-ŠL 6.

v /
__I "
V Trstu, v saboto 20. januvarja 1883.
Tefcaj VIU.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•V KIMMI }• m««.
•EDINOST« izhaja 2 krat na teden v>ako srede in ubote o poludne. Cena za vee leto je O gld., za polu let* 3 gld., za četrt leta 1 gld. SO kr. - Ponamezn* Številke »e dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trat« po & kr., v Gorici in v Ajdevičini po O kr. — Naročnin g, reklamacije in inaerate prejema Opravalitva »via Zonta 9«.
Vat dopisi ne pošiljajo Uredništva »vlaTorrente« Nuova tipografija;vsak .n. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inser<ih (razne vrst
mora biti
fruuk i ran. Rokopisi brež posebne vrednosti se ne vračajo. — Inser'ih (razne vrste naznanila in poslanice) se zaraSunijo po pogodbi — prav cenć; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vaako besedo 2 kr.
Telovadba mesto plesa.
Lansko leto sta se prepirala v »Edinosti« dva dopisnika iz Brkinov zastran plesa; eden je bil za, drugi zoper ples. Kar se prave veljave plesa — bodisi ▼ zdravstvenem ali nravstveno-moralnem oziru tiče
—	ne morem se nikakor sprijazniti z njim, torej tem manje ga priporočati. Znano nam je uŽe iz svetopisemske zgodovine, da je ples edini uzrok, da je
fiadla glava nedolžnega Janeza Krstnika; — nedolžna grača zavita v ovoj hudobije, terjala je tedaj celo človeško Živenje za svoie plačilo.
Tudi narodne pravljice pripovedujejo nam mnogo slabih nastopkov, katere je ples prouzroči!, iz česar se daje sklepati: dasi prav je slovenski narod živ in unet za veselo Živenje — torej tudi za ples — vendar nI za pravo vkoreninjen v njem, niti njegova prava lastnina, sicer bi ga v svojih narodnih pravljicah ne obsojal, ter ne kazal na slabe nastopke, kateri izvirajo iz njega. —Vzlasti v novejem času nam ne manjka žalostnih izgledov, slabih nastopkov, kateri so izvor plesa. Koliko sovraštva nastane mej moško mladino prav vsled plesa, pri kojem se dva ali tudi več fantov puli za jedno deklino.
Sodnijske obsodbe In preiskave so nam dokaj žalostne priče mnogoterih iz plesa izvirajofiih pobojev. Koliko se tudi na plesu snuje in naredi nepotrebnih pregrešnih zvez, katere rodć nam toliko nepotrebnih zakonov, iz katerih izvira toliko zla.
Sam prevzvišeni rajni škof Slomšek, kateri je pač znal — ne samo svoj?, temuč tudi ostale slovenske ovčice — z svojimi spisi na dobro duševno pašo voditi, izrekel se je v pesmi: »Veselja dom« kder poje: •Te iščem za mizo, kder dobi o jed6, Na plesi pri godcih, kder sladko pojo; Al' prav'ga veselja na rajanju ni, Pijance, plesavce veselje beži«. —
zoper ples. — Da, ali Slomšek je bil duhoven — in kot duhoven zabranjal je z duhovskega stališča ples
—	utegne mi kdo oporekati. Ali temu se z zdravim premislekom da k malu v okom priti. — Odgovori mi, kdor koli si bodi, kaj je vredno Človeško živenje. ako je zgolj meseno in ne v večej meri duhovno? Kaj more edino mesenemu poželenju, lakomnosti itd. udan človek za človeško družbo dobrega storiti? — NiĆ in zopet nič; on z svojim slabim zgledom daje pohujšanje v večej ali manjSej meri, in ker mu je zadovoljenje svojih mesenih poželjivosti nad vse, torej mu, kar bi imel vsaj po človeškem poklicu v prid In blagostanje svojega bližnjega storiti, v ta namen ne ostaje ničesa. Da še bolje podkrepim svoje razloge, naj navedem le še kratek dokaz. — V proizvodih najnovejših (vzemimo od PreŠirna naprej) naših pesnikov, ne nahajamo nikder priporočila za ples, pač pa prav nasprotno. Kaj pa
Podlistek.
0 Slovencih na Koroškem.
(Dalje.)
Izjema so v tej zadevi samo »Ziljani*. V zilskej dolini, rta najbolj zahodnej meji je ljudstvo krepke narave in ima nekaj posebno pogumnega na sebi. Prvi pogled na vnanjo rast nam pravi, da imamo tam junaškega korenjaka. Zilan je velike in gibčne rasti In lepega obličja. Sedanja noša kraetiških mladeničev je blizo jednaka uorensko-kranjskej noši; tu opazujemo visoke škornje, irhaste hlače, belo, posebno na rokavih v mnogih guhah zloženo košuljo, kratko suknjo in pod ozkokrajčevim klobukom pisano, tenko pleteno, na ramo segajočo kupico s »cofkora«. Prilet-niši imajo mesto visocih škorenj modre nogavice iti crevlje. Po zimi pride k vsem še kožuh«, ki je tudi priletnišim žen kam v last.
Tako se je ohranila v tej prekrasnej dolini, obrtane) na obeh straneh od mogočnih gori, narodna n?s.a — a tudi ta se je nekako predrugačila, kajti o njej nam piše leta 1809. France Sartori v knjigi: »Lander- und Volkermerkwiirdigkeiten« tako-le: »Možje nosijo kratke hlače, na glavi širokokrajčevi klobuk zelene barve; oni imajo lepo košuljo z Širokim »kreželcem« brez zavratne rute, potem rudeč »bruštof«, zelene »obramnice«, bele nogavice in lepo izdelane »črevlje«.
Tako Zilani: Zilanke pa imajo še dandenes prav izredno obleko, ki bi marsikateremu narodu ne pristajala, posebno Če ni tako lepe in od naravne pre-čudno na mijene rasti. Zilanke so manjše od Zilanov,
bode mladina brez razveseljevanja, hoče li ostati otrpla in brez vsakega žkenjt' — O, ne, tega ne tirja nobeden pameten človek, tli napeljati bi trebalo našo mladino na nekaj druzega, kar jo bode na telesu in duhu bolj krepilo nego pl^s. — Stari Rimljanje, dokler so se tega pripomočki posluževali, bili so čili na telesu in duhu; kakor hitro so se papomehkužili z nezmernim in lahkomišljenim živenjem, — pri katerem gotovo ni bilo brez plesa — zapadli so narodnej smrti.
In ta pripomoček — kateri naj stopi na mesto plesa — je telovadba. Kako lepo bi bilo gledati kme-tiške mladeniče, kateri bi ob nedeljah in praznikih po službi božjej s pošteno igro — telovadbo — vadili svoje ude v kreposti in hitrosti, ter ob cerkvenih shodih prirejali veče telovadne vaje in poskušnje.
Bilo bi to tolike koristi, da se na prvi mah niti preračuniti ne da. Poglejmo. Nastala je splošna vojaška dolžnost. Ker je naša vojska za mnogo polkov pomnožena, bode od sedaj tu ti več mladeničev k vojakom vzetih. Znano j**, kako nekaterim mladeničem, kateri so od doma edino le kritiškemu delu vajeni,
Eri vojaških vajah trdo ere. Kolike vrednosti bi tedaj ila v tem obziru telovadba, pri katerej bi vsaj v pravilnem kretanji svoje ude izuril, ter se tako velikrat silne.! muki pri vojaških vajah ognol.
Tudi za žensko mladino hi odprava plesa bila silno važne koristi! Žalibog, da nam vzlasti v;denaš-njih časih manjka dobrih mislečih gospodinj, katero zlo izvira iz napačne odgoje, katera je z nepotrebnim plesom v najtesnejšej zvezi. Vsak*mu je gotovo več ali manj znano, kako razmišijen je potem Človek, ko je prišel s kake veselice, tako, da potem dalj časa več na svoje mesto priti ne more.
Koliko v večej meri tedaj divji plesi, kateri se po kmetih prirejajo, vplivajo na žensko mladino, delajo jo lehkomišljeno in razmišljeno. Gotovo je pa, da priden in pošten mladenič, kadar bode mislil v zakon stopiti, ne bode se oziral po dekletih, katere so slovele kot plesa kraljice. Ne manjka se tudi ženskemu spolu nedolžnega razveseljevanja, katero bi jim vedrilo srce in duha. Taka razveseljevanja bi na priliko bila: skupni sprehodi oh nedeljskih in praznlških popoludnevib. zdruzeni z lepim petjem, katero se je le pred nekoliko leti o enakih prilikah tako lepo razlegalo iz dekliških grl. Tudi bi deklicam bila ob enem zabava in pouk skupna združevanja, kder bi se vadile v raznih ročnih delih itd.
Konečno ponavljam uže omenjeno Željo: slovenski fantje naj bi mesto prepogostega plesanja vpeljali telovadbo, za kar jim ne bode žil Nočem reči, da bi se
f>les popolnoma odpravil, a goji naj se le poredkoma n tak ples, ki vpliva na estetiko, ne pa na koketerijo ali pa na surove človeške gute. Pri gospodi naj bi se plesalo le bolj figurirane plese, ki imajo kaj izraza
in ovajajo gracijo in dober okus. a ono rajdanje po hitrem tempu je smešno in neestetično. Potrebno je, da gospodičine in gospodje zahajajo v društva; a v teh društvin naj se uče eni in druge le lepega kretanja in pametnega vedenja. — Na deželi pa bi bilo boljše, da bi se takozvane »šagre«, »somn|i« odpravili, ter v čitalnicah vsako leto napravil po en ali dva plesa, pri katerih naj bi se strogo pazilo na dobro vedenje in naj bi se tudi uve<ili A m ira n plesi, na priliko »kolo«, »četvorka« itd., s:>j stari plesi Slovanov so bili tudi le bolj mimični prizori, polni pomenjive pantomine in vsi hitri plesi so znajdhe Še le nove-jega časa in pokvarjenega okusa.
Torej manj plesa, a telovadbe dosti v mestu in na deželi 1 To no koristno riaroinemu napredku, narodnej kreposti!*)	Neznan.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Gosposka zbornica državnega zbora se je 18. t. m. zopet odprla. Načelnik se je v gorkih besedah spominjal umršega grofa Thuna; nov i uda grofGriinne in Čzedilc sta prisegla. N »učni odsek se je pismeno odpovedal svojemu mandatu. Potem se je sprejel zakon o predrugačbi določil dostavka k volilnemu redu v državni zbor i nazadnje postavni načrt glede ravnanja v namen izreka smrti.
Poslanska zbornica je imela včeraj daljšo sejo, na vrsti so hile mej drugim davkovske zadeve. Natančneje poročilo prinesemo prihounjič.
Dalmatinski državni poslanci so sklenoli, da se sej državnega zbora ne bodo vdelež«vali, dokler dalmatinski deželni namestnik ne poklič** priporočila, po katerem imajo dalmatinske uradnije mej sabo občevati v nemškem jeziku.
Minister Pražak pa je vpled protesta o tej zadevi rekel v pravosodnjem odseku, da je v Dalmaciji v sodnijah slovanski jezik uradni jezik. — Urednika v Za iru izhajajočega časnika «Srp>ki Listu in več dru« zih Srbov so zaprli, ker so — oberdankovali 1 — To oherdankevanje pač ni veljalo Oherdanku, ampak povzročila ga je slepa strast nekaterih hrvatožrcev.
*) Po tržaškej okolici so se načeli, kakor poizvedamo, močno interesirati za »Sokola«. Vprašani smo bili, ako bi se dali napraviti na deželi oddelki »Sokola*, ker je na priliko na Prošeku več mladeničev, kateri bi se radi vpisati v to društvo. — To je prav lehko izvršljivo. Dotični okoličanski fantje bi lehko ob nedeljah popohidne hodili k telovadnim vajam v tržaško telovadnico, kadar bi se pa dobro naučili, mogli bi pa doma osnovati male telovadnice in sami podučevati novince. — Torej okoliški fantje, pristopite v to važno društvo, mogoče, da se bode dala 1 mesecnina za okoličane celo znižati, le oglasite se. !	Uredn.
ali bolj okroglega telesa in komate. Po pravici bi jim i bil Prešeren zapel:
»Ve Ziljanke ste koS&te, Ste prijazne dćklice; Niste res prebogate Ali zal' oblćSene!« Obraz skoraj vsake Zilanke bi mogel služiti ume-teljniku v modelj in bi bil dika marsikakej meščanki. Razumno je tora j, da tudi nje mnoge pesnice opevajo, tako n. pr.:
»Je bva, kakor gartroža, Bčva, kakor makov cvšt, Sam bog je 'volio na ta svSt«. Naravno je, da pri tolikej množici lepih, domačih »dečelc« mladeniči najrajše pri izbiranji ženice na lastnih tleh ostanejo; posebno če je resnična njih pesen o zvestobi:
»Kakor trdo je železo, Ki nikol' ne zaerii. Tako moja je ljubezen, Da nikol' jej kraja ni«.
in:
»Kakor trdo je železo, Nima kraja, tud' ne vogva, Tak' naj' na je ljubezen, Nima kraja, ne konca«. — Kako in komu bi mogla kljubovati narodna Zilan ka, ki prepevlje;
»Koj vfrji mi pobiS, Prav rada te 'mam; Bom t' pušel'c storiva, Po njega prid' sim.
Koj pridi, koj pridi, Boš videv ti sam; Kaj jaz za ' ne rožce V gartelcu ' mam.
Oj pridi koj gvišno 'No vterga) ano, Katera ta Kpši, Ta ljubejši do U
Krasnej ženski pristuje krasna obleka in to imajo po vsem lepe Zilanke. Popisati jo hočem, kolikor mi je mogoče.
Zgornja obleka sega blizo t-i palce pod koleno in obstaje razen mnogih čedno-belih spodnjih »kitej« iz zgornje »ras« imenovane kitlj»*. »Ras« je nabran v stotero gub in je pri posameznih razne barve, tako je večinom temna ras in svitlobarvani »birtoh«, ali pa rudeča ras in temni hirtoti. Ras in birtoh morata biti vsak za-se enakobarvna; pisanih kitelj, kakor na Štijerju, ni najti. Nad rasjo in pod prsi je majhen ■ modercu, katerega obdaje lepo pisani, široki »pas«, ki se končeva v »pašni traku, ki je pri posameznih kaj lično in umetno ter bogato vtekan. Prsi pokriva na poseben način prav oku«no zloženi, raznobarvni, svilnati »facov«, kateri se pod hrbtom zveze in pod vratom s posebno »speno« pripne in to s trivoglatim, belim »kreželcem« vred. kateri »kreželc« je zopet v mnogoštevilne gube zložen.
Na glavi imajo pisano, umetno zavezano »ruto«, izpod katere se vidijo lasje v krasnih kitali. To ruto imenujejo nekatere ženske »land'rer, kateremu izraza ne vem pravega izvora. Ob času posebnega praznika imajo mesto »land'rerja« belo, mnogogubno. prav okrašeno »havbo katero »pintle« imenujejo. Obleko dovrštijejo jako visoko-segajoče, <mež-iol>ele nogavice, katere rudeč trak pod kolenom drži — in lično izdelani čeviji.
(Dalje prihodnjič.)
Dovolitev felke ljudske lolo na Dunaji dela toliko hrupu, kakor bi bilo polu Dunaja pogorelo. V 18 dan t. m. je v butgetnem olseku zarad te šole in-terpeliral dr. Sturm naučnega ministra, in ta mu je odgovoril, da se je vlada v tej zadevi strogo držala zakona, danega za ljudske gole, in državnem temeljnega znkona. O pravici javnosti se razsodi po zakonu, ako se bo za to piosilo, d* Dunaj ta čola pocehi, tega s« vendar ni bati.
Usttedni Matice Školska je Imela 14. t. m. v Praei g avn, letni zbor. Dr. Rieger. ki je nje načelnik, na-glašal je velikanske vspehe tega rodoljubnega, vele-koristnega društva. rekel je: Vsak mora ponosen bi i, da je ud naroda, ki žrtvuje za izobraževanje mladine toliko, kolikor naš narod. Ni dan ne mine, v katerem ne bi se najmanj 1.000 jjld. darovalo, da predvčerajšnjem je do§lo 2.500 yld. Narod, ki donaša take žrtve, priča, da ne misli na propad, ampak da hoče dospeti zopet do one slave, katero je užival v prejšnjih časih. — Potem je dr. Hieger odboru posebno na srce polagal slezke zadeve, ker tam tujci moćno pritiskajo, tam jemlje pruski duh avstrijskemu vedno več tal. Naj bi si te Rie^erjeve besede tudi Slovenci k srcu vzeli, i malo bolj podpirali narodne boritelje na skrajnih mejah, nego se to zdaj godi.
Navskrižje mej bosnilkimi francilkani in vrhovnim vladiko še ni poravnano. Poslednji je bil zarad tega te dni v Rimu, a nič ni opravil, zdaj pa je tam provinciji bosniških frančiškanov, da zagovarja pravice tega reda.	J r
Vnanje dežele.
Atstijski poslanec pri papeževem dvoru grof Paar je podaril 300 frankov stradajočej obitelji oneua Va-lerianija, ki ga je bil napadel.
Ruski minister zunanjih zadev Giers pride 22. t m. na Dunaj na veliko jezo vsem rusožrcem.
Ruski car je odgovoril moskovskemu governerju ki mu je za novo leto srečo voŠil, da je blizu dan ko se da kronati v Kremlju.
Črnogorski minister zunanjih zadev, vojne in financ Radonic, Plamenac in Cerovič so odstopili, ker ao prišli navskriž z novim ministrom notranjih zadev Petrovičem.
Princ Napoleon je začel delati preglavico francoskej v,aat. 10. t. m. je dal nabiti na več voglih mesta Pariza manifest, v katerem zahteva vlado zase, in govori o slabosti i nezmožnosti sedanje vlade, o neslogi v parlamentu, propadanju vojske, pravosodja, trgovstva in financ in o množitvi državnega dolga. Vero zatirajo brezverci in vlada je ne brani. Le konkordat bi mogel deželi dati verski mir. Manifest dalje zahteva, naj se v pretres vzame socijalno prafianje, dolii vlado slabosti v zunanjej politiki, zahteva Napoleonovo dedščino, spominja na razna občna glasovanja ter se sklicuje na ljudstvo. Policija je manifest z voglov potrgala. Vsleu tega manifesta je fiancoska vlada Napoleona zaprla in minister pravosodja je v državnem zboru to opravičeval ter rekel, da bo vlada ostro čuvala, da bo vsak državljan, tudi princ Jer6me Napoleon, zakone spolnjeval. Zbornica je to odobrila in poslanec Floquet pa je stavil nujni predlog, naj se prepove vsotn obiteijem, ki so Francosko vladale, stanovati na Francoskem, v Algeriji In francoskih naselbinah.
,MPr,ins<i Napoleon P.rlde Pre<l sodbo, ali ker ima veliki križ častne legi|e, ne more ga soditi navadna porotna sodnija, sodila ga bo tedaj prva zbornica prizivne sodnije, ali pa senat.
Kazenska pravda o lionskih anarhistih je končana. Sodnija je dotrdila anarhistično zvezo, katere namen je delalce od dela odvračati, domovino, vlastnino in vero odpraviti in bili so zarad tega obsojeni Gau-tbier, Bernard, Bordat in knez Krapotkin v petletno ječo in k plačilu kazni po 2000 frankov, v desetletno nadzorovanje in zgubo državljanskih pravic za pet let. Drugi zatoženi so bili obsojeni od šestmesečne do Štiriletne ječe, pet je bilo oproščenih.
Angleška in francoska vlada ste si zastran Egipta v laseh; angleška namreč zanteva, naj se odpravi evropska kontrolna komisija in postavi na nje mesto uradnik, ki bode nadzoroval egiptovske finance, francoska pa se temu protivi, ker v6, da bi ona potem v Egiptu zgubila ves vpliv i bi nastavljeni uradnik gledal le na angleške interese; druge vlade se o tem angleškem predlogu še niso izrekle.
TurUega sultana je hotelo zadnjo nedeljo nekoliko Crkesov umoriti. Neka ženska je zaroto ovadila. Ko so prišli zarotniki v sultanove prostore, zaprla jim je pot albanska telesna straža ter zahtevala, naj se udade. Ali zarotniki tega niso hoteli, ampak zgrabili so za orožje, po kratkem boji pa bili zmagani; več |e na mestu obležalo mrtvih.
Krivi prorok je egiptovsko vojsko zopet potolkel: 240 Egipčanov je pobil, 1260 pa ujel.
Dopisi.
Iz fržaike okolice« 17. januvarja.
[Laika petje v Sčedni in Rojanu in celd pri Sv. Jarneju v Barkovljah. — Stara dopisnica. — Protest ad acta. — Collegio V universitd degli arecchiuti a Ser-vola. — Burja svetovalka. — lndipendente. — Tatje).
V Sčedni iu v Rojanu sta v šolah italijanska razreda. Da se v teh poduČuje italijansko petje, temu se ne bode nobeden Čudil. To je čisto naravno. Ita-ltalijanska Bola naj goji italijansko petje, slovenska pa slovensko. Da se pa italijansko petje sliši iz grl slovenske dece barkovljanske Šole, to je nam čisto nerazumljivo. Temu nezaslišanemu dejanju mora biti uzrok le ondukašnji g. učitelj, a pomislil naj bi, da s tem dela sramoto sebi, narodu, okraju in Šolskemu zakonu.
Jaz sem velik prijatelj starih listin — vsakega starega pisanja, konsekventno tedaj i tudi starih dopisnic. Imel sem čast eno tako dopisnico dobiti v
EDINOST.
roke. Vrlo me je zanimala; vsebine nje pak ne objavim, ker slav. občinstvu s tem iti ne bilo nič pomi-pano. PaČ p i si usojam nekoje gospode opozoriti, katerim je ta poznata, da je vendar čas po toliko letih njenega obstoja — slavni tržaški magistrat na njo opozoriti.
Učiteljem orgljavcem trŽ. okolice svetujem, naj mestnemu svetu vlož6 prošnjo, da se jim poviša plača za orglanje, ker vin i, ki so ga učitelji nekedaj dobivali za orgijanje, ni več.
Znano je uže, da so gospodje učitelji okolice vložili protest protivnim izjavam nesramnega do-pisuna v Gittadinu. Kaj je na to U. odgovoril? Ničesa. Da, on ima navado delati takim protestom »le orece de mercante«, to je znana stvar. Ali učiteljstvo k temu ne sme molčati, ampak pri prvej priliki mora odločno zahtevati odlok, da s tem reši svojo čast. Će ne, čakati vam je do prihodnjega leta, ako ga ne dregnite iz svojega abnormalnega spanja.
Zavoljo Raskoviča sta si v laseh tisk. italijanska praporščaka »Cittadino« inv »L'Indipendente«: drug pošilja druzega v Servolo (Sčedenj); a jaz mislim, da tega ni treba, da namreč najdejo v svojih redakcijah več »cantanti di Maggio«, nego pa v ŠČednji, ker uže sama njuna polemika kaže posebno dosti značaja in izobraženosti 1
Ves teden uže razsaja burja, ta kraška pritepenka i tu pa tam je i tudi uže več večjih i manjih škod pouzročila. N. p. pri vhodu v kolodvorno galerijo je več metrov na dolgo lesene ograje prevrnola itd. Ali burja je i tudi svetovalka Tržačanom.
Pričetkom leta je tukajšnji lndipendente donašal »Effemeride« važnejih dogodeb lanskega leta. Mej te zgodovinske črtice je vtikal ceI6 rabuke ruskih uni-verzuih miŠjebradcev proti rektorjem in policiji; dogodki, ki na razvoj vesoljne zgodovine nemajo mnogo upliva. Zamolčal pa je veliko slavnost otvorjenja izložbe avstrijsko ogrske države v Trstu, pohod carske obitelji v Trst, petstoletnico združenja Trsta z Avstrijo in več takih dogodeb, ki imajo upliv ne le na našo državo, temveč na vesoljno zgodovino, Ober-danka i njega smrti na vešalah pa ni zamolčal. E ci vogliano dire, cbe non siamo Ebrei!?tl
V noči 18. ian. so tatje vlomili v kampanijo Ko-melj v Rojanu i tamošnjemu najemniku (kmetu) odnesli iz zaprtega kokošjaka šestero glav perutnine.
Iz Sežanskega okraj«, dne 10. januvarja.
Nad trideset let so bili občine Lokov, Povir, Mrče, Storije in Kazle, odvisne od sežanskega vrhovnega županstva. Z letošnjim letom smo po dovoljenji Nj. veličanstva postali zopet neodvisni od sežanskega županstva, izvolili smo si svoie lastne Župane. Res
1'ih bo Btalo dosti truda in dela, predno zacelijo rane, :atere nam je Sežana vsekala, ker je le na prid svoje katastralne občine gledala, druge pa zanemarjala. Poglejte, kaj je Sežana storila v teb 30 letih, kakšne vodnjake ie vd obila Sežana, Dane, Samarije i u Orlik, in tudi kale za vodo je dobro preskrbela; druge občine pa so morale skozi prste gledati, ker se ni nobeden zanje menil, le v Plešivici in Žirjah so nekaj naredili, pa Se tisto ni dokončano. Tudi je Sežana gledala, da so se od vseh krajev dobre ceste v Sežano napravile; druge pa so se zanemarjala; poglejmo okrajno cesto, ki drži skoz Povir, Žirije, Ko-blak na c. k. državno cesto, tu se ta cesta zavije na levo čez Filipčičevo brdo na Križ, skoz Tomaj do Komna, v sredini pa na Graborjevo brdo, Utovlje, Dobravlje, in dalje v Vipavo, na desno pa v Storije, Kazle, in tudi v vipavsko dolino; in ta toliko važna cesta je tako zanemarjena, da človek še peš ni varen, da ne bi si nog polomil. Kar so v Divači mesečne somnje precedili, veči del prihajajo v Divačo trgovci iz Gorice in iz vipavske doline, ne od Štanjela skoz Dobravlje, Storije in Žirije, ali od Tomaja skoz Križ Brdo in Žirije, da bi si skajšali tri do Štiri ure ceste, in veliko troškov prihranili, ampak morajo čez ves Kras kolovratiti in skoz Sežano, Mrče, Povir v Komen, kar je v hudem vremenu za uboge trgovce zadosti hudo. Pa tudi drugim vasem se godi velika krivica, posebno vasem Povir, Gorenja Brestovica, PleŠivica in Mrče. Će hoče uho^i kmet zidati ali popraviti svoje pohištvo, mora pesek v Storjah ali celo v Dolenjih Senodoljah drago kupiti, in če nema sam živine, voznika najeti, potem pa, namesto da bi ga po bližnjej cesti skoz Žirije peljal, mora kolovratiti v Sežano po c. k. državnej cesti in še le od tam dalje domov; tedaj vidite, koliko stane en sam koš peska ubozega kmetiča, ker mera skoraj ves božji dan zanj zamuditi, če ga hoče domu pripeljati.
Lansko leto je prišlo pešpolka grofa Jelačiča Št. 79 na Kras v Sežano 2 bataljona, eden pa je stanoval v Povirju in v Žirjah, in ker so hodili na vojaške vaje p oti Storjam, ker je tam stanoval tudi en oddelk pešpolka VVeberja št. takrat so častniki tožili, da zgoraj imenovana cesta ni za rabo, ker so si bili skoraj njih konji noge polomili. Tedaj možje in starešine tomajske, Štorske in povirske županije, za* pomnite si, da je vaša sveta dolžnost, potrkati na duri c. k. okrajnega glavarja v Sežani, ki morebiti še za to cesto ne ve, in ga opomniti, naj blagovoli opozoriti na to stvar okrajni cestni odbor, kateremu plačuje ubogi kmet tolike priklade za popravljanje cest, da nemudoma cestni odbor zgoraj omenjeno zanemarjeno cesto pregleda ter jo kolikor mogoče popravi, da bomo mogli po njej voziti in si toliko dražega Časa prihranili.	Oglednik.
Iz vremske doline« 14. januvarja.
Inženirji in drugi poslanci tržaškega magistrata nas pogostoma obiskujejo, in naši inalnarji so bili uže od magistrata povabljeni, da povedo, koliko zahteva eden al drugi za vodo, katera bi se slučajno njihovim mlinom odvzela. Kakor čujemo, uže so vsi dotične svoto napovedali, in baš ne prenapeto. Kako bo pa z nami kmetijskimi prebivalci reške doline, kako in po katerej poti ali postavi si bomo mogli svoje
dotične, neizogibno potrebne ter starodavne vodne pravice ohraniti ?")
N.ij nam bo mimogrede dozvoljeno volitve cestnega odbora za sodnji okraj senožeSki od 10 t m. oineniti, katere volitve se je tudi nepoklicani naš možakar »Neboiigatreba« vdeležil, ter polovico svojega mešanesa života s tako silo v izvolitev ponujal da se je Porcijev grad kar tresel; in ča tuli od seno-žeške »Plackomande« z najboljimi spričali podprt, dovolilo se mu je le komaj na polovico pričujočega života nekaj, a na nenavzočo polovico života pa nič glasov, m zato je revče propadlo. Mi našega možakarja zelo pomilujemo vsled te nezgode, katera naj bi mu v svaritev bila.
Iznenadila nas je vest, katera nam je v pričo te volitve na uho prišla, da v nekojih narodnih krogih dobro poznana oseba z nemčurji senožeške »Placko-mande« živo koketira, kar nas z nova podučuje: kader se uboštvo z bogatstvom sreča, prvo drugemu podlež«.
Iz Lokve na Krasu. 15. januvarja.
Dopis iz sežanskega okraja v 1. št; naše Edinosti dne 3. t. m. bil je tako izvrsten, da mi je srce od veselja igralo, ko sem ga čital.
Lokva je največja vas, kar jih je v sežanskem okraji, pa ima takega župana, da ne zna niti svojega imena zapisati. Prašam, ali ni zmožnejih ljudi v Lokvi, ki znajo v treh jezikih govoriti in pisati, ki kaj več ved6 v občinskih rečeh, nego kako se šilo prime ia dreta po vošči.
■as koperskega okraja, 10. januvarja.
V dan 7. t. m. je imelo dolinsko »Bralno društvo« svoj redni občni zbor. I« sporočil, blagjnlkovega in tajnikovega se vidi, da »Bralno društvo« v Dolini napreduje. Ima nekoliko denarja v gotovini, stanovanje saj za eno leto naprej plačano; knjižnica se od dne do dne množi — sedaj ima ufe 100 različnih knjig, kojih se udje, v izobraienje in napredek, prav pridno poslužujejo. Naročeno je tudi letos društvo na 8 raznih slovenskih in jeden hrvatski časopis; nekoje pa društvu nekateri gg. druŠtveniki posojujejo: tako je druStvenikom poleg knjižnice kakih 15 časopisov v dušno hrano na razpolaganje. Ta dan smo volili predsednika in 6 odbornikov; v dan 8. t. m. se je odbor konstltuval. Predse 1 nikom ie bil izvoljen g. dekan Jurij Jan, podpreds. č. g. Matej MarkiČ, tajnikom in knjižničarjem Andr. Vertovec, blagajnikom g. Ivan Sancin in odbornikom gg. Rok Lovriha, Jože Pangerc, Urh Samec. Sklenolo se je, da se tudi letos napravi domača veselica s petjem, govori deklaracijami in tombolo, in to zadnjo pustno nedeljo. Na sviđanje I
, , . „ ©orlca, 18. januvarja. —a. V zadnjej številki »Edinosti« je uže program letošnjih predpustnih veselic naSe čitalnice priobčen. Spored prve besede, dne 17. t. m. je bil: 1. vojaška godba; »Savica«, vglasbil Qr. fcihar, poje đtaln. možki zbor: 3. a) Danilo Fajgelj: »Luna sije«, transkripcija za klavir in b) Cnopin »Fantasie Improinptu«, igra prečeši gospa Lucila Podgornik-Tolomej; 4. »Zvonikarjeva«, vredil Anton Foerster; poje Šestero-glasno sopran, alt in moški zbor; 5. Loterija, 6. vojaška godba, 7. »Krojač in čevljar«, Šaljiv dvo?pev. — Vse točke tega programa vršile so se kaj izvrstno. O gospej Podgomikovej mi ni treba govoriti; to Tam je znana dovršena umetnica, katero poznajo dobro tudi Tržačani. Petje in igra, oboje šlo je vrlo dobro.
Kakor se kaže, hoče goriška čitalnica napredovati in skuša odbor, da odpravi jedno in drugo, kar se je do sedaj na razne načine o reformi projavilo. V prvo je oipravil odbor takozvane »velike plese« in mesto njih vpeljal »plesne venčke«, ki gotovo boli pospešujejo mejsobojno družbinsko živenje. V drugo je na novo izumljeni način ozirom na vstop javno izrekel posebne predpravice gospodom druStvenikom. Mimo tega pa vendar le more neud udeležiti se teh veselic, če si zadobi po odboru potrebno vstopnico. Razen tega se ne bode le plesalo, temuč tudi po obnovljenih besedah zabavalo in onim, ki niso posebni Častilci Terpsihore, vendar je mogoče, da se ove pustne dneve vesele. Na novo osnovani moški in tudi mešani zbor, ki pod vodstvom g. g. pevovo-dij M. in B. vrlo napreduje, nam hoče ove večere krajšati, likati in blažiti in tudi preblaga umetnica na klavirju, gospa Podgornik-Tolomej, bode blagovoljno krasila naše zabave. Tako se nam je nadejati lepih in dičnih večerov. Za postni čas pa Se uže sedaj nekako pričenja misliti na igrokaze.
Zadnia »Soča« v dostojnej, mirnej in ozbiljnej besedi prijema strupeni članek tukajšuega »Berzo-letca a Gorizia« ... a kaj čeino, saj se jednacih pa-tronov nič ne prime in je vse dokazovanje ie »bob v steno«. V nedeljo smo imeli veliko cerkveno slavnost v Gorici; posvetil je naš čestitljivi višji vladika novega poreškega škofa inonsignora Alojzija Zorna, asistirala sta tudi škofa tržaški in krški. Velika cerkev je bila prepolna in slavnost prelepa, ganljiva._
Goričanov največe simpatije spremljajo novega poreškega škofa v njegovo novo domovino, tega so dokaz tudi mnogi darovi, katere je dobil novi Škof od svojih prijateljev in štovateljev, društev i. t. d.
I9S savinjske doline, 12. januvarja.
[Nale razmere, »Savinjski Sokol«, veselica v Mozirju). Morebiti ne bi ško lovalo, ako bi se časi tudi mi, daleč od sinje Adrije živeči Savinjčanje, pri naših vrlih sobratih v Primorju oglasili, vsaj tu pa tam kak skromen dopis gotovo pride prav. Živimo vendar mi, kakor tudi oni, na »periferiji« slovenske zemlje in imamo toraj oboji enako častno nalogo, braniti slovensko narodnost zakletih sovražnikov, kateri si z vso svojo, menda uže prirojeno besnostjo, prizadevajo,
*) Kader čas odškodovanja nastopi, kar menda ne bo Se tako brzo, takrat vas opozorimo, da ravnate na podlagi dotične postave »o rabi voda« od leta 1871. Ured.
EDINOST.
oropati naš narod njegovih najčistejših duševnih zakladov. Ali zastonj bodo letera vse zvijače, njih hudobne nakane se nikoli ne uresničijo, kajti uže se širi kot mogočen val po našej domovini duh vzbujene narodne zavesti, isti duh, pred kojim uže zdaj trepe-čejo, čude se, da se naš narod, katerega so uže smatrali za zatrtega, vendar enkrat, krepko vzdiguje iz stoletne dušne tunine. S ponosom pa nas navdaje zavest, da se je prav na najnevarnejših krajih naše domovine, ob njenih mejah, zanetil ogenj narodnega ponosa, o-jenj, kateri boie vselej trden jez proti po-tujčenji slovenske zemlje. — Tako se je tudi pri nas na spodnjem Štajerskem v zadnjem času marsikaj na boljšo stian obrnolo; v vseh večjih selih so ustanovljena narodna društva, katera skrbe za povzdigo ljudske omike, pa tudi za probujevanje narodne zavesti. Osobito pa imamo v našej savinjskej dolini v vseh trgih narodne čitalnice, o katerih smemo reči, da so veliko storile za razširjanje narodne omike, daf toliko, da so uže skoro popolnoma zatrte korenine tiste nesrečne nemškutanje, katero so poprej tudi pri nas nekateri zaslepelci strastno gojili. V mino-lem letu so ustanovili vrli Gornji Savinjčanje v Mo-zirji telovadno društvo, »Savinjski Sokol« imenovano, in baš to društvo je uže do sedaj v kratkem času svojega obstanka jako mnogo storilo za povzdigo narodne prosvete v savinjskej dolini. Če tudi je sedež društva nekaterim pokrajinam precej oddaljen, vendar je vdeležba vsestransko mnogobrojna in »Sokol« se sme ponašati, da ima uže sedaj nad 200 sodelujočih in po ipornih udov. Prav v dan 26. decembra se je o priliki občnega zbora »Sav. Sokola« jasno dokazalo trdno njegovo stanje, kajti došlo je k zborovanji veliko udov iz mnogih krajev Spodnje Štajerske, da še celo s Koroškega! Ob tej priliki si je ■ Sokol« izvolil dva imenitna častna uda, namreč slavnega mecena južnoslovanskih znanosti in umetnosti, prevzv. biskupa J. Strossrnajerja in pa starosto »Zagrebškega Sokola«, dra. Fon-a. Z ozirom na to, da je prejšnji odbor vrlo deloval za povzdigo društva, bil je tudi za prihodnje leto jednoglasno zopet izvoljen in je sestavljen iz tehle gg.: Josip Lipoid, tržan in velikoposestnik, starosta; Antovn Gor i čar, poštar in ttŠki župan, podstarosta, R. Skoflek, nadučitelj, tajnik Ivan Vrankovič, posestnik, blagajnik; Josip TurnŠek, Ivan Vošnjak in Fran Prislan odborniki. »Savinjski Sokol« pa bode tudi v prihodnje buditelj čvrste naše mladine, gojil bode vedno razvoj vseh telesnih spretnosti, gojil bode pa tudi zraven vselej
Iiravo čisto značajno rodoljubje, tako, da postane Btinito zaslomba našega upanja. — Razen občnega zbora »Sokola« vršila se je dne 26. decembra v »metropoli« gornje-savinjske doline, v Mozirji, veselica, h katerej zares sijajnej izvršitvi je največ pripomogla prostovoljna družba domačih diletantov, koja je ta večer dve igri »Uskok« in »V Ljubljano jo dajmo«
Kred mnogobrojnim, odličnim občinstvom predstavila. Predstava sama je bila v vseh točkah dovršena, izborna, gg. igralke in igralci so posebno drugo igro tako vrlo igrali, da so navzoče kar osupli. Po tej zares izglednej predstavi, za koje ustanovitev sta posebno g. Vrankovič, --v takih zadevah pravi »genij« in g. vrhovni učitelj Zolgar mnogo truda in časa žrtovaia, vršila se je prosta zabava, katero so navdušeni govori ter izborno petje domačega zbora in gg. dijakov še posebno povzdignoli. Še le pozno v
i'utro so jeli iz vsen krajev savinjske in šaleške do-ine došli gostje misliti na odhod. Tako smo toraj ta večer imeli priložnost vdeležiti se tudi sijajne veselice, želimo le, da bi se še mnogokrat videli v sicer skromnem, ali vendar tako prijaznem svetišči domače, slovenske Talijel
Domače in razne vesti.
Odlikovanja. Okrajni sodnik v Sežani g. Fr. Borghi ie v priznanje mnogoletne zveste službe dobil naslov in značaj deželne sodnije svetovalca. — V priznanje mnogoletne zaslužne deialnosti je podaril cesar učitelju muzike na mestnuj ženskej vadnici v Trstu, Franu Zingherle zlati križ za zasluge in učitelju Andreju DralČek v Vrtojbi srebrni križ s krono.
Porotne sodbe bodo na Primorskem meseca marcija, in sicer se prično v Rovi nji 1., v Trstu 2. in v Gorici 3. marcija ob 9. uri zjutraj. Za načelnika porotne sodnije v Trstu je bil imenovan deželne sodnije načelnik dr. Josip Dejacis, za njegova namestnika deželne sodnije svetovalca dr. Oktavijan Danelon in Domenik Seiolis; v Rovinji bo prvosednik okrožne sodnije načelnik Fran Linderman in namestnika mu bosta deželne sodnije svetovalca dr. Peter Davanzo in Kristijan Colove; v Gorici bode prvosednik okrožne sodnije načelnik Pavel Sbitd, njegova namestnika pa deželne sodnija svetovalca Ferdinand Oironeoli plem. Steinbrunn in Josip Oorjup.
Tržaške nov osli. Ves ta teden nam čisti zrak huda burja, pi nagaja nam tMdi zadosti; tako na priliko ne morejo uže več dni Ukrcavati in vkrca-vati na bregih in molih, po mnogih ulicah so privezali vrvi, da se ljudje drže, kadar tam hodijo, necega starega mornarja je burja vrgla v morje, pa so ga precej oteli. Druzega staivga moža pa je vrgla na tla, in ranil se je tako močno, da so ga morali odnesti v bol nico, razne dile in slabo zavarovane stvari je burja odtrgala in z njimi ranila več ljudi, prav velike nesreče pa se nobene ni zgodilo.
Predvčerajšnjem je sodnijska komisija preiskavala v uredništvu lista »L* Ecco del Popolo« in potem v tiskarni ToinažiČ; isitala je veleizdajskih spisov, pa menda ni nič našla. Tidki znajo skrivati. — Policija je zaprla enega markerja, ker je delal za Iredento.
Včeraj pa so zaprli več delalcev v Strudtkofovej tovarni in čuje se, da zarad irredentovske propagande.
Predvčerajšnjem ob 7 url zjutraj je šel sodar Anton Bizjak iz sodarnice v svoje stanovanje zaju-trkovat. Ko stopi v nišo, Šalita al Promontorio, sreča dva jako divje vzgledajoča moža, ki sta hitela v
mesto; ko pa, stopi v izbo, najde lastno mater v krvi ležečo. Pošlje hitro po policijo in zdravnika in ta komisija konstatuje, da je uboga mati nevarno ranjena in da sta jo ranila ona dva potepuha, ker sta najbrže znala, da starka hrani lepo svoto denarja v hisi. Akoprem nista ni starka, ni sin onih dveh po2naIa, vendar je policija na sledu in je upati, da ju uhvati.
Dva fantalina sta srečala v via Damite več mladih deklet in sta si dovolila več surovosti ž njimi; a dekleta so jih jela oštevati, kar pa je pobaline tako raz-kačilo, da so začeli dekleta pretepati in eno dekle tako natepli, da je obležala v nezavesti. Policija je došla prekesno.
Služkinja Frančiška Taler, doma z Gorenjskega, zapustila je pred več dnevi svoje gospodarje v poŠtnej ulici in ni več sledu za njo k ljubu vsemu iskanju.
—	Sumi se, da si je storila kaj žalega zarad nesrečne ljubezni. Dekleta, bodite previdne; v Trstu je več sleparjev, nego poštenjakov.
Čuk Marija iz Sežane 80 letna starka je v četrtek onemogla blizo Dogane in nesli so na polu mrtvo v bolnico.
Nek nemški mladenič je iskal po Primorskem in v Trstu predbrojnikov na lepe podobe svetnikov, dobil jih je mnogo, ker se je ponašal kakor po-tovalec neke prvih artističnih firm iz Monakovega; vsak mu je dal kaj denarja na račun; a noben ne dobi »pildkov« ker mladenič je »švindlar«, katerega išče policija, pa je pete odnesel. — Tolikokrat so se uže spekli naši deželani, pa Še vedno hodijo na liman ice.
V via Materizza so se unele predvierejšnjem saje v dimniku hiše št. 4., močan plamen je uže švigal iz njegat a vatrogasci so ga k malo zadušili. — V pro-tlajalnici stekla Alojzija Megello v Via Nuova je nekdo zvrtiol svetilnico s petroljem, vsled česar je nastal požar, kateri pa so ukrotili domači ljudje.
Podpore ubogim reservlutom, ki so padli v Hrcegovini in Bosni, dal je dotični trža&ki odbor v letu 1882 882 gld. in sicer 144 rodovinam.
Lloj dov parnik »Minerva«, ki je zadnjič odplul iz Trsta v Aleksandrijo, imel je nesrečo pri otoku Karfu, kder se je zaril v kamenje ter na sprednjem koncu dobil luknjo. Popotnike in pošto so preselili na parnik »Tebe«, ki je bil na potu v Bombaj. Dva parnika se trudita Minervo izvleči iz zarova in v sredo je odplul iz Trsta parnik »Juno« na pomoč.
ToJ* vojna ladja. V sredo popoludne je prišla v tržaško luko šveaska vojna fregata Vanadit, ter se je tu zakotila.
Policijsko. Dva potepuha je policija zaprla/ker sta necega trgovskega pomočnika oropala z noži v roki, godilo se je to pred včerajšnje m proti večeru na širokej ulici.
Trije poštenjaki iz starega mesta so prišli v neko šnopsarijo v Riborgu in so tirjali od gospodarja, naj jim dade šnopsa na kredo; ker gospodar tega ni ho-tel, začeli so metati steklenice vanj in ga potem tako pretepli, da je na mnogih krajih ranjen. K sreči je policija prišla in ničvredneže odvedla v dobro zavetje. — Zaprli so nekega kovača, ker je v družbi z drugim lopovom v Riborgu skušal odnesti iz neke hiše obleke vredne blizo 100 gld. — V četrtek so z vetrihi odprli 4 tatje pisarnico necega agenta v Via Scalinata, št. 283, odnesli so ule uro; a ko so začeli tudi druge predmete spravljati v bisage, prikaže se agentova žena pred vrati pisarne, vsled česar so tatje popihali; a dva tatova ie policija še tisti večer našla. — Burja je dala Še drugim tatovom pogum, da so tu in tam kacega napadli, pa so bili odgnani.
—	Kedor hodi v Trstu kesno zvečer po mestu, dobro je, da ima pri sebi vsaj dobro palico.
Voznike* kft so bili v Bosni, opozorujemo na »poziv« na zadnjej strani lista. Mnogo voznikov je prejelo le kak majhen znesek, dotični meŠetarji so iih prigovorili k podpisu, da so popolnoma plačani. Ker pa so posredniki mnogo denarja za-se obdržali, in ker je znano, kde je ostal denar, zato je mogoče, da naši ubogi ljudje, ki so toliko zgubili, zdaj vendar še večidel zgubljenega denarja zopet dob6. — Našim ljudem svetujemo, naj 6e v tej zadevi pred vsem obrnejo na naše uredništvo, katero si šteje v sveto dolžnost, da stvar preišče in se potegne za interese našega naroda.
Veselice v sežanskej čitalnici, katera je bila za predpust uže naznanjena v našem listu, ne bode; čitalnica jo preklicuje zarad včerajšnje smrti častnega občana in velikega dobrotnika Sežane, gospoda viteza Searamange.
Iz Povirja nam pišejo: Gosp. Rajmund Mo-horčič, župan sežanski, je bil te dni od zborov občine Povir in občine Štorje soglasno izvoljen za častnega ončana in to v dokaz štovanja in hvaležnosti za njegove velike zasluge gledć koristi in napredka obeh teh občin. Čestitamo možu, ki se v resnici mnogo trudi v korist sežanskega okraja in sploh Krasa.
Vabilo. Nabrežinski veterani priredijo v nedeljo dne 28. januvarja 1883 ples v dvorani gosp. Franjo Grudna Nabrežini. Začetek točno ob 7 uri zvečer. Vstopnina za gospode bo 1 fl. K temu plesu vljudno vabi	Odbor.
Moliš. dr« Zora, škof poreški, ostane nekoliko tednov v Gorici in bode namesto zbog visoke starosti obnemoglega goriškega vrhovnega škofa po nekaterjh krajih na Goriškem delil zakrament sv. birme. Se le 4. nedeljo v postu posede slovesno poreško škofijo. — Vu Ija centr. semenišču v Gorici je postal dr. Gabrije\čič.
Vabilo k veselici* katero napravi »Narodno bralno društvo« v Borovnici, dne 21. januvarja 1883, v gostilni pod kolodvorom, pri gosp. P. Koširju. Program: 1. Pozdrav predsednikov, 2. Petje. 3. Tombola, 4. Ples. Začetek točno ob 7. uri zvečer. K tej veselici uljudno vabi	Odbor.
■ Skrala* Šaljivega lista prva številka, bila je konfiscirana, izide v pa k malu v drugem natisku.
Labeni v Dalmaciji segajo do skrajnih sred-Btev. — Te dni je nek Simon Lovrovič v Silbi pri Zadru, doma pri oknu časnike čital, kar naglo poči strel in on se zgrudi mrtev ne tla. — Z ulice ga je nek lahon ustrelil, ker je bil rajnki dober Slovan. — Kedor seje veter, žel bo vihar!
Gospodarske in trgovinske stvari.
Kmetijska pisma.
(Dalje.)
Amerikanci konkurirajo z Evropci tudi uže z dru-zimi kmetiškimi pridelki, pa zadoščujejo naj prav zdaj navedene v dokaz, da ni čas več daleč, ko se bode vsaj po največjih, osobito prekmorskih evropskih mestih v bolj »finih krogih« tako le živelo: A. Zajuterk: bela kava, napravljena iz amerikanske kave, amerikanskega kondensiranega — to je toliko, kakor vode skoraj popolnoma oproščenega — mleka, osladčenega z amerikanskim sladkorom, vdrobljena se žemljicami ali pa roglički, iz amerikanske moke opečenimi. H kavi ne bode smel manjkati kozarček pravega »jamajka ruma« in še manj prava »havana« cigara, saj tega finim krogom — recimo rajši petič-nim — uže dandanes ne manjka. B. Malica: — saj se sme nemški »Gabelfrubstiick« tako nazivati, ali ne? — »beffsteak« napravljen iz amerikanske govedine, pokrit, ali obtežen, pogrnen, prevlečen — kakor kdo hoče — z amerikanskim ocvrtim jajcem — nemški bi se reklo »Beffsteak mit Ochsenaug o. Spiegelei«. kar se pa, menimo, vsaj tako ne more od besede do besede na slovenski jezik preložiti, in obdan, če ne uže z svežim, pa uže kako umetno prepariranim in konserviranim amerikanskim krompirjem: kajti kdo ve, ali nam do takrat krompirjev ŽuŽek, ali kakor se tudi zove, »kolorado-hrošec«, ta najnovejši amerikanski v Evropo preneseni Škodljivec, ne uniči vsega domačega krompirja. K »bensteaku« se bode jedlo to se ve da kruh iz amerikanske pšenice, in pilo, ne domače, ampak kaliforniSko vino. Za malico se bode moglo morebiti naročati tudi amerikanske »tripe« ali vsaj namesto »dunajskih« in »frankfurtskih« klo-basic tudi amerikanske. No, »kranjskih klobas« do takrat skoraj gotovo nič več ne bode. kajti kakor je gospod doktor Zamik v enej poslednjih sej ljubljanskega mestnega zbora do dobrega dokazal, pojemajo vsled nove ljubljanske klavnice tako hitro, da uže skoraj iz sveta izginejo. Kako pa bode do takrat s »krakovskimi cipami«, katere je gospod Đežmann uže pred leti za želodec ljubljanskih »gourmanov« priredil — tega pa res ne vemo,
Sličen zajuterku in malici bode v petdesetih letih, to se v6 samo ob sebi — tudi opoludanski in večerni obed »boljših krogov«, vse bode »amerikansko«. Poznamo gospoda, kateri je, kakor uradnik trgovskega mornarstva, kaj dosti po morju popotoval. V Ameriki je bil tolikokrat, da uie sam ne bo več vedel, koli-kokrat, in vsakikrat, ko je na počitnice ali odpust domov prišel, vedel nam je kaj dosti »iz Amerike« praviti, toliko sicer, da mu ni hotel nihče več vsega, da nič več verjeti. Se celo, ko je kaj čisto resničnega dopovedoval — na primer, kako so Pirati njegovo ladjo napadli — zavrnolo se mu je: »aha, to je pa nekaj amerikanskega«. In tako je tudi mogoče, da marsikaj tukaj navedenega »amerikanskega« v poslednjem smislu »amerikansko« ostane, saj nismo proroki, ampak le konbinisti. Da res, o »menuju« prostaka po petdesetih letih se nismo še nič zmenili. Naš prostak uživa uŽe dandanes svojo »vsakdajno polento« zamešano z amerikansko turSico, zabeljeno z amerikansko slanino. Da dobi še »amerikanski »ričet« — repa in zelje neki da nista dobra v Ameriki, ker se ljudje za nju ne menijo, Se Kranjci se baš hitro užitka obedveh odvadijo — amerikansko vino, da bode tudi njegov »menu«, ali »buffet« čisto ameri-kansk.
Tako smo zabredli v same šale, pa povrnimo se zopet k resnobnemu premišljevanju.
Videli smo, da so Amerikanci gledć množine svojih kmetijskih pridelkov res »majorji«, ne pa po vsem tako glede dobrote. V žitu na primer zaostajajo močno za Evropci. Pri Amerikanci!) velja baš gfeslo, da množina dobroto premaga in v denašnjem »kritičnem«, to je kaj slabem času, je to geslo baš pravo. »Le dosti pa za malo soldov«, tako upije velika večina človeštva. Gledć sredstev, katerih se amerikanski kmetovalci v dosego svojih kmetijskih pridelkov poslužujejo, zopet so oni pravi uzor, kajti oni se ukvarjajo s tem le v velikej in velikanskej meri, z uporabo vseh le mogočih kmetijsko-tehničnih iznajdb, kakor strojev itd. »Čas je denar«, pravi Anglež, in tega pregovora se Amerikanec zvesto drži, kder je le mogoče, in kolikor le mogoče, poslužuje se on strojev, osobito soparnih. Da si morejo čest. čitatelji teh vrst amerikansko kmetijstvo, osobito poljedelstvo, z nami vred vsaj približno tako predočiti, kakoiŠno je v istini; navesti hočemo prihodnjič g. pl. viteza G. Neupauer-ja pismo, priobčeno v časniku. »Oesterreicbiscnes Landwirth-schaftliches Wochenblatt« št. 45 od leta 1882.
(Dalje prihodnjič.}
Promet V Trsta. Lansko leto je došlo v Trst 6978 brodov, (40 več, nego leta 1881) ti brodovi so pripeljali blaga v Trst za 1.226.369 tonelat (82,410 tonelat več, nego leta 1881). Odšlo pa je iz Trsta (1938 brodov (za 296 več nego leta 1881} in odpeljali so ti brodovi blaga za 1.238.947 tonelat (za 90.370 tonelat) več, nego v letu 1881. — Po železnici pa je došlo blaga za 6.820.477 metr. stotov (za 24.450 metr. sto-tov manj, nego leta 1881). Odšlo pa je v notraniedežele btaga za 3.345.590 metr. stotov (torej za 243.377 metr. stotov več, nego v letu 1881). Iz tega se vidi, da se promet viša; a kako, da pri vsem tem Trst nazaduj? Trstu je dala največ denarja takozvana posredovalna kupčija, a prav ta pojema in bo čedalje bolj pojemala, ker notranji trgovci z vsakim
EDINOST.
letom delajo bolj neposredno, dobivajo sicer mnogo blaga skoz Trst, a od mnogo tega blaga tržaškim trgovcem nič ne ostane. Rekli bi po domače: poprej je bil osel jako majhen, a pustil je mnogo dlak, kder se je valjal, zdaj pa je osel veliko veči, pa pušča prav malo dlak.
Svinec je kokošim smrt. Svinec se nahaja skoraj pri vsakej hiši in pogostoma se mečejo njegovi odpadki v smeti, ali na dvoriSče; če pride Kokoš k smetem, pogoltne svinec i k malu potem pogine. Naj tedaj naši gospo iarji, katerim so kokoši pri gospodarstvu gotovo koristne, pazijo, da jih tega zaudanja varujejo.
Kako ohraniti jabolka do druge jeseni. Francoski vrtnarji, kateri drago prodajajo jabelka spomladi in poleti, hranijo jih tako le: Vzamejo sod, na dno po-tresejo mavca (gipsa) šest centimetrov na debelo; na tega nalože v papir zavita jabelka tako, da ostane mej vsakim nekoliko prostora; na jabelka potresejo zopet mavca i nalože jabelka i. t. d. da je sod poln. Ako se potem iz soda jemljo jabelka, treba na to paziti, da so v sodu ostala z mavcem pokrita. Tako se lahko jabelka hranijo do druge jeseni ter okusa nič ue izgube.
Triao porodilo.
Kava. — Še precejšnja kupčija. — Prodalo seje 3500 vreč kave Rio po gld. 33 do gld. 52.—, Santos velja gld. 42 do gld. 54.—, Ceylon plant. gld. 94 do gld. 128.—, Java gld. 58 do gld. 66.
Sladkor. — Ker je ponudba močna, kupcev pa malo, so cene postale sopet niže. Prodalo se je 7000 metr. stot. sladkorja v vrečah po gld. 29 do gld. 32'/4,
Olje. — Jedilno gld. 36 do gld. 42, namizno gld. 56 do gld. 64.—, bombažno gld. 33 do gld. 35.
Sadje. — Porneranče, limoni gld. 3'/4 do gld. 51/., mandlji gld. 70 do gld. 74, rožiči pulješiti gld. 87, do gld. 9.—, grški gld. 5.-, fi<*e v vencih gld. 19.—, opaša gld. 2t.—, cvebe gld. 16 do gld. 18, Eleme gld. 22 do gld. 36.—, sultanina gld. 23 do gld. 42.
Petrolje. — Malo prodaje, pri vsem tem pa so cene trdne; denes stane petrolje v sodih gld. 10'/«.
Domači pridelki. — FiŽol rudeči gld. 10'/,, bohi-nec gld. 11'/4, koks gld. 121/,, mešani gld. 71/, do gld. 8'/,. — Maslo naravno gld. 90 do gld. 94.
Žito. — Gene koruzi in pšenici so jako trdne in so postale nekoliko više. — PSenica gld. 107, do gld. 10y4, koruza gld. 7'/4 do gld. 871.
Les. — Kupčija mlahova, cene nespremenjene.
Borino poročilo.
Tendenca dobra, kurzi državnih papirjev so za malenkost poskočili, položaj zdrav.
DnnajNka bor««
dne 49. januvarja
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77	gld. 25	kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 77	»	70	»
Zlata renta..........95	»	10	•
5*/0 avst. renta........92	»	25	»
Delnice narodne banke..... 829	•	—	•
Kreditne delnice........230	»	—	»
London 10 lir sterlin......119	»	65	•
Napoleon...........9	»	52	»
C. kr. cekini.........5	•	66	•
^00 državnih mark.......58 »	80	»
Delniško podporno društvo pod pokroviteljstvom NJ: visokosti cesarjevič« Rudolfa v Trstu.
POZIV
na občni zbor dnć 28 januvarja v dvorani »al Giardinetto« nasproti vrta »Rossetti«. - Začetek točno ob 6. uri zvečer.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Društvena kronika, poroča tajnik, a) o moškem, b) o ženskem oddelku.
3.	Poročilo denarničarja o računu za leto 1882 in poročilo pregledovalcev računov, a) za moški, b) za ženski oddelek.
4.	Proračun za leto i883 in dotični predlogi, a) za moški, b) za ženski oddelek.
5.	Predlog odbora zarad osnovanja društvene založne.
6.	Prošnja o zadevi tajnika, podpisana od 26 udov.
7.	Volitev predsednika, tajnika, denarničarja, 12 odbornikov in 6 namestnikov v zmislu 8 u in 12 pravil, voli moški oddelek.
8.	Volitev 3 pregledovalcev računov za leto i883 v zmislu § i3 pravil, voli moški oddelek.
9.	Volitev 2o nadzornikov (mojstrov) v zmislu § 14 pravil, voli moški oddelek.
10.	Volitev 8 odbornic in 4 namestnice v zmislu § i3 pravil, voli ženski oddelek.
11.	Volitev 2 pregledovalk računov v zmislu § 18 pravil, voli ženski oddelek.
Opazke. Volilno pravico imajo le oni, ki so opravili svoje dolžnosti v žmislu § 10 pravil. - Volitev se začne precej ob 6. uri in se bode vršila do 8. ure zvečer. — Vo. lilne listke sprejema posebna komisija, v katero so imenovani ti le gospodje: Ivan Drašček, Ivan Dužnik, Anton Luhk, Franjo Stupica, Ivan Tosti, Franjo Ćokelj. — Ta komisija bode sprejemala listke obeh oddelkov Vsak ud, kateri hoče voliti, mora komisiji pokazati svojo knjižico.
Trst, 14. januvaija 1882.
ODBOR.
Poslano.*?
S Krasa. Dopisatelj «Sl. Naroda« v Št. 2. t. 1. «z Brkinov« strastno napada in biča sedanjega vrlega c. k. okr. Šolskega nadzornika sežanskega, - kar se mora vsakemu poštenjaku in pravicoljubnemu človeku iz dna srca studiti. - Marsikateri povprašuje po dopisniku; a to ni težko uganiti, kacega stanu je. — Ko mej drugimi pisari: «Dnev-
*) Za spise pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.	Ured.
ni red, — sem videl pri nekem narodnem učitelji popolnoma z nemškimi pismeni pisanega* i. t d. h oziroma te opombe h lini i<» zavija, da dopisnik ni učiteljskega stanu. — A na dalje piše v prav tem dopisu : «e Aut L. — in g II. podala sta nam pregled okrnjne knjižnice« ; — s to objavo se sam odkrije, da je dopisnik učiteljskega stanu. — To je res strašansko!
Stavim dopisniku tedaj to le prašanje ? Kde in v ka-kej Soli dela sedanji okr nadzornik sežanski na vss kriplje v ponemčevanje? — Kako neki hoče g. nadzornik zatreti ves moraličem nagih pri učiteljih?
Dopisnika menda zbada možato vedenje g nadzornika o šolstvu in ker je g. nadzornik res ne samo odkritosrčen in neprlstransk, temuč tudi natanjčen in pravičen v svo-
1'em poslu; — a morda celo tudi, ker pred vtvorjenjem konference dne 20. decembra — na postni dan - ni g. nadzornik glasoval in trobil z nekaterimi učitelji = ko ae je govorilo za skupno kosilo: — «vsl, vsi, za mastne jedi, za meso!» — timveč je zaukazal — k ljubu pritiskanju več učiteljev, — naj se napravijo za vse učitelje v gostilni postna jedila in nikakor ne: «vai, vsi, mesoal
O ubogi sivi Krasi — Varuj si vero svojih krščanskih starišev in pazi na odgojitelje svoje mladine! Naj bode vedno tvoje geslo: Vse za vero, dom ln cesarja!
Dopis dopisnika «z Brkin« v «S1. Nar.« St. 2. t. 1. pa temeljito oceni nemški pregovor; «Wenn der Teufel hungrig ist, so frlesst er Fligen*
F A'omn«, 8. januvarja 1883.
En učitelj v lam ■nosili.
Zahvala.
Zbolel mi je sin hudo in smatral sem ga zgubljenega, pa g. dr. Franjo Mandlf, kateri ga je prav po očetovsko oskrboval in mu prisustoval vsak čaa, rešil in otel ga je smrti. Čutim tedaj dolžnost, da izrečem blagemu neumornemu zdravniku iz dna srcu najiakrenejo zahvalo lujga pris poročam vsakemu.
F Rojanu, 8. januarja 1883.
Davorio Star«,
posestnik.
POZIV.
Vse tiste voznike s KoroŠkflga, Istre In Kranjskega, ki so vozili v Bosni za podjetje rajnceca c. k. rit-mojstra Abendrotka mej vojno leta 4879 v Hrcegovini, ki pa dosednj niso bili plaCanl popolnoma, ali pa niso prav nič plačila prejeli, vabi po Jpisani, naj se kakor hitro mogoče v lastnem intere.su pismeno ali ustmeno obrnejo na podpisanega, kateri jim more preskrbeti popolno plačilo.
V Trstu, 18. januva>ja 4883.
H. Ilntter, t Trstu, Via delV Aguedotto It. /7
Izvrstno špecerijsko blago
vsake vrste na drobno in na debelo se dobiva v zalogi trgovcev
Kolar in Ferfolia
Plalza della Lesna it. 1. pod »zelenim
hribom« (Monte verde). Naročila od zunaj se točno in po najniži ceni izvrSujpjo.	4—2
Lovro Sebenicher,
posestnik in restavratćr tikom kolodvora na RakeKu, odperl je vsestransko špedicijo. Vsa izročena opravila pri prijemu in oddaji blaga na železnicah, izplačevanje voznins itd. preskrbnie hitro, varno in ceno.
V	njegovih čistih in suhih magaclnih ogiblje se lehko vsak prejemalec visoke ležnine na Železnici. Na pisine-ua praŠanja odgovarja točno in natanko. (3—3)
Prva istrska voščarna
x Rovinju
odlikovana na razstavah v Gradcu v lotu 1880 in v Trstu v letu 1882.
Priporočamo vel. Čest. gospodom župnikom, č. cerkvenim društvom in drugim pobožnim zavodom, kakor tudi gosp. trgovcem naše izdelke iz voska od bučel, katerega ponujamo po sledečih cenah:
I.	vrsta- Velikonočne velike sveče (naša posebnost) naslikane na olje, okrašene se zlatom, srebrom in s podobami sv. pokroviteljev . Kilogr. gld. 3.— Sveče, duplivje, velike sveče itd. . » » 2,—
II.	vrsta . . ...... » » 1.65
III.	vrsta...........» » 140
Slab&a vrsta, sicer blago lepo na videz » » 1-20
NB. Te cene se razumejo v Rovinju, blago zaco-lano; povojilo (embalaža) računi se po ceni kar stane.
V	zameno se jemlje naravni vosek in voščeni odpadki po dobrih cenah.
12—10	- Flgtl di Antonio Artusi.
LA FILIALE IN TRIESTE
deli* I. r. pri v.
Stabilimento Austriaco di credito
per Coaimerolo ed Induatria.
VERSAMENTTIN CONTANT1 Banconote: 31/, annuo interes«« verao preavvlno dl 4 gioral 37«7o »' » » » » 8 »
4 °/0 ■ »	»	» » 30 »
Per le lettere di versamento attualmente in clrcolazio-ne, il nuovo tasso d'interesse comineierA a decorrere dalli 27 corrente, 31 corrente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3°/o°/o nnnuo interesa« verso preavviso dl 30 'glornl 3'///,	» » » » 3 mesi
3l/i » » » • • 6 »
Banco Giro: Baneonote 2,/i%> sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi
Assegni
sopra Vienna, Praga, P^st, Bnina, Troppavia, Leo-poli. Lubiana. Hermannstadt, Innsbruck Graz Salisburgo, Klngenfurt, Fiume Agrain 'franco apeae.
A cq u ist i e Vendite
di Valori, diviRe e incasso coupons '/t°/0 prov-
vigione.
Antecipazioni sopra W«rranta in contantl 5®/a interesse annuo franco di provlgione. Mediante apertura di credito a Londra ,/,°/ll provvigione per 3 mesi » Effettl 6% interesse annuo sino 1» importo di 2000
per importi superiori rasso da convenirsi Trieste, 24 Ottobre 1S82.	(29)
Portlandski in Romanski Cement
naj bolj de vrste i po zmernih oenah
renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail).
Zastop in zalo a pri
SGHNABL & G.
vi« dl Carinila 19. Zaloga cevi, poljedelskih strojev, sesalk (pump) ma-ilntko olje, jermene Itd.	24—1
(10-4)
Nič Teč kašlja
Prsni daj
napravljen po lekamičarju O. B. Rovi., v Trotu, Corso 47
ozdravi vsak kaielj, še1 tako trdovraten, kakor to amiCujeio mnoga naročila, spričevala in zahvale, zdravnikov V strani in pa uspehi prvih tuk.
Ta čaj ie aeaUvljen Iz samih rastlin In čisti kri, Ima dober okus ln velja en zavoj za 0 dni 00 ssldtv.	'
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prs-stanje života in proti nadrtR« iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri sapr-tem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena Ikatlja velja 30 Mldov.
„ . r«!«« tudl tlaktar« proti kurjim oSeaoMin dekelej kaliI - cena 3 plaStrov za kurja oSesa 20 soldsv. - Esa steklenica tlnktnrs 40 scldov. Edina zalaga v Trstu vlekami daviš, v Gorlol v le-karnabJCrUtafelattl i Pontnnl. AJdoviSlna: Ouegllelma. Vtojlekarnl govori ae tudi aloveakl.
Obče znane in izvrstne na tržaikej razstavi s srebrno svetinjo odlikovano
voščene sveče
2 čistega nepokvarjenega čebel nega voska
priporočata	9^7
P. in R. Seemann v Ljubljani.
Tinctura Chinae & Rhel comp. vulgo
Marija pomagaj ziHečne kapljico
katere napravlja
Gabriel F>ioooli lekar «pri angel j i >» v Ljubljani, Dunajska cesta.
To zdravilo napravljeno iz najboljših zelišč, katerih mnoga rastejo v okolici znane romarske cerkve Matere Božje na Brezji na Gore-injskem. ima čudovi-to moč v sebi
Omenjano zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha in ga vije, proti želodečnemu nrehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati. ako boli koga glava (Če to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen In nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistan-, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili, in v različnih mrzlicah. Cena I Steklenice 20 kr.
Franoova esenca, ki jo izdeluje O. TMceolI, lekar «pri angetfu» v Ljubljani, na Dunajski cesti, je narejena iz rol, j« pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvulnih nisem, kijih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, boŽjast, trebušno in premenjavno mrzlico, zabasa-nje, hemorojide, zlatenico itd , ki so vse nevarne, če se v pravem Času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr
Antirrheumon, pripravil Gt. Piocoli, lekar oprl angelju* v Ljubljani, na Dunajski cesti. Najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromotl delavnih čut-nic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenice 40 kr.
Najboljše In najvplivnejše prave norveSko pohumeljevo jetrno olje nroti mramorM, rhiihitist, plnčnicl. kašlju iti!., v steklenicah a 60 kr., 10 steklonlc 5 gld., z Železnim jodlrjem združeno {posebno vplivno pri maiokrvnib in kjer treba čistenje krvi) v steklenicah & 1 gld., 10 steklenic 8 gl. Vsa naročila gredi v lekarno Plcooll •pri Angelu*, Ljubljana, dunajska cesta, velika zaloga najboljših alopatičnih in homeopatičnih zdravil, zdra-vilstvenih nosebnosti, rudninškili vod. dišav. (24—15)
Lastnik, druStvo »EDINOST«. — ladatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.