Dr. KoroSec o na^iii ciljih. Slovenska Ijudska stranka in Kmet&ka zveza sta edini resnično ljudski organizaciji, kjer ne odločuje posameznik ali pa ozko omizje, temveč Ijudstvo po svojih zastopnikih. Ono izbira, določi svoje zastopnike, odobri ali pa tudi zavrže smer njihove politike in vsega njihovega dela. Tako je bilo tudi sedaj pri pripravah za volitve 18. marca. Najprej so bili po vseh okrajih sklicani zastopniki — zaupniki naših političnih organizacij, da si sami izberejo kandidate, katere je končno odobril glavni zbor zaupnikov; ti so tudi sprejeli in z navdušenjem odobrili poročilo dr. Korošca o ciljih naSega bodočega dela. Moč stranke. Glavni zbor zaupnikov je bil v Ljubljani dne 5. februarja. Izkazala se je zopet moč in orgaiiiziranost naše stranke in njena enotnost, kajti iz vseh naših pokrajin je prihitelo nad tisoč zaupnikov od blizu in da leč. Kakor tvori cel naš narod eno lepo celoto, tako so pokazaJi zastopniki vseh stanov in krajev najinočnejšo in najenotnejšo nj«govo politično organizacijo na ziiuaj. Naš voditelj di". Korošec je na tem velikem zboru polagal račun o delovanju Jugoslovanskega kluba ter govoril o bodočih naših nalogah in ciljih. Zaupniki so mu soglasno in z navdušenjem pritrjevali k vsaki glavni točki. Ne morenio prinesti celega govora, za to prinašamo iz njega glavne misli. Slovenci hofemo biti sami svoji gospodarji. Naša stranka ima na prvem mestu zahtevo, da si jo sčasoma osvojijo vsi, ki se čutijo kot Slovence in to je samostojnost, avtonomija našega naroda. Celo pristaši drugih strank so začeli odobravati to gibanje, zato skušajo njihovi voditelji podati namesto čiste, jasne, ne dvoumne avtonomije nckak slab nadomestek: Govorijo o «samoupravi«, «še širši samoupravi«, «polni samoapravi« in «nerazdeljeni Sloveniji«, da bi njihovi pristaši ne poslušali naših klicev in zahtev po svobodi in samostojnosti slovenskega naroda. Toda narod vidi, da je surogat ali nadoinestpk le prevara, da ni nič druzega, kakor orožje velesrbstva, prazna beseda, ki naj bi ljudcm pokrivala ccnlralizem Beograda. Mi pa že štiri leta uživarao sadove tega centralizma, ki pomeni popolno nerazumevanje naših slovenskih razmer, veiikansko korupcijo v vsem gospodarstvu, polževo počasnost uprave, nazadnjaštvo in nezaslišano zapostavljanje v gospodarskem in verskem oziru. Kaj hočemo avtonomisti? Mi hoiemo, da smo in ostanemo Slovenci v tej državi sami svoji. To se pravi: mi nc fcrtimo ali mrzimo ne Hrvatov, ne Srbov, toda mi hočemo ostati sami svoj •• in se nofemo ne posrbiti in ne pohrvatiti. Mi pri- znavamo vrline drugih, toda mi ljubimo in hočemo ohraniti svoje. Mi hočemo ščititi svoje slovensko gospodarstvo, svoje slovenske žepe, svoje slovenske finance. To je naša avtonomija. Mi smo oni, ki moramo braniti slovensko zemljo, slovenski jezik, slovenskega kmeta, obrtnika, delavca in uradnika. Braniti moramo tudi ne klerikalizem, tem več svobodo naše cerkve, ki ni *e politična gospodarica. ne dekla, temvcč naša mati, ki jo Ijabimo in spoštujemo. Zato jo bomo ščitili z vsemi silami, da se bo svobodno razvijala v javnosti in v šoli. O šoli in vojaštvu. Mi moramo zagovarjati naše zatiranu slovensku šolstvo. Nihče naših nasprotnikov si ga ne upa zagovarjati. Šole našib bratov so fabrike, ki bi liain naj delale uradnike, učitelje, profesorje. A mi zahtevamo v slovcnske šole slovenskega profesorja, v slovenske urade slovenske uradnike in v slovenske kasarne slovenske vojake in oficirje. Naše šolstvo, naša ljudska izobrazba vedno bolj propada po krivdi tistih, ki se klanjajo beograjskemu centralizmu in innogo naših kmetskih ljudskih šol je zaprtih iz tega vzroka. Zaščita kmeta, obrtnika in uradnika. Pošteno delo zabteva pošteno plačilo in zaščito. Dandanes je sigui-nost uradnika uničena in nobeden ne ve pri današnjem sistemu, ali ne bo danes ali jutri postavljen na cesto z ženo in deco. To škoduje vsem, ne samo uradniku in je tudi krivično, zato hočemo pošteno zaščito uradništva. Mi smo zaščitniki in hočemo ostati zvesti zagovorniki slovenskega kmeta in obrtnika. Slovenski kmet in obrtnik se imata v marsičem pritožiti o svojih razmerah, ampak o nečcm ne smeta tožiti, nekaj iinata v obilici, da, preveč. To so davki. Danes ima kmetsko ljudstvo toliko davkov, da peša pod njihovimi bremeni. I'a videli smo, da jim to še ni dovolj. Izdelan je na&rt, da se to breme poveča. Dolžnost naše stranke je, da svari pred prcvelikiiai bremcni in jih skuša preprečiti. da zaščiti obstoj kmelu in obrtniku. Delavceml \n dalje: slovenski delavec! Mi ga nismo zapustili iri ga ne bomo, kadar ga je treba braniti proti izrabljanju po kapitalizmu. In ker je gospodarsko šibek, se ga ne sme še politično preganjati. Tu ne delamo razlike med pripadniki strank. V naših vrstah bo vedno razumevanje za bedne in nobencga sloja naj ne bo, ki bi sp nc smel z zaupanjem zateči v našo stranko. Razmerje do Srbov. Miiogo Srbov misli, da jiJh mi sovražiino. To je popolnoma napačno. Mi ne sovražimo Srbov, ne sovražimo srbskega naroda, mi samo odklanjamo mnogo njihovih politikov, ki hočejo, da bi bili oni gospodje, mi pa hlapci. Ako hočete, da smo bratje, boditc nam res bratje. Ako pa hočete, da smo hlapci, vam povemo, da tega ne boste doživeli nikdar. Naša zgodovina je stara stoletja. SLS ni nikdar ležala na trebuhu in nikdar lizala pet in jih tudi v bodoče ne bo! Tudi bratom ne! Lahko rečem, hvala Bogu, v srbskem narodu se pojavljajo nove stranke, ki razumejo, da moramo biti, ako hočemo biti res bratje, bratje ne samo v besedah, ampak tudi v dejanju. Vsakemu svojo hišo, vsakemu svojo kuhinjo in vsakemu svojo blagajno! To so glavne misli iz govora našega voditelja dr. Koiošca. Odkrito in jasno, kakor je načelo naše stranke, je izpovedal naše glavne zahieve. Zaupniki so soglasno in z navdušenjcm nied govorom in po govoru odobrili njegovo stališče in novi zastopniki bodo vse svoje moči posvetili, da izvojujejo zmago in uresničenje zahtev slovenskega ljudstva. Za dr. Korošcem je govoril prof. Sušnik in nato so zaupniki sprejeli kandidatno listo za celo Slovenijo. Enotnost stranke in njenih zahlev se zrcali tudi iz dejstva, da so postavili zaupniki kot nosilca liste za relo Slovenijo dr. Korošca.