem okrožju. Dosedaj se namreč nihče ni oglasil o tem kar sem se namenil jaz poročati, dasi je potrebno, da naš jugoslovanski narod tudi to izve, saj bo v njegovo korist. — Te vrstice so namenjene, da naznanim onim, kateri še ne vedo, da imamo tu na Eveletu dobro izučenega pogreb-nika, rojaka Frank J. Kaušek, ki je zaposlen (ne na svojo roko), v dobro znanem pogrebnem zavodu Helps & Shea. —, Omenjeni Frank je v tem zavodu kot pomočnik in je dobro izvežban v tej stroki, toda, da bi na svojo roko začel, tega danes še ni mogoče. Zato se apelira na vse katoliške Jugoslovane, Italijane, Čehoslovake in sploh na vse Slovane po celem železnem okrožju kot so Gilbert, McKinley, Biwa-bik, Aurora in druge naselbine, da podpiramo zgoraj omenjeni pogrebni zavod. S tem bomo ne samo zavodu, pač pa tudi našemu rojaku, pomagali do zaželje-nega cilja. Imejmo in delajmo torej po geslu: Svoji k svojim. Kakor je znano, je Helps & Shea pogrebni zavod eden najstarejših pogrebnih zavodov tukaj v železnem okrožju. Kdorkoli je že klical ali potreboval i omenjenega pogrebnika ve, da je ta firma ena prvovrstnih, kjer j se po zelo nizki in zmerni ceni dobi najpristnejša in najtočnej-ša postrežba. Frank bo od sedaj še bolj gledal na to, da bo vsakemu še bolj ugodil. je bil rojen pred 28 leti; je torej drugi član poznane družine Kaušek, katera je oddala prvega svojega člana letos v januarju v vinograd Gospodov in sicer je to Rev. J. Kaušek, kateri službuje v Duluthu, Minnesota. — Frank je tukaj pohajal v šolo, pozneje je pa hodil v Embalming School in je tam tudi graduiral ter delal par let v pogrebnem zavodu v državi Wisconsin. Obenem je Frank tudi član treh organizacij in sicer dr. sv. Cirila in Metoda št. 59, KSKJ, Jugoslovanskega kluba in Eveleth Knights of Columbus. Še enkrat se najtopleje priporoča Helps & Shea pogrebni zavod, kajti omembe vredno je, da je ta zavod nam Slovencem najbolj naklonjen. Zato se naproša v slučaju potrebe, ne prezrete vse rojake po celem okrožju, da omenjene firme, zlasti za to ne, ker imamo tam uslužbenega rojaka domačina, kateri bo pazil Pogrebnika Helps in Shea ni- na to, da boste z njihovo postrež- sta naše narodnosti, sta pa odlična in vzorna katoličana, kakor je tudi omenjeni Frank Kau-fšek. — Mr. Arthur E. Helps je I bil rojen in vzgojen tu na Eve-jletu. V šolo je pohajal, tu je iz-! delal na University of Minneso-I ta. — Mr. Timothey Shea pa vo-'di pogrebni zavod že celih 35 let tukaj na Evelethu. Oba sta tudi člana Eveleth Knights of Columbus. — Mr. Frank J. Kaušek bo. zadovoljni kar najbolj. Kadar torej potrebujete pogrebnika, samo pokličite telefonsko številko 58 in to med tednom cd 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih ter ponoči pa (Ar. E. Helps) phone 140, ali (T. Shea) phone 108. — (Frank J. Kaušek) phone 1065 pa lahko vsaki čas. Torej, svoji k svojim! (Ogl.) Evelethčan PISMO IZ DOMOVINE Log, Jugoslavija Najprvo si štejem v dolžnost, da se najlepše zahvalim za redno prejemanje lista Amerikan-skega Slovenca. Zelo se mi je !priljubil ta časopis. Lepi in zabavni romani, dopisi iz naselbin in pa novice iz vseh delov sveta, naredi Slovenca res zanimivega, tako da že težko čakam, da dobim prihodnje številke v roke. Malo za smeh in pa za kunšt- ne glave pa poskrbi Mrs. Mary Ušeničnik v svojih dopisih za katere sem posebno navdušen; menda zato, ker sem imel precej opravka z njenimi ugankami in pa, ker je poročala par doživljajev iz Srednje vasi v Poljanski dolini. Z velikim zanimanjem sem bral poročila o kampanji 45 letnice Amer. Slovenca. Priznati se mora velika požrtvovalnost med zastopniki in zastopnicami k tako lepemu uspehu novih naročnikov med slovenskimi naselbinami. Tem potom se najlepše zahvalim svojemu stricu Juriju Ahli-nu, stanujočemu v Petersburgu, O., ker mi pošilja ta list. Najlepša hvala! Ker živi širom Amerike veliko število naseljencev ravno iz Poljanske doline in ker so gotovo naročniki tega lista, zato pišem par stvari iz tega kraja. Nenavadno zgodaj nas je obiskala zima, do pol metra visoko je zapadel sneg med šestim in sedmim oktobrom. Razume se, da so vsi jesenski pridelki pod negom, vendar je upati, da se sneg odstrani predno začne zmr-7.0vati. Poletni dnevi so, kakor že prejšna leta, tudi letos privabili precejšno število\letoviščar- jev v Poljansko dolino, največ iz Ljubljane. Predvsem se jim do-pade bistra Poljanščica in pa lepi izprehodi po hribih Škofjeloškega hribovja in Blegoša. Kakor se iz vseh krajev slišijo pritožbe o krizi, pomanjkanju denarja in o brezposelnosti, tudi Poljanska dolina ni izvzeta, pa saj se ni čuditi; les, živina in prašiči, glavni kmetski produkti, imajo tako nizko ceno, da sploh ni govora o kakem zaslužku. Pomanjkanje se oglaša v neredkih hišah, zlasti pri manjših posestnikih. Nekdaj tako cvetoča obrt, kle-klanje čipk, je vsled velikih carin v zelo slabem razmahu. V predvojnih letih so priromali lepi tisočaki v Poljansko dolino. Seveda, imajo žene in dekleta upanje, da pride do izboljšanja. — Veliko vznemirjenje se pola-šča ljudi v okolici Bukovega vrha vsled zelo predrznega tatu. Pri posestniku Jožefu Koširju je bilo vzetih pred par meseci čez sto tisoč Din v hranilnih knjižicah in nekaj zlatnine in denarja v vrednosti 5000 Din in še par drugim posestnikom večje denarne zneske. Orožništvo se na vso moč trudi in poizveduje za zlikovcem, vendar prijeti ga, se jim dosedaj še ni posrečilo. Da pa ne boste mislili, da se tukaj samo žalostimo in godrnjamo čez slabe čase, vam povem da so priredili Poljanski gasilci veselico, ki je bila v velikem številu obiskana. Veselih poskočnih, dobrega razpoloženja se ni manjkalo. — V mesecu juliju so priredili obrtniki Škofjeloškega sreza obrtno razstavo. Otvoritev se je vršila v navzočnosti g. bana Dravske banovine med Slovenci po Ameriki Barbertonske vesti Barberton, O. — Težko je obolela Mrs. Helena Jankovič, kakor tudi Mrs. Frank Poje. — Mirno je zaspal v Gospodu John Stražišer, v hiralnici v Akron, Ohio. Bil je samski in je bil rojen v vasi Kot, fara Ig pri Ljubljani. Smrtna kesa Waukegan, 111. — Tukaj je preminul zadnjo sredo 4. novembra t. 1. rojak John Setnikar v 79 letu starosti, rodom iz Borovnice na Notranjskem, podo-mače Fickinar. V Ameriki je bival nad 45 let in je bil eden izmed prvih slovenskih pijonirjev v tej naselbini. Tu zapušča žalujočo soprogo Agnes in 5 hčera. Pogreb se je vršil zadnjo soboto iz cerkve Matere Božje in nato na pokopališče. Pogreba so se udeležili vsi ožji sorodniki in številni drugi znanci in prijatelj družne. Iz Clevelanda sta dospela njegova hči in zet Mr. in Mrs. John Tutin, ki sta se mudila do nedelje v Waukeganu. Med vračanjem sta gredoč obiskala tudi naš urad zadnjo nedeljo. Vsem sorodnikom vrlega pokojnika naše globoko sožalje, pokojniku pa naj sveti večna luč in naj se spočije, dokler ga ne obudi angelska tromba! Nesreča rojakinje Youngrtown, O. — Znana Rose Vukovich je po stopnicah tako nesrečno padla, da si je zlomila obe roki. Pri delu ponesrečil Fairport Harbor, O. — Nedavno se je pri delu v tovarni Diamond Alkali težko ponesrečil rojak Frank Zalek. Zlomil si je nogo in se nahaja v Memorial bolnišnici. Smrt kosi — V Kemmerer, Wyo., se je pri delu v premogokopu smrtno ponesrečil John Marinac. — V Pittsburghu, Pa., je umrl za pljučnico rojak Frank Mivšek v starosti 41 let. — V You n gsto wiui, O., je umrla Elizabeta Belkovič v starosti 47 let, rojena nekje na Dolenjskem. Zapušča tri sinove in dve hčeri. V Flatwillow, Mont., je umrla Alojzija Šarko, rojena Bajt, v starosti 62 let. Doma je bila iz Kamna in je bivala v Ameriki 33 let. Zapušča moža, dva sinova, sedem hčera in dva brata. g. M. Natlačena in dvorne dame g. Franje Dr. Tavčarjeve ter več drugih večjih osebnosti zlasti pa obrtnikov iz Škofje Loke ter bližje in daljne okolice. Ob nedeljah zvečer so pa igrali staroslavno igro Škofjeloški pa-sijon. Udeležba je, kakor za razstavo tako tudi k pasijonu, bila zelo velika. — Namenil sem se sporočiti teh par novic iz Poljanske doline bralcem Amer. Slovenca. Pozdravljeni bralci in naročniki tega lista. Rudolf Ahlin TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (153) (Metropolitan Newspaper Service Napisal,' Edgar RlCe Burroughs \ M^mm -4} i II. y 4sr hi Kaj hitro je Tarzan spoznal položaj in tudi dobro poveljeval. Naglo se je s svojimi suličarji pridružil levemu krilu Tommyjevih vojakov in prva armada črncev je bila vieta. Dvesto jih je plačalo 7. življenjem svojo udanost Garettu. Dvajset jih je samo Tarzan pobil, toda boja še ni bilo konec. Še predno so bili obkoljeni črnci premagani in strta njihova moč, so že prihajali na pomoč drugi in bitka je postajala hujša in hujša ... Iz daljave je jezni Niarchus, veliki duhovnik Baala-litov opazoval ta neenak in strašni boj. Videl je v tem boju svoje smrtne sovražnike južne Canaanito, kako so se bojevali. Želel jim je pogina, toda priznati si je moral, da se junaško borijo proti veliko močnejšemu sovražniku. Naglo je sklical svoje pristaše ter jim kazaje na bojujoče govoril: "Poglejte, ta ki se imenuje Iskander, se bori z njimi. Sedaj vemo da ni Iskander, ampak pravi vrag v človeški podobi." "Volja Baala je, da se tudi mi pridružimo temu boju in da premagamo nase sovražnike z njihovim vodjo vred," J« govoril Niarchus in kmalu zbral fanatične Baalalite skupaj. Oborožili so so z raznoterim orožjem in hiteli z Niar-chusom na čelu na bojišče, da se pridružijo tam Tarzanovim sovražnikom. Torek, 10. novembra 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran B a KLASJE IN PABERKi z evangelijske njive P. Aleksander Urankar. Ko pride starokrajec v Ameriko, mu je marsikaj novo, marsikaj mu ugaja, marsikaj mu je čudovito, marsikaj pa tudi čudno. Meni so se najbolj čudne zdele te premikajoče se ameriške čeljusti. Vse je prežvekovalo. Kdor je navajen gledati prežvekovanje le pri štirinožnih živalih, mu je res prežvekujoči človek uganka. Ce moraš potem še kje obsedeti, ker si ti je obleka prilepila, naj bo že kjer hoče, radi prežvekovalnega gumija, ki ga ti ljudje vsepovsod puste, si še bolj hud. Če moraš potem kot župnik gledati v cerkvi tlak, ves nesnažen in popacan kakor kovačev predpasnik radi tega gumija, si pa že lahko zelo hud. Beg nam pomagaj in tistim vernikom, ki se še v cerkvi ne morejo zdržati, da ne bi žulili gumija. Eno lepo misel pa mi je vselej zbudil ta prežvekovalni gumij poleg vse te jeze in poroga, ki sem ga imel za te d venozne pre-žvekovavce. Zgodba gumija je zgodba o zlatem pregovoru: kamen na kamen palača, drobtina na drobtino pogača. Wrigley je bil človek, ki od začetka ni bil Posebno bogat. Spomnil se je na prežvekovalni gumij, s sladkorjem prežet in je odprl majhno delavnico, zatem pa iz leta v leto potom reklame in dobre trgovine razširil prežvekovanje po Vsej Ameriki in vsem svetu, danes je milijonar. Četudi je z drobnim gumij em in po centu začel. Cent na cent — dolar. PRAKTICIRAJO ZA SLUČAJ NAPA DA Ali se ta povest ne ujema lepo z zgodbo današnjega evangelija, zgodbo o gorčičnem zrnu. Seme, ki se razraste v veliko drevo, tako da tiče izpod neba prilete in gnezdijo v njeem To j.e vsa u-^etnost: Spoštuj malo in boš čez veliko postavljen. Gorčično zrno uči umetnosti telesne in duhovne sreče, zem-skega in dušnega blagostanja. Gorčično zrno in šparovec sta si brata. Hudo je danes na svetu tudi zato, ker sta nezmernost in Razsipnost preveč gospodarila. Z malim nismo bili zadovoljni. Pri malem nismo štedili, s centom, 3. NEDELJA V NOV. indijancem nismo znali gospodariti, pa je v tem vsa umetnost zemskega blagostanja. Avto je moral biti, obleka najfinejša, hiša ne "puf", skozi vsako okno je gledal takoimenovani "mortgage" (posojilo podomače), hiša polna najfinejše ropotije. Čez noč smo iz vaščanov in kmetov postali gospodje in gospe, ki jim drobtine in kamenčki in krajcarčki niso bili nič več mar. Je res; banke so popokale, otrok je bilo toliko, dela ni . . Toda petdeset procentov smo pa sami zagrešili. Ko bi vsak Amerika-nec, ki žveči, mislil tudi na zgodbo gumija, na resnco, da so vsi bogataši postali milijonarji, ker so znali štediti in gospodariti z malim, bi nam bilo bolje. Šted-Ijivost je ena najlepših kreposti, štedljivost ni skopost, je le zlata palica, ki o njej pravljica govori, da je spremenila samo z dotikom vse kamenje v zlato, štedljivost je vir telesne in zem-ske sreče. Zgodba gorčičnega zrna nas veliko uči. Dobre zemlje je treba semenu, malo vlage in sonca, pa se v drevo razraste. Primera: Dobre volje je treba človeku in njegovemu centu, malo pameti in sonca razuma, pa se bo cent razrastel v srečo. Uči pa gorčično zrno tudi o duhovni sreči. Bog ne zahteva od nas, da bi vršili junaška dela v dosego božjega kraljestva. Vsak ima svoj talent, s tem kupčuj. Kraljestvo božje si kupiš z majhnimi deli usmiljenja, z majhnimi žrtvami, s kamenčki, drobti-nami in centi dobrih del. Toliko prilik imamo v življenju, da šte-dimo v duhovnem smislu z vsemi temi majhnimi križi in skrbmi, z vsemi temi majhnimi zatajevanji. Krščanski skavt si. Geslo skavtov je: One good turn every day. Po naše: Vsaj eno dobro delo vsak dan, pa bo kupljeno kraljestvo božje. Le nikar si ne domišljujmo, da so svetniki in velikani božjega kraljestva čez noč zrasli do svoje višine na al-tarju in slavi Cerkve. Z majhnimi dobrimi deli so kupčevali, radi teh majhnih žrtev so bili čez veliko postavljeni. Skupina ognjegascev v Parizu, Francija, ki se s plinskimi maskami na obrazih vežbajo za slučaj, ako bi se med vojno izvršil zračni napad na mesto. Tozadevnim vežbam je podvrženo tudi ostalo francosko prebivalstvo. Slovenska Ženska Zveza Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1527. GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednica: Mrs. Maric l'risland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin. Tajnica: Mrs. Josephine Račič, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111. Blagajničarka: Mrs. Mary Toniazin, i'JOo W. Cerniak Rd., Chicago, lit. Urednica: Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71st St., Cleveland. Ohio. Slovenska Ženska Zvez;; ie edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje hi morala spaihri vsaka zavedna katoliška ■ Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno. Naselbine ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici. Organizacija izdaja svoje lastno glasilo 'ZARJA' ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-gazina in prinaša le to, kar je v korist i;i izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane $2.00 letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: '"ZARJA", 6036 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA Zifčev vojaštva ob mej! Gorica, sept. 1936. — Zna- ki živi v obmejnem pasu. no je, da je ves obmejni pas od Reke do Trbiža — z malimi izjemami — na gosto preprežen z obmejnimi utrdbami. — Povsod, kjer so utrjevalna dela v teku, nem stanju našli neki domačini in ga spravili domov. Od tam je bil nemudoma prepeljan v goriško bolnico kjer ga pa niso sprejeli, češ, da ni nobenega upanja v rešitev. Kobal je bil prepeljan na svoj dom, kjer je po petih urah umrl v velikih mukah. Pokojnik je zapustil obupano vdovo in troje nepreskrbljenih otro-čičev. Nesrečen dogodek je razburil vso okolico zlasti, ker je bil pokojnik znan kot miren, dober in pošten človek, ter vesten gospodar. --o- Samo za cči Trst, oktobra 1936. — Tujec, ki pride v Julijsko Krajino, se čudi prelepim cestam in marsikateri ponosni stavbi ob njih. Po večini pa je žal prepovršen, da bi se globlje seznanil s pravim bistvom teh naprav. Zaznal bi, da imajo te ceste v prvi vrsti ali celo samo vojaške namene in da jih nikakor niso egradili našemu kmetu v korist. Obratno, naš kmet se s svojo volovsko vprego po možnosti izogiba glavne ceste, ker se utegne na njej živina samo spodrsniti ali postati žrtev švigajočih vojaških avtomobilov. Nasprotno pa so stranske ceste po večini silno zanemarjene. Lepa poslopja, ki jih vidi tujec ob glavni cesti, pa so prave Potemkinove vasi. So to predvsem vojašnice, dalje sedeži fašjev, karabinjerske postaje in občinske hiše. Za njimi pa se skriva uboštvo slovenskega in hrvatskega kmeta. Pravo bistvo tega gospodarstva izhaja iz sledeče primere, sssssss 'ki se nanaša na neko slovensko v v, , u „„ občino v severni Istri, ki je iz našega človeka, posebno onega, , v . fa umljivih razlogov nočemo ime- novati. Pod slovenskim županom 36-letni posestnik Kobal iz lse je v času od 1900—1914 zgra- OB DESET LETNICI SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Chicago, II!. j drugi povemo, kaj smo naredile, Urednik Amerikanskega Slo-1 kaj bi rade naredile za naprej, venca ima v svojem uredništvu kaj nas teži, kaj nas veseli, kako se lahko izpopolnimo v tej ali oni je ime naši prihodnji povesti, ki bo začela v par dneh izhajati v našem listu. Ta zanimiva zgodovinska povest, ki je zajeta iz življenja slovenskega naroda je vrlo napeta in vseskozi interesant-na. Našim naseljencem bo osvežila najlepše spomine na ljubo staro domovino, mlajše pa bo seznanila z zgodovino in življenjem domovine njihovih staršev. Iz tega razloga to lepo povest najlepše priporočamo starim in mladim. — Spomnite na to lepo povest pa tudi svoje znance in prijatelje, da si tudi oni ,Santinovih nastal požar. Trža- ' ški gasilci so se zaman borili KRATKE NOVICE V Zgcrnjem Cerovemu je padel 24 letni Andrej Kom-ljanec v domači vodnjak. Njegovi starši so ga ves čas pogrešali, vendar nihče ni vedel, kaj se mu je pripetilo. Šele čez več dni so ga našli mrtvega v vodnjaku. Mladi Kom-ljanec je, kakor kaže, črpal vodo iz vodnjaka, pri čemer mu je postalo slabo, tako da je padel vanj in v njem utonil. V premogovniku v Raški dolini v Istri so se pri delu smrtno ponesrečil štirje rudarji. Med njimi sta bila tudi 40 letni Marij Turk in 26 letni Dominik Sternberg. * V Lckvi pri Trstu ..je . pri naroče list in bero to lepo povest v teh dolgih jesenskih in zimskih večerih. proti elementu, ki je uničil vso Santinovo domačijo. Posestnik Ivan Santin je oškodovan za 10.000 lir. vse prejšnje letnike tega lista, vezane v velike knjige. Letnik 1926 je posebno važen za slovensko ženo v Ameriki; ta letnik vsebuje dopise, ki kažejo, kako je prišlo do Slovenske ženske zveze. Letos nas je okrog osem tisoč članic, pred desetimi leti pa ni bilo nobene članice, temveč le ena rojakinja, tam gori v zelenem Sheboyganu, ki je uvidela, da bi se morale ameriške Slovenke združiti v medsebojno pomoč in izobrazbo. To je bila seveda Mrs. Marie Prisland. Vedno je bila delavna v raznih organizacijah, slovenskih in splošno ome-rikanskih. Imela je potrebne izkušnje. Zavzela se je, da poizkusi združiti Slovenke, ter se odločila, da se ne bo ozirala na težave, ki so s takim delom vedno zvezane, marveč bo šla svojo pot naprej, če ta ideja zbudi vsaj nekaj somišljenic. Prišla je na dan s svojimi načrti. Zavedne žene iz raznih naselbin so se takoj odzvale. Dne 1. stvari. Zveza je organizirana tako, da ni nikomur nikdar v nikako nadlego. Mesečni prispevek, 25c, je tako majhen, da ga še tako siromašna članica nikdar ne pogreša, zato pa dobimo Zarjo, ki izhaja v čim dalje večjem obsegu, pa še zavarovane gmo za gotovo svoto. Deset let neprestanega napredka je pokazalo, da je imela tako Mrs. Prisland kot njene prve pomočnice vsestransko dobro idejo, ko so ustanovile ali pomagale ustanavljati žensko zvezo, nove zvezine podružnice. Bistveno je zveza povsem ista kakor je bila v začetku, podrobnosti pa se vedno izpopolnjujejo in se bodo izpopolnjevale tudi v bodoče. Osem tisoč se nas- zbira okrog družinske mize, okrog naše Zarje. Naša četa pa še vedno ne obsega vseh rojakinj in drugih Slo-vank našega mišljenja. Res je bilo samo letos ustanovljenih že 13 novih podružnic, toda koliko decembra 1926 je bila ustanov- , . i,. , v . cn l , ie še kraiev po Ameriki, kjer bi Ijena podružnica v Sheboyganu F v Sn,m„slf. Pred goriškim sodiščem sta in podružnica v Chicagi. Dne 19. |^ko bila POdruzmca Slovenske po priseljenih Italijanih. Ne- se morala zagovarjati, 28 letni, decembra pa je bila v imajo po-strpnost napram našim ljudem Peter Cimlogar iz uerKnegv ^ustanovljena slovenska zevi'_ J____A imrirm rlnufi npnutnva 73 pa se vsaki dan še stopnjuje, po-[in 24 letni France Kofol iz Ce- zveza, to je, prvi dve podružnici sicer že zelo redki, kajti večina in najboljša mesta so zasedena Budanj nad Vipavo se je odpravil na košnjo otave na svojo oddaljeno senožet nad Vrabčami. „ , , . , ,, /Ves ta kompleks pod Nanosom Posebno pa tam kjer so utrdbe ^ ^ manj uCrJen_ Ko ge je * dograjene, vlada najstrožja ^ ^ večem g koso na rami vračal z dela domov, po poti, ki jo tamošnje prebivalstvo navadno uporablja kot dohod k svojim višje ležečim parcelam, ga je nenadoma pozval v bližini na straži stoječi vojak naj se ustavi. Zahteval je, da takoj krene s poti, ki je civilistom zabra-n j ena. Kobal, nic hudega sluteč je trdil, da mu ta prepoved ni znana in da se poti vsi okoličani poslužujejo. Ni pa še popolnoma končal stavka, ko je vojak nanj ustrelil In ga smrtnonevarno zadel v trebuh. Kobal je obležal na poti, kjer so ga kasneje v obup- kontrola in so na posameznih Posebno izpostavljenih in važ-točkah postavljene permanentne straže, ki imajo nalogo l)reprečiti nepoklicanim dostop v območje utrdb. Ponekod morajo kmetje za vsak slučaj posebe Javiti pristojnim oblastem, da nameravajo na svoje parcele na Poljsko delo, nakar dobijo spremstvo miličnikov ali karabi-njerjev, ki jih med delom stranjo. Ponekod pa .so, kakor zgo-aj omenjeno, nalašč zato pojavi j ene straže. Na ta način se mnogim našim kmetom, ki itak ^vijo v najmizernejsih razmerah odvzeti kompleksi plodonos-j1® Ze*nlje, mnogi pa isto obde-u.K\io in izkoriščajo pod zelo ezkirni okoliščinami, tako da so v stalni nevarnosti, da jih obla-' 1 r&(h najmanjšega suma are- aJ° ali pa celo brez vsakega Posebnega vzroka na licu mesta Ustrelijo. > zadnjih dneh avgusta se je pogodil na Vipavskem tak slu->a.l» ki z vso brutalnostjo osvet-Jl]je današnje neznosno stanj« dilo: 2 dvorazredni, in ena eno- ki sta bila obtožena, sta se združili v eno organizaci- sebno napram slovenskim urad- Povana nikom. Razumljivo je, da bi ob-,da se nista pravočasno prija- jo; pridružila se jim je tretja, lasti rade tudi na vsa ona mesta, vila k vojaškim naborom. Ob- ki je bila ustanovljena v Pueblo, ki so danes še zasedana po naših'sojena sta bila na robijo po Colo. ravno isti dan. Potem je uradnikih, nastavile priseljene dve leti. .sledil Oregon, Indiana, Ohio, /sod še vedno dosti prostora za nove članice. Priganjati naše članice naj bolj delajo za Zvezo, bi bilo skoraj nehvaležno in krivično, saj so vsa ta leta delale veliko bolj Italijane. Zato vestno zasledujejo vsak korak slovenskih urad-j C , . L,. , ' pridno kakor članstvo katere ko- [Pennsylvania, Michigan Minne- P Wn,ske ,ii Zaradi 8 litrov žganja je sota in druge države. Zveza je li druge slovenske, hrvatske ali srbske organizacije v Ameriki; za druge narodnosti pa nimamo pri rokah statistik. Ob desetletnici naj velja naš klic posebno i-—..... =----- - * !tistim naselbinam, kjer še ni četu - nekje na Tolminskem viralo iz tajne žganjekuhe. začela izdajati ženski mesečnik L ___ nikov in iščejo povoda, da bi jih bil obsojen pred tržaškim so- naraščala stalno, tako po številu odslovili is službe. V letošnjem 'disčem Pregelj Franc iz Sta- članstva kakor po svojem pre-poletju so odpovedali občinske-'njela na 1.000 lir denarne moženju. Kmalu je izdala knji-mu uradniku - družinskemu o- j kazni pogojno. Žganje je iz- go Ameriška Slovenka. Nato je službo z motivacijo, da je prisostvoval ženitovanju, na katerem so se prepevale slovenske Zarjo, mesečnik, na katerega Velik požar je izbruhnil v smo ameriške Slovenke po pra-seniku posostnice Emilije Za- vici lahko ponosne. pesmi. Ne glede na službena le- fredove blizu Št. Petra. Ogenj j Zveza bo se^ nadalje rasla, ta in ne glede na to, da je bil od-'se je razširil 'na tri bližnje Zarja bo se večja, vendar sem razredna šola, 35 kilometrov ob- |siov]jeni družinski oče, so ga fa- stanovanjske hiše, ki so pogo- sama zase uverjena, da Mrs. činske ceste, 5 mostov in eno sej- šistične ob]agti ]djub večletnemu rele do'tal. Le z največjimi Prisland od začetka niti sanjala mišče. Od leta 1918 dalje do da- Vestnemu izvrševanju svoje služ-'napori so domačini, ki so jim m, da bi v naših skromnih raz-nes, torej v 18 letih pa je itali- be postavile na cesto. ' [prihiteli na pomoč celo gasilci merah Zveza sploh mogla biti ' ' i, Tr«fa nmpiili požar. Skot'^ kdaj tako močna, kakor je ze janska občinska uprava postavi la samo eno enorazrednico in zgradila en most. Gospodar, ki je pred vojno plačeval 70 K občinske doklade ,plačuje danes 750 lir ali po valuti trikrat toliko kakor pred vojno. Nestrpnosti napram našim ljudem Gorica, oktobra 1936. — Kako so fašistične oblasti napete napram našemu živi ju, zlasti napram inteligenci, nam dokazuje vsepolno slučajev. Posebno so izpostavljeni kontroli in šikaniranju občinski uradniki, ki s & MX ST rvv >*> V -0 St> Vašim domačim v stari kraj bodo dostavljena točno in hitro. Mi pošiljamo denarne pošiljatve v vse dele sveta. Pošljite vašim domačim v stari kraj božično darilo potom nas, ki b dostavljeno točno, hitro in brez vsakega odbitka. Cene valuti so podvržene spremembam borznih cen. Včeraj so bile naše cene: zdaj, ko poteka šele deseto leto njenega obstanka. Glavni predsednici Zveze od njenega začetka do danes moramo dati priznanje kot izredno zmožni in delav-, ni voditeljici, — odbornicam,1 glavnim in lokalnim, ter raznim i marljivim članicam, agitator- podružnice Slovenske ženske zveze. Da bi povsod vstala zmožna žena, ki bi se hotela potruditi in usaditi Zvezo v svojem kraju! In da bi take pijonirke povsod našle ugodno polje, odziv in pomoč! Pišite mi po navodila (2054 W. Coulter St., Chicago, 111.) Našim sosestram ne morem nič predpisovati, niti prositi se jih ne upam, ker so že dosedaj toliko storile; samo želim sama zase, da bi . . . -gotovo ste že uganile, kaj mislim, kaj ne? ... da bi zdaj pred koncem tega za nas tako slovesnega leta še malo pogledale naokrog za novimi članicami. Na ta način boste gotovo najlepše izrazile kam in ustanoviteljicam novih . . v. , ., ... . . Jg; . v . , ,. . pnznanie nasi ustanoviteljici ni t podružnic, pa moramo dati pri- . . JSi . , „ glavni predsednici Mrs. Pns- ^ i znanje kot zvestim pomagalkam. , , . . ____ 1 land, pa tudi priznanje vsem Dinarji: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $ 9.50................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 I Brez spretnega vodstva bi ne bi-^ . lo trajnega napredka, brez krep-1 ke pomoči od strani drugih žena i Slovenska ženska zveza je ka- Lire: Za $3.so............................ 50 lir Za $6.40...........................100 lir Za $29.00............................500 lir Vsa pisma in pošijatve naslovite na: JOHN J ERIC H (V pisarni Amer. Slovenca) 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois ■i- m ' -1 -UAh* zlil ''A- i j bi pa nobena voditelj ica nič ne ; dosegla, ^ kor družina, ki je po večerji ^ J zbrana okrog domače mize. Ne ^J j moramo se zbrati okrog ene mi-! toda naša Zarja nam je ka-' | kor domača miza. Tam se med-sebojno pogovorimo, vse od ene-1 ga do drugega konca Amerike, j Kalifornija je daleč od nas, toda ^ kalifornijske članice so kakor bi ^ bile pri nas, ko beremo njihov ^fidopis v Zarji. Podobno z drugi-.....mi naselbinami. V Zarji ena njenim prvotnim pomočnicam m ustanoviteljicam podružnic po posameznih naselbinah. Josephine Račič, gl. tajnica 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala RK. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVNIC Torek, 10. novembra 1936 I'M'.,'!......................................................<•.>•...............................................................................................................................................laaa š f USODNA ZEN A Ivan Slivnik. M.H.M.tlin.tl.M.H.n.H.M.H.tMl.n.M.n.M.M........................................... ..M.M,M,, v.M................M.>...■■>,»,M,■■■>..>..77^.M.».M,.., ( Na sredo morja sem prišel po svojo srečo. In zdaj sva tu sama — le Kaluta stoji zunaj na častni straži." Pogledala ga je smehljaje ter se nasmehnila tako očarujoče, da se Viktor ni mogel premagati in ji je s poljubom utrgal z ustnic ta ljubki nasmeh. "Kaluta je tukaj ? je vprašala Romana. "Da; on ne bi pustil svojega gospodarja samega na snubitev. Ali se mu predstaviva kot srečna zaročenca?" Preden je utegnila Romana odgovoriti, je pozvonil telefon. S poredno zadrego se je ozrla Romana na Viktorja. "To je Janko! Če bi on vedel, da si tu pri meni!" Viktor se je zasmejal. "Saj ve — vsaj to, da sem bil namenjen k tebi. Gotovo že ves nestrpen čaka sporočila, da sem prispel v pristan svoje sreče. Govoril bom z njim, samo prepričaj se najprvo, da je res Janko. Romana je vzela slušalo. "Kdo tam?" "Jaz sem, Romana, Janko!" Tedaj ji je vzel Viktor govorilo iz roke. "Halo, Janko!" "Halo, stric Viktor — oh, hvala Bogu, da slišim tvoj glas. Ali si srečno prišel k Romani?" "Da, Janko, prišel sem, s Kaluto vred, in tudi srečen sem. Da moreš videti semkaj, bi zagledal blaženo dvojico, ki se je pravkar zaročila." "Ura! Ura!" je zavrisnil Janko v telefon. "Tak tiho bodi, fant. Ali hočeš, da se zgrne vsa hiša na kup od tvojega vpitja?" "Ne, ne, saj ni žive duše tu. To je sijajna novica. Ali sprejemata tem potem moje čestitke?" "Od tebe vsakim potem, ljubi Janko, ker veva, da prihajajo iz poštenega srca." ""Da. Bog mi je priča. Tak vsakršno srečo, stric Viktor. In zdaj spusti še Romano k aparatu." "Takoj!" Viktor je podal Romani govorilo. "Evo me, Janko," je rekla veselo. "Daj, nevestica, da ti izrazim po tej ne več povsem neobičajni poti svoje najlepše in najsrčnejše čestitka Kako mi je žal, da nisem pri vaju!" "Hvala ti, Janko." "In kako je s povodnijo? Ali še vedno narašča?" "Ne vem," je rekla Romana smeje, "že nekaj časa ne pazim več nanjo. Počakaj, da pogledam." Toda že je stopil Viktor k oknu ter se ozrl, kako je z vodo. In glej, tik nad vodno gladino se je risala na zidu ozka vlažna proga — znamenje, da je začela voda padati. Romana je povedala Janku to novico. Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine. TISKOVINE vse VFste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec PISANO POLJE "A kako prideta zdaj domov, Romana? Zate je vožnja v čolnu vendarle prenevarna." "Saj se nama ni treba voziti. Najbrže ostaneva tu jetnika; tvoj prijatelj Kaluta nama bo za nadzorovalno damo." "O, vama dvema ni treba nadzorstva. Ali pa imate tudi dovolj jesti? Zdaj ste vendar trije." "Zalog je tu dovolj." Viktor je prevzel govorilo. "Živeli bomo kakor Robinzoni, dokler nas ne rešijo iz tega pregnanstva." "In kako naj pojasnim tvojo odsotnost doma?" "Hm! Dori sporoči od mene lep pozdrav in reci, naj skrbno pazi na tiste rdeče rože in jih postavi moji nevesti — slišiš? — moji nevesti spet na pisalno mizo. Materi in sestri pa, kadar se spet po-kažeta, lehko poveš istotako, da sva se zaročila in bova kmalu imela svatbo. Stoj — Romana pravi, da še ni gotovo — a to ji ne pomore, svatbo napravimo kmalu. In če ti porečeta tvoji dami, da sem prekanjen lopov, ki ima ženo in otroka, jima nikar ne verjemi. Beatrika me je namreč zavratno ožigosala v Romaninih očeh za rodbinskega očeta. Kako je bilo vse to, ti poveva po svoji vrnitvi z Robinzo-novega otoka. In zdaj, prijatelj, ostani zdrav za nocoj. Želim ti mnogo sreče pri jutrišnjem izpitu. Pokliči naju, kadar ga napraviš. Zdajle mora Kaluta pripraviti večerjo. Hudo sem lačen. Od samih srčnih bolečin nisem danes skoro ničesar zaužil. Romana je res grdo ravnala z menoj. Lahko noč, ljubi Janko". "Lahko noč, stric Viktor, lahko noč, Romana. Pozdravita mi Kaluto Baja." Viktor je obesil govorilo nazaj in potegnil Romano na svoje prsi. Svetlo je dvignila pogled k njegovemu obrazu in njiju oči so se pogreznile globoko druge v drugo. Poljubila sta se, kakor se more poljubiti le dvoje ljudi, ki sta si vdana od srca. Nazadnje pa sta se vendar spet spomnila Kalute. Viktor je odprl vrata. "Kaluta!" Indijec je vstopil. Viktor ga je smehljaje pogledal. "Kaluta, sahib Romana je moja nevesta. Ali jo priznaš za svojo gospo?" Tedaj se je Kaluta priklonil Romani ter dvignil rob njene obleke do svojih ust. "Kaluta bo miss-sahib zvest služabnik," je dejal in žarko pogledal srečno dvojico s svojimi temnimi očmi. (Konec prih.) 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS J. M. Trunk Blisk. V črnih nočeh in pri nevihtah razsvetli kak blisk pokrajino. Za trenutek se razgrne, potem pade zopet v ne-predorno črnino. Komunizem. Kakor bolezen je, nevidno se širi, zgrabi zdaj tega, zdaj onega. Flu je razsajala in zdravniki so bili zoper njo brez moči. Orientacija? Težavno, ko grabi komunizem ko bolezen. Tupatam zablisne. Mi v Ameriki ismo vsaj teoretično v komunistični bolezni čc vratu, še ne prak-! Volk sit. Jaz bom baje pojasnil in naj bi odgovoril, da socialistov ni treba biti sram radi španskih mesarij, in bi imelo nas, klerikalce, biti hudo sram, ko je "župnik Schmidt 'v New York zaklal svojo ljubico in njeno truplo razrezal na kose," tako ravno ne ukazuje v predalu "Pasja logika" g. Molek, ampak vsaj pričakuje in naznanja, da bom, ker "Trunk je za to najet." In že naprej ve g. Molek, da bo Trunk v puščavi odgovoril ta- tično, ampak v komunizmu so ko, da "bo volk sit in kosa četudi tam v starem kraju, mor-jla." Najet, najet...kaj boš? da ne tako globoko. I Vsi ne morejo in nimajo ena- Pri Devici Mariji v Polju kih pojmov v dolžnostih živ- je zablisnilo, ko so neki fan-talini izvršili pravo bogo-skrunstvo, in zadnjič se je tam pri Celju dogodilo nekaj sličnega. Pijane barabe, poreče ljenja. Pri odgovoru ali po-jasnenju je pa zopet tako, da utegne kak volk vedno ostati sit, saj zelo malo potrebuje se zdi, da je sit, ko mu zado kdo. Morda. Morda ravno stuje neki župnik, ki je mor radi tega, ker ni Štefan vsak I da celo znorel, kakor je pri dan na mizi. Orientacija. Lah- takih pretresljajih navadno, ko je taka orientacija v komu- j da napolni svoj želodec, in nizmu, ko se obljubuje, da bo, mu ni treba kazati nobene stal Štefan vsak dan na mizi, in kadar bo izginila iz površja zemlje vsaka verska ideja Da čim prej izgine, dol z Razpelom. Orientacija proč od tc moderne bolezni komunizma? Tu je šele pi-ava težava. Proč s Štefanom in na kolena, da smo otroci božji, pod zakonom božjim..to ni za take fantali-ne...zato tupatam zablisne. "Zdaj me bo pa hudič vzel," je baje zakričal, ko je skakal po Razpelu. Ni treba, da bi te zdaj, saj te je že davno..in si ves njegov. SLOV. LICENZIRAN ELEKTRICAR Prevzemam vsakovrstna večja in manjša električna dela. — Nabavljam in prodajam vse vrste Električne "Fixtures" po zmerni ceni. Kadar rabite popravila luči, ali drugih električnih predmetov, me samo pokličite na elefon: HAYMARKET 40S5 MILAN MEDEN 1823 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. sramote, dočim bi se jaz gorski fajmošter radi tistega faj-moštra v New Yorku od samega sramu moral skriti v mišjo luknjo. Eni so skromni, da se zadostijo z enim župnikom, drugi pa niso skromni, in jim en župnik ni zadosti za kak sram. Imamo pač potemtakem razne želodce. In če je kak volk tako skromen, bo vedno sit, naj kdo odgovarja, ali ne odgovarja, in pojasnuje. Ta-col. -o- NOV! OTOKI V POLARNEM MORJU Neki sovjetski ledolomilec je odkril v Nordenskjoldovem otočju ob severozapadni obali Sibirije 19 novih otokov. Menijo, da bo to odkritje bistveno olajšalo ladijski promet v Severnem ledenem morju. V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!" NA PRODAJ 3 stanovanjska hiša, zidana, na 2048 W. 22nd Place Chicago, in zidana hiša s 6 stanovanji na 2001 W. 21st Place. Lastnik v hiši. Staro domovino v slikah dobite v knjigi 'NASI KRAJI' Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE $1.00 Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Napadena Ko sta se 17 letna kmečka fanta Edvard Dimnik in Alojz Sirk iz Smolnice. nekega večera vračala iz Slavčine v Slovenskih goricah, so ju napadli neznanci in ju močno pretepli, da so ju morali odpeljati v ptujsko bolnico. Divjake zasledujejo orožniki. -o- Ni se ji posrečilo V smrt je hotela 32 letna delavka Elizabeta Smode s Tezna pri Mariboru s tem, da se je zastrupila z neko tekočino. Na srečo so jo še pravočasno našli in jo oddali v bolnišnico, kjer so jo rešili hujših posledic. Vzrok nesrečnega dejanjo so težke družinske razmere. -o- Na kožuhaniu Veselo razpoložen se je odpravil v nedeljo 27. septembra zvečer Alojz Vodušek iz St. Janža na kožuhanje k sosedovim. Tam je bil tudi Jur-kov Ivan, ki je znan kot nekoliko slaboumen. Ta je nepričakovano in brez vsakega vzroka pograbil proti koncu kožuhanja sekiro in zamahnil z njo po Vodušku, kateremu je v hipu presekal vse kite desne roke in so ga morali odpeljati v bolnico. -o- Umrl pri delu Slavoj Pole iz Toplic pri Zagorju, je bil že 33 let usluž-ben v zagorskem rudniku. Več let je opravljal službo strojnika in sicer pri dvigalih, zadnja leta je pa- poleg tega imel službo še pri seslaki za vodo. Ko je pred kratkim stopal od dvigala k sesalki in se vračal nazaj, je med potjo večkrat obstal. Nenadoma pa se je zgrudil vznak in obležal ter izdihnil. Zadela ga je srčna kap. Star je bil 50 let. -o- Obsojen Na 15 let ječe je bil pred velikim celjskim kazenskim senatom obsojen 23 letni posestniški sin Alojz Debelak s Križnvrha, občina Sv. Peter pod Sv. gorami, ker je po zrelem preudarku ubil 17 letno posestnikovo hčer Kristino Polak s tem, da je iz razdalje 5 korakov oddal na njo strel iz puške v hrbet in je Polako-va kmalu potem umrla. Izgovarjal se je, da je dejanje izvršil iz ljubosumnosti in v veliki razburjenosti. Dve nezgodi V ljubljansko bolnico je bil pripeljan 60 letni kmet Jožef Tomšič iz vasi Rogatec v občini Št. Jurij pri Grosupljem. Hotel je doma nakrmiti živino, pa se je po nesreči zadel v oje voza ta- ko močno, da je dobil hude notranje poškodbe. — V Mali Vrbi pri Krki na Dolenjskem je padel 37 letni posestnik Ivan Šerk tako nesrečno, da si je polomil nekaj udov. Tudi on je moral iskati pomoči v bolnici. S sekiro po glavi Z Velike planine je prišel iskat v Kamnik zdravniške pomoči neki lastnik pastirske koče. Pravil je, da je bil pri njem v koči v planini neki turist, menda iz Ljubljane. Pomagal mu je celo pri nekih delih okrog koče. Tretji dan ga je turist pa napadel s sekiro in ga občutno ranil. -o- Jubilej življenja Na Igu je pred kratkim praznovala daleč znana Jesi-hova mama v krogu svojih otrok 75 letnico življenja. Kljub letom ki jih šteje in trdemu delu, ki ga je morala opravljati, da je preživljala družino, je še vsa čila in .''.tirava. Pod kolesom Neznan kolesar je pred kratkim povozil 13 letno Marijo Lendaro, hčerko posestnika v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Zaradi hudih poškodb so jo morali oddati v ptujsko bolnico. --o- Stara puška Alojz Škof, 66 letni viničar pri Sv. Petru pri Mariboru je preganjal ptice v vinogradu.. Ko jih je hotel s strelom prepoditi, mu je puška udarila nazaj in ga močno poškodovala. Vsakemu SLOVENCU in SLOVENKI priporočamo, da si nabavi MR. IVANA ZUPANA Poezije Iz življenja za življenje Stanejo samo $1.00 Mr. Ivan Zupan, urednik Glasila KSKJ. je priznan pesnik. Njegove pesmi so mehkega domačega sloga, iz katerih govori življenje slovenskega naseljenca v Ameriki. Pošljite naročilo za to knjigo na: Knjigarna "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. Družinska PRATIKA ZA LETO 1937 JE DOSPELA. Letošnja Družinska Pra-tika je bolj zanimiva kot kedaj preje. Prevzv. kne-zoškof ljubljanski Dr. G. Rozman ima v njej krasen članek o ameriških Slovencih. Ima posebno polo slik in mnogo drugih zanimivosti. Stane s poštnino 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. VELIK I blaznikovA PRATIKIB ZA LETO 1937 JE TUKAJ! Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote Vre~ pozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd-Chicago, Ill>