CELJE. 25. JANUARJA 1968 - LETO XXn. §TEV. 3 - CENA GO PAR (60 SD) ctednik GLASILO SOCIAI ISI K.NE ZVEZE OILOVNECA UIDSTVA \i nam žal, da smo prispevali... Po zaslugi izrednega razu- mevanja delovnega kolektiva Aero, ki je prispeval denar- na sredstva, je bila konec lanskega leta končana druga faza gradnje umetnega drsa- lišča v celjskem mestnem parku; zgrajena je bila be- tonska tribima. Da bi se čla- ni HDK Celje, ki so v okvi- ru enotnega občinskega načr- ta vodili akcijo za gradnjo tribune, zahvalili kolekti- vu Aera za prispevek in ra- zumevanje, so pred dnevi povabili na umetno drsali- šče ne samo najvidnej- še predstavnike samouprav- nih organov tega kolektiva, vodstva podjetja in družbe- no političnih organizacij v njem, marveč tudi podpred- sednika celjske občinske skupščine Zdravka Trogarja. ki je vodil občinsko akcijo za gradnjo rekreacijskih in športnih središč, zastopnike Celjske turistične zveze ter predstavnike Hokejske zveze Jugoslavije in Slovenije. Va- bilu so se odzvali Leopold Krese, dr. Jože Gogala in inž. Marjan Luxa. Tako so člani HDK Celje pred vsemi temi podali ob- račun dela in trošenja sred- stev za drugo fazo umetne- ga drsališča, pokazali gostom celoten objekt in jih sezna- nili z dosedanjim delom in uspehi. Tako je prišlo do srečanja in razgovora o de- lu, ki pri nas še nima pri- mere, do ■=;rečanja, ki pome- ni utrditev medsebojnega za- upanja, zlasti še, ker je šlo za 50 milijonov starih dinar- jev, ki jih je prispeval ko- lektiv Aera in je zato tudi prav, da ve, kako in v kakš- ne namene je bil ta denar porabljen. Kot predstavniki Aera, ta- ko so tudi drugi gosti izrek- li vodstvu HDK Celje polno priznanje za 0]jravljeno ama- tersko delo. Ko je o tem go- voril direktor Aera, Rado Jen- ko, je med drugim dejal: »Ni nam žal, da smo pri- spevali sredstva za gradnjo tega objekta, saj je umetno drsališče v resnici postalo najbolj množično zbirali- šče mladine in tako pomem- ben rekreacijski, šp>ortni in turistični objekt.« Kolektivu HDK Celje pa so čestitali še Zdravko Trogar, Leopold Krese in Rudolf Pibrovec. V spomin in zahvalo za ve- liko razumevanje so člani HDK Celje izročili predstav- nikom kolektiva Aera lepo fotografijo objekta, za kate- rega so prispevali znatna sred- stva. OBGLAVLJENI KOSTANJI v drevoredu ob Glaziji so razburili precej ljubiteljev lepih dreves. Strokovnjaki vrtnarstva Medlog, ki izvajajo naročilo pristojnega sveta občinske skupščine, da je drevored ob Glaziji treba očistiti, pa ti-dijo, da s tem aleja ne bo ogro- žena. Nasprotno, v treh ali štirih letih, bodo obglav- ljeni kostanji še lepši kot so bili do minule jesenL Obsekavanje dreves je bilo nujno tudi zaradi var- nosti pešcev, saj je pred kratkim težka veja, ki .je padla s krošnje, hudo poškodovala mimoidoče dekle. Kovinotelina" bo širila tiidi detajl Obseg poslovanja tega naj- večjega trgovskega podjetja na celjskem območju se je tudi v preteklem letu precej razširil. Pri tem pa ne gre zgolj za finančni promet, ki je znašal več kot 43 mi- lijard starih dinarjev, pač pa za veliko pomembnejše prilagajanje trgovine tehnič- ne stroke v funkcioniranje gospodarstva. Kot grosist in delno tudi kot detajlist po- staja »Kovinotehna« vse bolj pomemben člen med potroš- njo in proizvodnjo. Da pa bb tej osrednji nalogi čim bolj kos, si prizadeva okrepiti svoje pozicije. S tem ciljem je bila opravljena tudi inte- gracija s »Kurivom«. Poleg trgovine z gradbenim mate- rialom na malo bo odslej v sklopu »Kovinotehne« možna tudi prodaja na veliko po vsej državi, kar bo prineslo po grobih cenitvah najmanj 5 milijard starih dinarjev dodatnega prometa. Glede razvojne orientacije »Kovinotehne« velja pristavi- ti, da bo leta še naprej gro- sist tehnične stroke, vendar bo v okviru tega skušala čim bolj kompletirati zaloge. Na- daljnji proces je tudi širitev detajlne prodajne mreže na širšem potrošnem območju. Očitno bo pri tem imel po- membnejšo vlogo dinamičen proces integracij. V minu- lem letu je detajlna trgovi- na v okviru »Kovinotehne« ustvarila za več kot 2,5 mili- jarde starih dinarjev realiza- cije, vtem ko naj bi letos obseg poslov v detajlu pre- cej p>orasel. Ustavitev dela in samoupravljanje KOLEKTIV »METKE« je pred dnevi opozoril nase širšo javnost, ko so vse tri izmene ustavile delo in ko so zaposleni zahtevali pojasnila, zakaj za okoli 10 odstotkov niž,^ osebni dohodki kot v prejšnjih mesecih v povprečju. Že na dan prekini- tve je bilo popolnoma ja.sno, da je navedeni pro- blem bil samo povod za dogodek, ki pa je porinil v ospredje grmado problemov, starih tudi čez de- set let. CE BI POZNALI RAZMERE, so izjavljali »stav- kajoči«, bi dela ne ustavili. Torej spet repriza ena- kega dogoflka pred leti z glavnim motivom nein- formiranosti. Krivda za take razmere brez dvoma bremeni vodstvo kolektiva, njegove samoupravne organe in politične organizacije, skratka ves ko- lektiv. JE OPRAVIČLJIVO TAKŠNO REAGIRANJE še- le potem, ko so se stvari razvile do kritične točke, v času pa, ko so vzroki za končno posledico na- .stajaii, take odločnosti kolektiv ni pokazal. Danes v »Metki« zelo določeno govorijo o vzrokih in kriv- di za takšno stanje. Vedo, da v okoliščinah, ko so bili »pometeni« skladi do slednjega dinarja in ko na bančnem računu ni bilo več denarja, kolikor so ga razdelili, ni bilo drugega izhoda. Danes tudi vedo, da »Metka« leta in leta ni imela jasno JSOr črtanega programa, da pa ga je položaj še kako nujno narekoval. Vedo tudi, da strokovne službe v podjetju niso opravičile upanja, leta nazaj pa so se le pustili zavajati v prepričanje, da je krivda povsod drugod, le v kolektivu samem ne. MISLITI MORAMO TUDI NA OTROKE, je de- jala delavka na dan, ko so ustavili stroje. Toda je takšna miselnost šele od včeraj? V to lahko mirno podvomimo, da je bilo kolektivu vseeno, če podjetje brez skladov nima izgledov za razvoj. Zelo pozno je v »Metko« pršlo spoznanje, da vloga samoupravnega sistema ni politično geslo, da je hudo resna zadeva, ki je ne kaže izpuščati iz rok. UVEDITE PRISILNO UPRAVO, so bile zahteve na sestankih tisti petek. Prisilno upravo torej zaradi lastne neodločnosti in morda tudi nesposobnosti. Da so bili v samoupravnih organih v preteklih letih mnogi nezainteresirani ljudje, da so bile seje nesklepčne, da so bili sklepi neprecizni, nejasni in izpostavljeni odločitvam posameznikov — vse to ugotavljajo. Kdo je izvolil te ljudi? (Nadaljevanje na zadnji stradii) V PRIHODNJEM MESECU V CELJU Hišna nega bolnikov Po številnih variantah o organiziranju hišne nege bol- nikov, se je zdravstveni dom v Celju odločil, da prevza- me skrb za to obliko zdrav- stvenega varstva. Da je po- treb veliko, ni dvoma. Zdrav- stveno nego doma bi bilo nujno organizirati tako za ti- ste stare ali bolne ljudi, ki živijo sami, kot tudi za one, ki so sicer družinski člani v večjih družinah, ki pa za- radi zaposlenosti zanje ne more ves dan skrbeti. Z or- ganizirano hišno nego bolni- kov bi torej reših enega ve- likih problemov ljudi, ki so izgubili zdravje, zelo verjet- no pa bi sprostili tudi ne- kaj bolnišničnih kapacitet, ki jdh zasedajo bolniki, ki bi lahko ležali tudi doma, če bi imeli primemo me- dicinsko pomoč. Hišno nego bolnika bo- do sprva zastavili v nekoli- ko skromnejšem obsegu. To je tudi razumljivo, saj bo ka- sneje treba urediti še finan- ciranje nove oblike pomoči bolnim ljudem. Sklad za zdravstveno zavarovanje nam- reč takega varstva ne pred- videva, zdravstveni dom sam pa tudi ne bo mogel kriti vseh stroškov. Nego bolnih ljudi bodo v glavnem opravljale bolničar- ke zdravstvenega doma, de- lale pa bodo v tesni pK>ve7a- vi z zdravniki, patronažnim centrom in centrom za soci- alno delo. v Seja v Šmarju Danes zjutraj so se v Šmarju zopet sestali na re- dni seji odborniki obeh zborov občinske skupščine. Dnevni red je izredno obse- žen. Tako bodo razpravljali o programu dela skupščine v tem letu, rebalansu lansko- letnega proračima, o poroči- lu katastrskega urada, proble- matiki lovstva in zavodu za veterinarsko službo. Odbor- niki bodo sklepali tudi o ne- katerih predlogih sveta za komimalne, stanovanjske za- deve in urbanizem, med ka- terimi je tudi predlog odlo- ka o urbanističnem načrtu Šmarja pri Jelšah. Za občar ne bo pomembno tudi spre- jetje odloka o prispevku za kanalščino. NESREČA V ZAGORSKEM RUDNIKI Zagorjane je pred kratkim hudo prizadejala tragična ne- sreča rudarja Ivana Lebna. očeta dv^h mladoletnih otrok, 'iz Zagorja ob Savi. Ponesrečenec jate 16.januarja popoldan delal zj. brigadirjem Antonom Kurežoon in rudar- jem Ludvikom Strmljanom na obratu Kisovec na IV. obzor- ju, polju 40. Nenadoma se je nad njimi razklenilo oporje, kar je imelo za posledico hud zrušek. Medtem ko sta Kurež in Strmljan srečno ušla. se Ivanu Lebnu to ni posrečilo. Takoj po nesreči so prihitele na pomoč reše- valne ekipe, ki pa so le pK)- časi napredovale do mesta nezgode zaradi ozkega pro štora Ekipe so se menjava le vso noč, dokler ji ni na- slednjega dne v dopoidaij- skih urah uspelo priti do po- nesrečenca, ki je medtem že izdihnil. Na zadnjo ix>t so pokojnega 39. letnega Ivana Lebna pospremili številni nje- govi sotovariši pri delu in zagorski občani, predstavniki sindikata rudarjev in druž- benopolitičnih organizacij. Rudniški sindikat je vdovi Ivana Lebna takoj priskočil na pomoč in ji v imenu vse- ga članstva izrekel globoko sožalje. —m— Prizor iz najbolj mrzlih dni letošnjega leta, vsaj do- slej. Sa\'inja je bila na velikem ovinku pri Marija- gradcu pri Laškem zamrznjena čez in čez. V sredim posnetka je slikovita cerkvica, ki je postala znana Po pred leti odkritih srednjeveških freskah. No Sa- vinja je med tem že rešena ledenega oklepa, ni pa odjuga odtajala okoliščin, Id povzročajo, da restav- racijska dela fresk v imenovani cerkvici še niso kon- čana. — (Foto: J. Kr.) tedenski mozaik Iz Alan poročajo, da so grSkl voja&kl oblastniki hudo jezm, ker jdih večina evropskih in tudi dru- gih držav l|:norira. Jeaii so tudi na ZDA, od katerih so pričakorali — kot sami pravijo — »več razu- mevanja«. General Papadopulos, šef vojaške jimte, je baje že »iz- gubdd potrpljenje« in pripravlja maščevanje Američanom — zbli- žan je s Francijo in de GauUom. Vsekakor Američani niso navdu- šeni, da bi de Gaulle imel še več zaveznikov, vprašanje pa je, če je tudi sama Francija navdušena nad takima »prijatelji«, kot so grški polkovniki . . Pekinški radio je te dni znova napadel nasprotnike Mao Ce Tunga in jih obtožil, da oživljajo »zli duh ekonomizma«. Tiste, ki to počnejo, imenuje pe- kinški radio »razredne sovražni- ke« njihov greh pa je, da so v nekaterih tovarnah ob koncu leta kupili volneno blago, naredili iz nje:;a delovne obleke in jih raz- delili delavcem. S tem so, kot meni radio Peking, zbujali kapi- talistične instinkte . . . Med Kubo in Bolivijo potoka te dni čuden dialog. Neuradno im posredno se namreč Fidel Castro in bolivijsiki predsednik Barrientos »otipavata« v javnih govorih okrog možnosti, da bi izvedla »množično zamenja- vo« političnih ujetnikov. Castro je pomidil Barrientosu 100 kontra- revoluciona.rjev, zaprtih na- Kubi za ostanke trupla Emesta Che Gutvare, Barrientos pa ponuja Ča- stni, da bo izpustil znanega revo- lucionarja I>ebreya za nekaj ljudi, ki ogojev za vo- dilna mesta v skladu z go- spodarsko reformo. To je tuai eden izmed bistvenih pogojev, da bodo nove volitve prine- sle svoj sad. Vemo, da tisoči mladih spo- sobnih ljudi, ki so po vojni doštudirali fakulteto, čakajo na svoj življenjski cilj. Samo tega ne vemo, koliko bo ustre- ženo tretjemu f>ogoju — da, delovne organizacije ne vza- mejo razpis za izvolitev di- rektorja kot razpisano for- malnost, ampak kot dogodek, od katerega bo v marsičem odvisen njihov dohodek in ra- ven zaposlenih. Nihče ne dvcani v pomen vodilnih mest. Vendar so v večini delovnih kolektivov do- slej malo naredili, da bi bile volitve vodilnih uslužhiincev široka samoupravna akcija, pri kateri bi sodelovali vsi delovni ljudje. Kadar se vo- lijo samoupravni organi ali predstavniška telesa, tedaj so pri tem udeležene vse poli- tične sile. Bilo bi torej narav- no, da družbeno-polltične organizacije in organi samo- upravljanja tako sodelujejo tudi takrat, ko se volijo vo- dilni ljudje delovnih organi- zacij! SAMOUPRAVLJANJE Predvsem je treba doseči, da postane sodelovanj-s pri vodenju kadrovske politike povsod res samoupravna pra- vica vseh delovnih ljudi. Te naloge ni lahko uresničiti. Saj je prav na področju kadrov-, ske politike še zmeraj najbolj zakoreninjeno mnenje, da bi odločanje večine ali vseh bilo nemara bolj škodljivo kot ko- ristno. O tem, kdo naj bo na vodilnem mestu, še zmeraj pogosto odloča nekaj samo- zvanih tribunov v kolektivu, včasih z močno podporo vplivnih posameznikov zunaj kolektiva. PROGRAM So primeri, ko se od kan- didata za direktorja zahteva program, katerega bi uresni- čevali oni, če bi bili direk- torji. Ta program je lahko merilo, s katerim se kandidat predstavi, toda bilo bi še bo- lje, da bi sama deloraa orga nizacija na osnovi svojega de lovnega programa izdelala profil direktorja, kakršnega potrebuje. Razen strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj, organizacijskih sposobnosti, bj lahko bil ta profil, izhajajoč iz stvarnih problemov in na- log delovne organizacije, eden izmed statutarnih pogojev za direktorja. Razen tega mora danes direktor bolj kot kdaj prej ustrezati še nekemu po- goju: imeti mora ustvarjalen, pozitiven odnos do samoupra- vljanja in nagrajevanja po uspehu dela. Doslej se je za to premalo skrbelo, kar je bilo vzrok mnogih sporov v delovnih organizacijah. Sedanji sestav vodilnih lju- di v delovnih organizacijah je tak, da terja resne spre- membe. In čimprej bo do te- ga prišlo, toliko bolje! Ce bomo letos ponovne volitve direktorjev vzeli tako resno, kot to zahtevajo nameni naše samoupravne družbe, se pra- vi potrebe gospodarske in družbene reforme, bo to po- menilo prvi velik korak za pridobivanje strokovnejšega vo:Hlnega kadra v mnogih ko- lektivih. V. S. WILSON V MOSKVI — Na povabilo sovjevske vlade je britanski premier Harold« Wilson v ponedeljek prispel v Moskvo. Na sliki: Wilson (v svetlem plašču, levo)^ je v torek položil venec na grob Neznanega junaka — vidimo ga kako se pred tem^ rokuje z visokimi oficirji Rdeče armade. Telefoto: UPI — John Mantle' PROCES V KAIRU — V Kairu se je začel proces proti 54 lju- dem, fci jih obtožujejo, da so so- delovali v zaroti, ki jo je priprav- ljal maršal Amer. ŠTUDENTSKE DEMONSTR,.\CI- JE V INDONEZIJI — Več tisoč IndoneKJjskih študentov je demon- striralo pred rezidenco vr.šilca dolžnosti predsednika republike generala Siiliarta v Djakarti. Štu- denti so nosili napise »Lačni smo« ter druge, v katerih so prote-sti- rali proti visokim cenam. tedenski zunanjepolitični pregled Pogajanja v Parizu Na nevtralnem ozemlju v V Rimu je te dni konIf» Parizu so se v torek začela renca predstavnikov naprec* zahodnonemško - Jugoslovan- nih strank in gibanj v Sred(r ska pogajanja o morebitni zemlju, ki se je udeležujejil' obnovitvi diplomatskih odno- delegacije iz Italije, Franc sov med državama, ki jih je je, Grčije, Cipra, Sirije, Alž pretrgala Zahodna Nemčija rije, ZAR Španije, Turčij; pred leti, ko je Jugoslavija Maroka in Jugoslavije. FU: priznala DR Nemčijo. Osnova pravljajo o položaju v Sredi za prekinitev stikov je bila zemlju ter o ukrepih in po takoimenovana Hallsteinova litilti, ki naj bi temu delf doktrina, po kateri Zahodna sveta zagotovila mir, varnos"^ Nemčija ne more imeti diplo- in nevmešavanje tujih sil. K;' matskih odnosov z nobeno ^ državo, ki priznava obstoj Vzhodne Nemčije in navezuje z njo normalne diplomatske odnose. Doktrina je bUa sko- vana zato, da bi politično izo- lirali DR Nemčijo. Toda stvarno: t je pač močnejša kot vse doktrine in Zahodna Nemčija se je zaradi te dok- trine sama znašla v neprijet- nem položaju. Vedno več je držav, ki niso pripravljene zapirati oči pred dejstvom, da obstajata dve nemški dr- žavi in ki želijo imeti trgo- vinske, znanstvene, kulturne in druge odnose ?. obema. Tudi sama Zahodna Nemčija je zadnja leta vs;- bolj zain- teresirana za šivi D.je stikov tudi s socialisti nimi, zlasti evropskimi držav«;iii in tudi bonskim politikom je jasno, da ne morejo za Me vati od socialističnih držsv, naj se odrečejo priznan ju sociali- ''Učne DR Nemci ie. Praktič- no je Hallsteinova doktrina že politični mrtic kar .je do- kazala tudi navezava diplo- matskih stikov med Zahodno Nemčijo in Romunijo, vendar pa pri Zahodnih Nemcih še vedno obstaja strah, > da bi mnoge azijske in afriške dr- žave takoj priznale DR Nem- čijo, če bi javno pokopali Hallsteinovo doktrino. Zaho- dnonemška politika je še ve- dno ujeta v nasprotje med željo po širokih mednarod- nih stikih in strahom pred mednarodnim uveljavljanjem Vzhodne Nemčije, zato je njen razvoj v smeri večjega realizma počasen in omah- IjJK. V tej luči imajo sedanja jugoslovansko - zahodnonem- ška pogajanja tudi mednarod- ni pomen. Ne moremo še so- diti kako se bodo iztekla, opozarjajo pa le, da v so- dobni stvarnosti tako zasta- rela politika kot jo odsev.^ HaPsteinova doktrina, ne prinaša posebnih koristi niti njenim tvorcem. Ni namreč dvoma, da bi ponovna nave- zava diplomatskih stikov ko- ristila tako nam, kot zahod, nim Nemcem. sredozemskem področju «' vedno obstajajo ostanki kt^ lonializma, cesto prihaja (k.^ močnih pritiskov imperiat^ stičnih sil, obstaja veliko ti^ jih vojaških oporišč, vse S. pa pomeni nevarnost za mig in stabilnost na tem podr(Kj ju. Konferenco naprednih s,] in strank v Sredozemlju vodj. misel, da si morajo te sSt bolj zavestno in povezano pi^ zadevati, da bi odstranili v*. kar Sredozemlje ovira, da \ kljub željam tamkajšnjih rodov postalo trajno podrli je miru in varnosti. Britanski premier Haroi Wilson se mudi na obisku Moskvi. Dočakal ga jie pret" hladen sprejem in v sovjf i skih krogih pravijo, da tansko - sovjetski pogov« lahko računajo na uspeli' glede medsebojne trgovin | Toda Wilson je prišel z ^ jimi načrti, med drugim t- di, da bi preiskal kako in k mislijo v Moskvi o vietnaC" ski vojni. Toda sovjetsko ^ lišče o tem je jasno in ga' mislijo spreminjati. To stališče, da so za vojno etnamu odgovorni AmeričJ in da je pač njihova dolžno*^ da ,)o končajo in da pri ^it nimajo pravice računati ^ pomoč drugih, najmanj ' Sovjetske zveze. V tem s"-^ Slu torej Wilson nikakor '' bo mogel nastopati kot f'' srednik, čeprav bi mu to'J zaradi ugleda doma, naPo zelo prav pri.šlo. ^ Medtem pa se slišijo g*^ rice, da je Johnson poslul ^ ši Minhu pismo, v katei* navajia blažje pogoje za stitev bombardiranja DB etnama. V teh nepotrj^' vesteh nekateri že vidijo^ ve znake, da se v Vietu*'^'^ le bliža razplet. Zaenkrat je še vprašanje ali je P^"^ lik optimizem res že up''* čen pa tudi če je, bo po'* kakšnih večjih uspehov <^ vo še dolga in težka. BOMB NE MOREJO NAJTI - Na Gronlandu je strmoglavil ame riškl bombnik »B-52«, ki je nosil več vodikovih bomb. Američani trdijo, da nd nevarnosti, da bc bombe eksplodirale, ker nimajc vžigalnikov. Hkrati pa pravijo, dE bomb morda nikoli ne bodo na šli, ker se je letalo pogrezniHo metrov globoko v morje. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Mladina v samoupravnih odnosih in naloge komunistov ■ PREDSEDSTVO CK ZKS O TEZAH ZA JAVNO RAZPRAVO. — Na seji predsedstva CK ZKS so menili, da bi morali teze, ki so že v javni razpravi, še dopolniti in poglobiti. Mlade je treba postaviti v aktivnejši odnos do problemov. Premalo je samo opozarjati na te- žave, potrebno jih je tudi odstra- njevati. Zato se morajo mladi brez posrednikov vključevati v samo- upravno življenje in reševati pro- bleme tam, kjer nastajajo in kjer jih je edino mogoče razreševati. Nekatere težave izvirajo predvsem tudi iz objektivnih odnosov in raz- mer. Rešitev torej ni samo v ob- sodbi in glasnem izražanju neza- dovoljstva s takimi razmerami, temveč si je treba prizadevati tak- šne odnose in razmere spremeniti, izboljšati. Tema »Mladina v samoupravnih odnosih in naloge komunistov« bo predmet razprave na naslednjem plenimiu centralnega komiteja ZKS. Pred tem bo tudi kongres Zveze mladine Jugoslavije, na ka- terem bodo oblikovali nova pro- gramska načela in nov statut. Tež- nje gredo za tem, da bi se mladin- ska organizacija otresla ostankov nekdanjega administrativnega ob- dobja in odpravila razne hierarhič- ne strukture, ki so oddvajale vod- stva od mladine in njenih resničnih interesov. Rešiti se je nujno tudi raznih šablon in omogočiti organi- zacijam v republikah in občinah večjo samostojnost In avtonom- nost. Na seji predsedstva CK Zveze mladine Slovenije, kje so razprav- ljali o bližnjem mladinskem ple- numu in kongresu, so menili, da so teze, ki jih je komisija CK ZKS dala v javno razpravo, pomembna osnova za razpravo o mladini, ven- dar pa je v njih tudi nekaj po- manjkljivosti in vrzeli. H IZVRŠNI KOMITE CK ZKS O IZPLAČEVANJU DODATNIH O- SEBNIH DOHODKOV. Na svoji zadnji seji je IK CK ZKS raz- pravljal o poročilu službe družbe- nega knjigovodstva, ki opozarja na nekatere deformacije pri izpla- čevanju dodatnih osebnih dohod- kov. Gre za delovne organizacije, ki so pred sprejetjem zakona o za- časnem »zamrznjenju« plač v ne- katerih dejavnostih, kot so banke, zunanjetrgovinska in druga pod- jetja, izplačali dodatne osebne dohodke. Izvršni komite meni, da bi morala SDK posredovati svoje ugotovitve širši javnosti, občinski komiteji ZKS pa bi morali ukre- pati proti komunistom v tistih de- nja, zdravstva in pokojninskega za- očitne deformacije pri izplačevanju osebnih dohodkov. ■ ZA PRISPEVNO STOPNJO 27,5. Trije odbori republiške skup- ščine so se izrekli za prispevno stopnjo 27,5, vendar s pogojem, da povsod storimo vse, kar je mogo- če, da bi čimbolj racionalizirali porabo. Prvi ukrepi so že sprejeti. Eden teh je predlog za izvajanje racionalizacije na področju vzgo- je in izobraževanja, ki ga je na eni zadnjih sej IS obrazložil namestnik sekretarja za kulturo in prosveto Boris Lipužič. Stane Kavčič, predsednik IS, je na seji UO zbornice SRS med dru- gim dejal, da za nujne potrebe za- došča 27,5-odstotna prispevna stop- nja, ki naj bi zadovoljila potrebe proračunov, vključno izobraževa- nja, zdravstva in pokojninskega za- varovanja, B DRUŽBA MORA BOLJ IZKa RIŠČATI ZNANSTVENI POTEN- CIAL. Na redni konferenci skup- ščine ljubljanske univerze so se za- vzeli za smotrno, učinkovito ure- ditev univerzitetnega študija. Me- nili so tudi, da bi morala družba bolj izkoriščati znanstveni poten- cial te najvišje slovenske pedago- ško-znanstvene ustanove. Razprava je izzvenela v zahtevo, da je treba univerzi vrniti ugled, položaj in vrednost ■ SIMPOZIJ O HRANI, ZDRAV- JU IN DELOVNI SPOSOBNOSTI. V Ljubljani je bil te dni simpozij o hrani, zdravju in delovni sposob- nosti. V nekaj dneh so se zvrstili zelo zanimivi referati o načinu pre- hrane in vplivu na zdravstveno stanje prebivalstva SRS, o tehno- loških vidikih živilstva, o prehra- ni v novem delovnem času in tako dalje. To je prvi' simpozij te vrste v Sloveniji. ■ PETAR STAMBOLIČ — NOVI PREDSEDNIK CK ZK SRBIJE. — Na plenumu CK ZK Srbije so izvo- lili za predsednika centralnega ko- miteja prekaljenega revolucionar- ja Petra Stamboliča. Dosedanji predsednik Dobrivoja Radosavlje- vič je prosil centralni komite, da bi ga razrešil, ker čakajo ta fo- rum izredno velike naloge, ki jim zaradi svojega zdravja kot pred- sednik ne bi bil kos. 2 DOLENJSKIl.m*jmUK» VESTNIK■• vsak četrtek BOMO.izvodov! Petdnevni delovni teden tudi v Sloveniji Predlog zakona je pripravil republiški izvršni svet re dni so začeli v republi- i skupščini že obravnavati ediog zakona o S-dnevnem lovnem tednu v Sloveniji, edlog je pripravil izvršni et, veljal pa bi samo za žavne organe v republiki. 3pričo tega, da morajo po iznem zakonu vse delovne ganizacije v določenem ro- preiti na 42-uimi delovni ien, so si tudi v državnih organih prizadevali, kako bi to zahtevo uresničili. Vsa dosedanja prizadevanja pa so šla le v uvajanje prostih so- bot, manjkajoče ure pa so nadoknadili tako, da so po- daljšali delavni čas en dan v tednu še na popoldne. Nasta- le pa so velike razlike in so v nekaterih uradnih delali le vsako drugo soboto, pone- kod so imeli proste tri so- bote na mesec ali pa ob so- botah sploh niso delali. To je povzročUo precejšnjo ne- gotovost med občani, ki ni- so vedeli, kdaj lahko tireja- jo svoje zadeve v uradih. De- lovni čas pa je treba tako razporediti, da bo ustrezal potrebam sodobnega živ- ljenja, se pravi, da bo omo- gočal največje možne delov- ne učinke in likrati zago- tavljal delovnemu človeku maksimalne možnosti za od- dih in razvedrilo. Po številnih analizah ne le pri nas ampak tudi drugod po svetu so prišli do spo- manja, da je tem zahtevam moč najbolje vistreči z uved- bo petdnevnega delovne- ga tedna in s pomaknitvijo začetka dela na kasnejše ju- tranje vire, ker je znanstve- no ugotovljeno, da je pro- duktivnost v zgodnjih jutra- njih larah minimalna. Po predlogu zakona bi bi- le vse sobote proste, delovni čas pa bi se začenjal pozi- mi (od 1. oktobra do 30. apri- la) od pol devetih zyutraj, druge mesece pa eno uro prej. Po štirih urah dela naj bi bil delovni odmor naj- več eno uro, pri tem pa bi v delovni čas šteli le pol ure. Ob petkih bi delo končali pol ure prej. V republiških organih bodo delali pozimi do 17,30, poleti pa do 16,30. Za republiške organe bo iz- vršni svet odredil, kdaj bo- do prešli na nov delovni čas, za občinske organe pa ob- činske skupščine. Te naj bi po predlogu zakona prilago- dile poslovni čas tudi tistih delovnih organizacij, katerih dejavnost je javnega pomena, novemu delovnemu času dr- žamih organov. Pred prehodom na nov de- lovni čas pa morajo državni organi prej opraviti vse po- trebne priprave zlasti glede prehrane svojih delavcev in varstva njihovih otrok. Izvrš- ni svet na primer bo zagoto- vil sredstva, ki so potrebna za organizacijo opoldan- ske prehrane delavcev v re- publiških organih. Repu- bliškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno var- stvo pa je naročeno, naj iz- dela program razvoja otro- škega varstva v SRS glede na nov delavni čas. Republi- ški sekretariat za prosveto in kulturo pa mora priprar viti prehod na petdnevni po- uk v vzgojnih izobraževalnih zavodih. Delovni čas je treba prila- goditi zahtevam tega zakona najkasneje do 1. septem- bra letos. V. JARC Lani vfendar samo za 1,2 odst.! Poročali smo že, da nas aski december glede indu- rijske proizvodnje ni mo- 1 ravno razveseliti. Po konc- il podatkih je bila industrij- a proizvodnja v Sloveniji za 6 odst. višja kot novem- a, medtem ko se je decem- a 1966 v enaki primerjavi »večala kar za 15 odst. Bila sicer za 3 odst. višja kot ivprečna mesečna proizvod- a v predlanskem letu, ven- ir pa spet za 7,7 odst. manj- kot decembra 1966. Lan- a celoletna proizvodnja v IS je torej presegla pred- nsko le za 1,2 odst., v pri- erjavi s 1965 pa je bila več- za 5,2 odst. V decembru^ malo nižje cene v gostinstvu Splošni indeks cen gostin- ih storitev je bil decembra alenkost nižji kot v novem- u—to pa je bil hkrati tu- prvi padec gostinskih cen lanskem letu. Za 0,8 odst. se znižale cene prenočišč, 0,2 odst. cene alkoholnih jač in za 0,6 cene prikuh. )na hrane pa se v celoti ni ižala, saj kaže njen indeks december 100,2. Mednarodno leto turizma za nami Za pribl. 11 odstotkov se lani povečal promet ino- mskih turistov v Jugosla- ji, z novoletnim podvodnim bolovom v Malem Lošinju i je bilo svečano zaključe- > lansko mednarodno leto rizma. V Jugoslaviji smo ni pridobih pribl. 60.000 no- ti ležišč v hotelih in drugih ijektih, pripravili smo na oče prireditev in oživili Jvilne manjše kraje, da so ieh sodelovati v turizmu. Na široko so odprta vra- tudi letos: brez vizuma s spet lahko obiskujejo tuj- od vsepovsod. Z izkušnjami pomagati vsem kmetom Kmetijsko raziskovalna dejavnost v Sloveniji je uspešna, pospeševalna služba pa se zatika pri kmetijskih organizacijah - Kako posredovati ugo- tovitve strokovnjakov vsem kmetijcem, da si bodo z njimi pomagali pri zniževanju proizvodnih stroškov? Kmetijsko raziskovalna de- javnost v Sloveniji je uspeš- na, pospeševalna služba pa se zatika pri kmetijskih or- ganizacijah. — Kako posredo- vati ugotovitve strokovnjakov vsem kmetijcem, da si bodo z njimi pomagali pri zniževa- nju proizvodnih stroškov? Kmetijci že precej časa to- žijo, da težko prodajo svoje pridelke in živino. Tudi z od- kupnimi cenami, ki so se v minulem letu močno znižale, niso zadovoljni. Zahtevajo ta- ke cene, ki bodo uskladene z njihovimi proizvodnimi stro- ški, in možnosti, da prodajo vse, kar želijo prodati. Zvišane cene vedno omeju- jejo povpraševanje p>o blagu, torej ga je teže prodati. To ne velja le za kmetijske pro- izvode, ampak za vse, in ne le pri nas, temveč povsod v svetu. Tudi če cene določajo državni organi. In še to: s predpisi lahko določajo cene le v sfvoji državi, ne pa tudi pri izvozu. Če želijo pomaga- ti proizvajalcem do večjih do- hodkov, kot jim jih omogo- ča svetovni trg, jim morajo dodajati sredstva iz državne ali družbene blagajne. Ali je taka pomoč kmetij- cem lahko trajna? Odvisno je od sredstev, ki jih ima družba in od koristi širše- ga gospodarstva. Zato se kme- tijci v nobeni državi ne sme- jo preveč zanašati nanjo. Zni- ževati morajo proizvodne stroške, da bodo tudi ob zmanjšani pomoči države ali družbe ali celo brez pomoči lahko prodajali svoje blago brez izgube in jim ne bo tre- ba omejevati proizvodnje. Strokovnjaki kmetijskega inštituta Slovenije so z raz- iskovalno dejavnostjo prouči- li že mnogo stvari in ugoto- vili ter dokazali, kako je mo- či znižati proizvodne stroš- ke, kmetijci pa si s tem pre- malo pomagajo. Rodne sorte pšenice so se razširile v Slo- veniji le na dve tretjini vseh pšeničnih posevkov, hibridna koruza pa komaj na polovi- co koruznih, čeprav bi mo- ral že zadnji kmet vedeti, da taka semena dajo večje pri- delke. Poraba umetnih gno- jil se je celo zmanjšala in slo- venski kmetje so po količini gnojil na hektar kmetijskih zemljišč med zadnjimi v Ev- ropi, pa tudi v naši državi. V minulih letih so kmetje kupili precej kmetijskih stro- jev, a le redki jih znajo upo- rabljati dovolj koristno. Pri pridelovanju krme pa so po mnenju kmetijskih strokov- njakov pol stoletja za kmetij- ci v razvitih državah, saj jo še vedno spravljajo tako kot pred vojno. Prav v krmi pa so največje možnosti za zni- ževanje stroškov reje živine. Dognanja raziskovalcev v kmetijstvu namreč pride- jo navadno le do kmetijskih organizacij, organizatorji pro- izvodnega sodelovanja pa jih premalo posredujejo kme- tom. Opravičujejo se s po- manjkanjem sredstev za ši- roko pospeševalno dejavnost. Priporočila kmetijskim or- ganizacijam, naj žrtvujejo ne- kaj sredstev za pospeševalno službo med vsemi kmeti, go- tovo ne bi rodila v sedanjih razmerah zaželenega sadu. Po- speševalna služba bi torej morala biti tudi pri nas jav- na dejavnost, kot je v veči- ni drugih držav. Sredstva bi morala dobivati tudi iz dru- gih virov, da se ne bi gnala le za takojšnjimi dohodki, za- nemarjala pa načrtno, dolgo- trajno delo, ki se bo bogato obrestovalo šele po nekaj le- tih. Kmetijski pospeševalci bi morali pomagati tudi ta- kim kmetom, ki ne morejo biti takoj veliki pridelovalci za trg. Sedanja družbena pro- izvodnja — družbena posest- va in kooperacija s kmeti — zajema v Sloveniji le okrog eno petino kmetijskih zem- ljišč. Gotovo pa so tudi dru- ge štiri petine zemljišč tako pomembne za naše gospodar- stvo, da jih ne smemo zane- marjati in prepuščati le kmetom, naj se znajdejo sa- mi. Pomagati bo treba sleher- nemu kmetu, da bo pridelo- val več kot doslej in z manj- šimi stroški. Ne le zaradi njega in njegove družine, am- pak tudi zaradi širših gospo- darskih koristi vse družbe. Zato pa lahko skrbi le dobra pospeševalna služba, ki je še nimamo. J. Petek Kaj lahko pričakujemo letos? Predsednik izvršnega sveta: »S stopnjo 27,5 odstotka bi se republika Slovenija letos lahko brez izgube prebila do 1969, če upoštevamo še nekatere sprejemljive obdavčitve oz. obveznosti.« Prejšnji teden je bila v Ljubljani razširjena seja upravnega odbora Gospodarske zbornice SR Slovenije, na kateri je predsednik Leopold Krese govoril o položaju, ki nastaja na podlagi sprememb v deviznem režimu, ki je začel veljati s 1. januarjem. Zelo konkretno je opisal novo nastali položaj ter veliko zadrego številnih go- spodarskih organizacij v Sloveniji, ki so se spri- čo najnovejših zveznih predpisov znašle glede uvoza reprodukcijskega materiala tako rekoč pred zaprtimi vrati. Upravni odbor je ostro ob- sodil metodo dela zveznih organov, ki probleme samo še zaostrujejo. V takem delu slutimo na- pore nekaterih zveznih organov, ki so lani pre- počasi ali pa neučinkovito reagirali na prepove- čan sproščeni uvoz, ki ga izvoz iz Jugoslavije ni ustrezno pokrival. Zdaj imamo v zunanje pla- čilni bilanci velike dolgove. Predsednik izvršnega sveta SRS Stane Kav- čič je nato seznanil navzoče gospodarstvenike z nekaterimi načelnimi stališči in s praktičnimi načrti izvršnega sveta na političnem in gospo- darskem področju v 1968. — Tako je tovariš Kavčič med drugim dejal, da bo izvršni svet predložil republiški skupščini naslednje osnov- ne postavke našega letošnjega razvoja: družbeni proizvod se bo realno povečal od 5 do 6 odstotkov, po tekočih cenah pa od 7 do 9 odstotkov. Fizični obseg industrijske proiz- vodnje bi naraščal po stopnji od 4 do 5 odst., blagovni izvoz bi se povečal po stopnji 9 do 10, sklad nominalnih osebnih dohodkov od 7 do 9, zaloge pa naj bi se zmanjšale za pribl. 5 odstot- kov. Splošna potrošnja bi morala dosledno osta- ti v okvirih povečanja družbenega proizvoda in bi se zategadelj gibala med 7 in 9 odstotki. — Za približno 8 odstotkov bo treba popraviti te- koče pokojnine, število upokojencev pa se bo letos povečalo za pribl. 4 odst. Za otroške do- datke bi se izdatki povečali za pribUžno 5 %, prav toliko pa tudi izdatki za šolstvo. "Vse te izdatke — je dejal Stane Kavčič — bi lahko kri- li s skupno stopnjo 27,5 odst. in še s tem, da bi uvedli obdavčitev na sklade splošne porabe s približno 7 do 8 °/o, pri čemer pa izdatki za sta- novanjsko gradnjo ne bi bili obdavčeni. V okvi- ru zakonitih možnosti bi obdavčili še dodatno zaposlovanje upokojencev in honorarno delo. Z vsem tem in z zvišanjem davkov zasebnim kmetom v okolici industrijskih središč ter obrt- nikom bi se s stopnjo 27,5 odstotka letos lahko prebili — republika ne bi iskala več nobenih dodatnih posojil in ne bi imela izgube. Vaše zaloge so mrtev kapital v skladiščih! Razprodajte^ jih in pomagajte si z denarjem, ki ga bostei dobili na ta način! Obvestite javnost ili; kupce, koliko odstotkov pop usta stc| namenili za blago iz zalog! Pri tem Vanf| najbolj učinkovito pomaga oglas v lokal| nem tedniku! i Večje pokojnine — eni da, drugi ne ečje pokojnine bodo začeli izplačevati februarja In marca - S povečanjem pokojnin bo odpadel ali se zmanjšal varstveni dodatek ikupina strokovnjakov iz mbliškega zavoda za soci- 10 zavarovanje je obiskala munalne zavode in pogle- la, kako se odmika delo prevedbi pokojnin staro- 3kojencev. Vsepovsod dela- s FK)lno paro, da bi čim >j uveljavili pravice, ki jih 3ijo staroupokojenci sedaj, etošnjim letom, ker je bil Jravljen člen o prevedbah leljnega zakona o pokoj- skem zavarovanju, še naj- j gre delo izpod rok v ujših zavodih, kjer bodo, na primer v Murski So- 'i, že s februarsko pokoj- nino izplačali prevedenim upokojencem večje pokojni- ne. No, pa tudi tam, kjer mo- rajo skrbeti za večje število upokojencev, bodo precejšnje- mu številu le-teh izplačali povečane pokojnine že s fe- bruarjem, v primerih, kjer je prevedbeni ix)stopek bolj zapleten, pa upajo zaključiti delo do 1. marca. V Sloveniji bo deležnih prevedbe okrog 100.000 upo- kojencev. Seveda pa se vsem ne bodo zvišale pokojnine ena- ko. Najbolj stari upokojenci, to so tisti, ki so bili upoko- jeni (starostni in družinski) do konca 1957 leta ter invalid- ski upokojenci do konca 1958 leta, bodo dobili k svojim po- kojninam dodatnih 14 odst. Za kasneje upokojene pa ve- ljajo nekatere razlike. Prav tako — 14 odst. — bodo do- bili k svoji pokojnini še tisti upokojenci, ki so bili upoko- jeni do 1964 leta, če se je vi- šina njihove pokojnine ta- krat, ko so šli v pK)koj, ra- čimala na osnovi kategorizaci- je delovnega mesta, ne pa na osnovi osebnega dohodka. Tem drugim, ki so dobili svojo FK)kojnino že na osno- vi osebnega dohodka, pa se bo pokojnina* p>ovečala za 5 odst., če so bili upokojeni do konca 1960 leta in za 3 odst., če so bili upokojeni do kon- ca 1963. leta. S to prevedbo bodo vsaj nekoliko popravljene razlike med starimi in sedanjimi upokojenci. Pri tem poviša- nju pa še ni vštet letošnji popravek pokojnin, ki se red- no določa glede na to, koli- ko so se povečali v minulem letu življenjski stroški. Zal pa bo del upokojencev dobil povišico pokojnine po prevedbi praktično le na i>a- pirju. Tu gre za tiste upoko- jence, ki dobivajo sedaj var- stveni dodatek, ker njihova redno izračunana pokojnina ne doseže mejnega zneska naj- nižje pokojnine, ki je v naši republiki določen t višini 36.900 din pri 40 delovnih le- tih. Sedaj bo njihova pokoj- nina s prevedbo povečana, a jim bo odpadel varstveni do- datek, če bodo dosegli naj- nižjo mejo pokojnine, oziro- ma če te meje ne bodo do- segli, se jim bo dodatek zni- žal za toliko, kot bo višja po- kojnina. Torej ne bodo dobi- li nekateri praktično nič več denarja, kot so ga doslej, ozi- roma le neznatno več, če bo nova pokojnina nekaj preseg- la omenjeni mejni znesek najnižje pokojnine. Takih upokojencev, ki pre- jemajo varstveni dodatek, pa je pri nas Icar veliko — na republiškem zavodu so nam povedali, da skoraj okrog 30.000. Problem, kako živeti z majhnimi pokojninami (ok- rog 37.000 din oziroma še manj, če upokojenec nima polne pokojninske dobe) bo ostal torej še Vnaprej enako pereč in nerešen. Za vsake- ga upokojenca, ki sodi v to skupino z najnižjimi pokojni- nami, se obeta torej kaj sla- ba tolažba. Za sedaj še ni moč reči, ali se bodo organi socialnega zavarovanja odloči- li in razširili ix>goj za prido- bitev varstvenega dodatka, da bi ob povečanem mejnem znesku najnižje E>okojnine vendarle tudi v bodoče z var- stvenim dodatkom omilili so- cialen problem upokojencev z najnižjimi pokojninami. Za- njB bi bil tak ukrep edina re- šitev, saj upokojencem je pač vseeno, pKxi kakšnim naslo- vom — večje pokojnine ali varstvenega dodatka — dobi- jo svoje mesečne prejemke. Povečanje p>okojnine samo na papirju jim pra/v gotovo nič ne pomaga in jim prav nič ne izboljša težavnega prebi- janja iz meseca v mesec. Marija Namoi^ DOLENJSKI UST * TEDNIK*VESTNIK = vsak četrtek 60.000 Izvodov! 3 TRIDESET LET S TITOM IN PARTIJO 2. nadaljevanje Vojažad teoretiki z vsega sveta še danes podrobno pro- učujejo strat^ijo in taktiko, metode tega boja in preskr- bovanja, elastičnost gibanja enot ter vzporedno potekajo- čo intenaivno politično akcdjo itd. Večina je enotna v oceni, da je bala vojaška organizaci- ja, zasnovana na teritoriailnii osnovi, pa vendar z osred- njfim koordinajtivnim vod- stvom ter z gverilskim nači- nom bojevanja — zdaleč naj- uspvešnejša oblika upora. Še več: dandanes je vse bolj jas- no, da so taki načini odpora maohnih narodov in drža;v edino možni pred nasilstvi velikih sil. Nesrečni vietnam- ski narod se v bistvu lahko brani pred ameriškimi agre- sorji le na podobne načine, feot smo se jih poslu^vali pri nas v teku nairodnoosvo- bodilne vojne na podlagi Ti- tove zamisli. Sproti je rasla tudi mlada ljudska demo- kracija Tito se je dobro zavedal, kakšnega pomena je (ne le za uspešno vodenje vojaških op>eracaj, ampak tudi za zago- tovitev in obvarovanje sadov vojaške zmage) sprotno poli- tično mobdliziranje vseh ljud- skih sdl z ustanavljanjem in dograjevanjem političnih or- ganizacy in oblastvenih usta- nov ne glede na to, ali je bdilo določeno ozemlje trenutno osvobogeno ali ne. S takim posihihom za pmvo Ijvidsko demc^Liacije je Tito sipremljal njih oblikovanje in rast. Zato je bilo že 1942 sklicano prvo zasedanje AVNOJ v Bihaču in 1943 drugo zasedanje v Jaj- cu. Slednje predstavlja prav gotovo najtrdnejšo osnovo naše današnje državnosti. Na njem je bil na predlog slo- venske delegacije tovariš Ti- to imenovan za r.aairšala Ju- goslavije. To zasedanje je bilo resndčno edinstveno v okupi- rani Evropi; kljub najiboJj su- rovim razmeram, bojem in težavam so bili odposlanca iz- voljeni na demokratičen na- čin. Drugo zasedanje AVNOJ je potrdilo tudi vse ^epe Kočevskega zbora: adn^itev Slovenskega primorja in slo- venske Koroške z matično Slovenijo v okviru federativ- ne Jugoslavije. Politi&io je torej potrdilo naš stari p(ro- gram Zeddnjene Slovenije; na- ša partizanska vojska je pod Titovim vodstvom ta pro- gram do leta 1945 tudi ures- ničila, slovensko ljudstvo pa se je zanj izreklo s plebisci- tom. 2al pa so velesile hote- le drugače in to kasneje tudi dosegle. Na tem zasedanju je bilo tudi politično-pravno uveljav- ljeno Titovo geslo: bratstvo in enotnost. Svojo zunanjo obliko je dobilo v federativni ureditvi zveze tako, da je vsak narod v Jugoslaviji do- bil stvarne možnosti za ures- ničevanje svoje državnosti. V državah, kjer narodnoos- vobodLln^a gibanja niso bila dovolj močna, da bi lahko oblikovana tudi novo politično in ljudsko oblastveno struk- turo, ni moglo pritii do sipre- membe družbenega reda. Tra- gična je bula usoda nekaterih narodov in borcev za svobo- do, kjer s» se izkrcali ob koncu vojne vzhodni zavez- niki (Grčija) Tam so s po- močjo dotakratnih sodelavcev okupatorja ustoldčiM nekda- njo monarhijo in v bistvu H- kvidiraM vse pridobitve ju- naške ljudske borbe, razoro- žila i>artizansko vojsko itd. (mnogi takratni partizani so še danes v zaporih). Ta pri- mer nam nazorno kaže, kako prarvilna je bila Titova poli- ka, ki je šla za tem, da ne dovolimo dostopa nobenim vojaškim silam na naše ozemlje (Churchill si je zelo prizadeval, da bi se zavezniš- ka invazija izvršila na južni Balkan; kakšen bi bil v tem primeru nadaljnji razplet do- godkov pri nas, lahko sluti- mo iz primerjave z Grčijo). Zato sta se glavni štab in NKOJ (izvršni organ AVNOJ) vztrajno borila za p>olitično, vojaško in diplomatsko priz- nanje i>artizanskega gibanja. Zaradi teh prizadevanj smo bili stalen predmet Stalinovih sumničenj (npr zaradi sti- kov, kd jih je Tito vztrajno navezoval z zahodnimi zavez- niki, slednji so pa seveda ta- koj zamerili Titovo p>ot v Moskvo 1944 itd). Staiin je očital Titu, da ix>meni II. zasedanje AVNOJ nož v hrbet Sovjetom (po voj- ni se je izkazalo, da zaradi dogovora med Stalinom in Churchillom o delitvi interes- nih sfer na fifty : fifty), so- časno pa so nas tiščali v aranžma z begunsko vlado iz Londona (sporazum Tito — šubašič). Nismo bili in ne bomo drobiž za poravnavo računov velikih sil! v ognju boja, v katerem so se vsi naši narodi izrek- - li za novo družbeno uredi- tev, za svobodo kot najdra- gocenejši sad vsega boja -— ne pa kot darilo tujih sil — je zrasla ix>d Titovim vod- stvom v tradicionalno najbolj nemirnem delu Evrope trd- na, enotna, na načelih brat- stva in enotnosti z^ajena Ju- goslavija. Osvoboditvi so sledile pr- ve grenke kaplje pelina. Pa ne zaradi nečuječnosti ali ne- pripravljenosti naših narodov, KPJ in tovariša Tita za boj in žrtve! Nasprotno vse, kar smo dosegli tudi v tistem času (kar je bila značilnost tudi vseh kasnejših obdo- bij), je bilo posledica boja in dela, nič nam ni bilo po- darjeno ali prineseno. Naš boj za pravične meje je bil podoben našemu bo- ju za svobodo; zahteve slo- venskega naroda po združit- vi so energično podpirali vsi jugoslovanski narodi. Ven- dar, kot rečeno, dogovori ve- lesil so bili drugačni. Tito je že takrat ostro povedal mne- nje vseh Jugoslovanov, da ni- smo in nočemo biti menjal- ni drobiž za poravnavanje računov velikih sil. Istočasno je po celi drža- vi že klilo novo življenje, Ti- tovemu pozivu za olMiovo p>o- rušene domovine so sledi- li sto tisoči — predvsem mladina. Obnavljanje razru- šenih vasi in mest, cest, že- leznic, industrije in nadarst- va je trajalo skoraj nekaj Let; praktično je bilo treba v mar- sičem pričeti skoraj znova in tako rekoč iz nič. Titovemu pozivu k izgrad- nji domovine so se zopet odzvali stoti&oči mladine. Proga Brčko—Banoviči, ša- mac—Sarajevo, avto cesta, nove velike tovarne itd. so bili sadovi njenega dela. V vojni opustošena in izčrpa- na se je Jugoslavija (že pred vojno ena najnerazvitejših dr- žav v Evropi) postopoma iz- grajevala in vključevala v sve- tovno dogajanje. Uprli smo se tudi sovjetskemu pritisku 1948 Odnosi Jugoslavije z vzhod- nimi državami so se (pod Stalinovim vplivom) pričeli slabšati; Jugoslavija namreč ni pristajala na nevzdržne me- tode v političnih, gospodar- skih in drugih vprašanjih med socialističnimi država- mi. Tudi sicer je bila origi- nalna pot in notranja rast Titove Jugoslavije Stalinu trn v p>eti. Očitno je smatral, naj bi bile vse socialistične države nekak privesek Sov- jetske zveze; od tam naj bi bilo tudi gospodarsko in po- litično usmerjanje. Tito in KPJ sta se tem na- meram energično uprla; vsi jugoslovanski narodi so ju v tem odporu podiprli. Tako usmeritev je potrdil tudi V. kongres KPJ v Za^grebu. Pre- malo je prostora, da bi tu- kaj naštevali, skozi katera ob- dobja sovjetskega pritiska, go- spodarske blokade in odkri- tih vojaških groženj je šla Jugoslavija. Kljub takemu stanju in izrednim težavam, ki so zaradi vsega tega na- stale, smo v tistem času po- spešeno gradili osnove naše industrije, gradili nova me- sta... Tak surov spopad ko rekoč na vseh frontah lahko vzdržala samo druj ki se je izoblikovala v tr^ boju za svobodo, ki je njem uskladila svoje na za bodočnost na osnovi vk, čevanja in spoštovanja ji resov vseh narodov Jug« vije. Delavsko in družbei samoupravljanje: ^ ša pot v socialize v tfttih najtežjih časih vzklili in se ukoreninili vi zametki delavskega ( kasneje družbenega) sam pravljanja. Junija 1950 je: zna skupščina sprejela te Ijni zakon o upravljanju žavnih gospodarskih podji po delovnih kolektivih. I je to dejanje takrat ozk kot zgodovinsiko najpanif bnejše po nacionalizaciji \ žoazije. S tem je bil ^ žen proces graditve drui nih odnosov, ki so danes ločljiv, sestavni del naš jugoslovanskega načina : Ijenja. Samouprava je pa la tudi najučinkovitejša a ra razširjenja birokracij« drugih sil, ki bi hotele' dati (in razpolagati s sf stvi, ki jih ustvarja) (te nemu ljudstvu v njegff imenu. Revolucionarna sprem ba, ki je pričela uveljai ti idejo in možnost, da lovno ljudstvo v prvi r. samo razpolaga s sadovi; jega dela, jih usmerja v: širjeno reprodukcijo itd.; je originalna pot in način še socialistične družbene ditve. Tak, samoupraven čin je v današnjih razn« praktično edina odprta i nost v odnosu do birofc skih, totalitarnih in nft bodno se razvijajočih dn Medtem ko se je preganjano ljudstvo zbiralo okoli svoje mlade vojske in se borilo za svobodo pod zastavo partije, so četniki in ustaši, belogardisti in domobranci, Ijotičevci in drugi izdajalci prisegli zvestobo Nemcem in Italijanom, pogostokrat z blagoslovom posameznih protUjudskili duhovnikov... Po zmagi pravične stvari so milijonske množice za- čele obnavljati porušeno domovino. Zlasti se je izka- zala v vseh republikah prizadevna mladina. Na sliki: tovariš Tito med mladino v Sremu, ki se je 1945. loti- la delovnih akcij z enakim poletom kot vsi njeni vrstniki od Triglava do Vardarja Skupina borcev spremljevahie čete vrhovnega štaba NOV in POJ septembra* iz skromnili začetkov se je razvila prva ljudska vojska naših narodov v št^"^ krvavi vojni v armado-osvoboditeljico in vernega čuvarja velikih pridobitev m lucije M SREČANJA S PREDVOJNIMI KOMUNISTI Poznal sem le tri, Štiri, a zatrdno verjel, da bomo komunisti zmagali Med predvojnimi komunisti, ki jili predstavljamo m posredujemo njihove spomine na predvojno partij- sko delo, je tudi MILAN LOŠTRK, direktor Komu- nalnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju. V raz^ govoru je tovariš Loštrk povedal mnogo zammivega, mnogo več, kot uspevamo v naslednjem sestavku po- sredovati: — Se nisva domenila, da bova govorila o Titu ob nje- govi tridesetletnici na čelu partije, a ne o meni?, je opozoril, ko sem na začetku želel zvedeti nekaj podrob- nosti o njem. — Res je, vendar skozi pri- zmo vaših izkušenj in doži- vetij, če vam je prav? — Tako sva naposled začrtala rdečo nit razgovora. Začetek tridesetih let. Vpliv zagrebške partijske organiza- cije, v kateri je bil najvpliv- nejši JOSIP BROZ, se je ši- ril. Geslo je bilo, da mora partija doseči najširše zaupa- nje množic . .. MILAN LOŠTRK iz delav- ske družine v žireh se je kot petnajstletni deček |>o- slovil od doma in se učil mi- zarske obrti v Šentvidu. V obrtni šoli so ga v družbo sprejeli napredni starejši mla- dinci, med katerimi so bih taki, ki so imeli zveze z ko- munisti. — Bilo je 1933. leta. Kle- rikalci so v Vižmarju priprav- ljali tabor, mi pa trosilno akcijo. Z propagandnimi le- taki smo posuli Tacen, Drav- Ije in Šentvid. Star sem bil 19 let. Nasprotja kapitalizma sem spoznal živo in neposred- no in moram priznati, da kakšnih giobjih. idejnih spo- znanj vsi skupaj nismo pre- mogli ... Ob tisti trosiini ak- ciji se je zgodilo, da so ene- ga ujeli, le-ta pa je vse sku- paj izdal. Znašli smo se sku- paj s tacenskimi komunisti v Ijubljanskili zaporih, seve- da v samicah. Obtožili so nas kršitve zakona o zaščiti države, nas zasliševali in pre- tepali, potem pa postavili pred sodišče v znanem procesu proti Josipu MEDVEDU in tovarišem. Precej je bilo ob- sojenih, jaz pa sem bil med ti- stimi, ki šo bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Bil sem oproščen, toda oži- gosan ... To so bila leta proval in izdaj, leta razsula, ka ga je zavestno povzročal s svojo politiko takratni sekretar Josip čažinski-Gorkič ... Zapori in glavnjača so bili polni komunistov, v deželi pa policijski teror. MILAN LOŠTRK je bil na svobodi, toda brez dela. Sre- čanja z očetom se je bal. Ko pa je videl, da je oče celo ponosen nanj, da mu je od svojih skromnih^prihrankov dal denarja, se mu je vrnil pogum in vera, da je na pravi poti. Organizacija mu ni mogla pomagati, bila je razbita, izdana. — Zaposlil sem se v Šošta- nju. Ko so kneli v VošnJa- ko vi tovarni »štrajk«, mi je policija ukazala ostati v sta- novanju. Stalno sem bil pod kontrolo. Leta 1936 so me po- klicali k vojakom. Najprej sem bil v Sušaku v planin- skem bataljonu, toda ni tra- jalo dolgo, ko me je štab premestil v kazenski delov- ni bataljon v Delnicah, od koder me je rešil oficir Pre- bilič, človek naprednih nazo- rov. Bil sem, kot vidiš, ve- zan za partijo četudi nisem bil njen član. Opredelil sem se sam, opredelila pa me je tudi policija. — Leto 1937. KPJ se naglo razrašča. Ustanovljena je bi- la KPS. Članstvo se je pode- setorilo in v vsakem več- jem kraju je bila že partij- ska celica. Generalni sekre- tar je bil že JOSIP BROZ — TITO. MILAN LOŠTRK se je po vrnitvi iz vojske zaposlil naj- prej v Mariboru, kjer je ži- vel tudi njegov starejši brat. Tu se je Milan seznanil z ljudmi kot so bili Lojze BE- SEDNJAK, CAN2EK in dru- gi. Od njih je že zvedel več o partiji, njenem programu in nalogah. — Leta 1939 sem delal v Veliki Nedelji pri Ormožu. Tudi tam so bili komunisti. Začeli so mi dajati naloge. Povezal sem se z društvom kmečkih fantov in deklet, saj delavsko mladino bi lahko pr^štel na prste. Hodili smo na izlete, debatirali, najprej o vremenu, potem o čem bliž- jem in končno bili sredi politike . . . Ko so me spreje- li v partijo, ni bilo nobene svečanosti, toda dogodek ,ie zame nepozaben. Sekretar je bil Franevič s hrvaške stra- ni, človek, ki je že bil napol v ilegali. Šele tu sem na se- stankih prvič slišal za Tita. Veliko smo študirali. Raz- množeno literaturo smo do- bivali v obrokih, nekaj li- stov, ki smo jih vračali in dobili nove. Težko me bo kdo razumel, toda prepričan sem bil v moč partije in v to, da bo zmagala, pa čeprav sem zaradi konspiracije vedel samo za tri štiri ljudi, ki so zanesljivo bili člani KPJ. — KPJ je bila vedno bliže ve- likim dogodkom in nalogam. Njena organizacija je bila že izvrstna, polna legalnih in pollegalnih oblik dela med množicami. Komunisti so bi- li na čelu vseh naprednih sil, v vodstvih mnogih progresiv- nih gruF>acij in naprednih kril političnih strank. Komu- nist zdaj ni nikjer več bil obsojen na osamljenost... MILAN LOŠTRK je prišel v Ljubljano. Zaposlil se je pri železnici in p>oleg tega opravljal izpite za prometni- ka. Partija mu je dajala no- ve naloge, toda tudi pomaga- la mu je. Včasih tudi z de- narnimi podporami. — Največji uspeh partije in največja zasluga tovariša Tita je po mojem v Ijudsko- sti pristopa, v tem, da ni partija bila v odločilnih le- tih nikoli oddvojena od ljud- stva in njegovih proble- mov. Teorijo je partija ve- dno najožje povezovala s konkretnimi razmerami za konkretno sredino, v kateri je delovala. Osebni stik je bi- la metoda, ki je vselej zma- govala. — Tovariš MILAN LOŠTRK je poudaril, da teh spoznanj ni nabral že takrat. To je zmo- gel šele zdaj, ko pozna ves potek, vso zgodovino partije ter jo povezuje s svojimi la- stnimi doživetji in izkušnja- mi: — Samo en primer. Nava- jen na osebni stik sem po- zneje med vojno ostal pri tej metodi. Ko sem bil leta 1943 in 1944 sekretar škofje- loškega okrožja, ki se je raz- tezalo med Ljubljano, Idri,io, in Kropo, je bilo na tem raz- sežnem področju okoli 980 komunistov. Verjeli ali ne, domala vse sem osebno po- znal. — Ne vem, če je najina na- mera popolnoma uspela? Ra- hlo pa sem le prepričan, da smo skozi doživetja in izkuš- nje predvojnega komunista MILANA LOŠTRKA le dobili vpogled v nekatere pomemb- ne oblike in vsebino dela v Zvezi komunistov iz obdobja, ko je krmilo KPJ prevzel to- variš JOSIP BROZ-TITO. JURE KRAŠOVEC Milan Loštrk v letu 1939, torej v letu, ko je postal član KP Slovenije. Ob pismu delovnim organizacijam Jier srednje strokovno šol- stvo kljub lanskim oblju- bam ni pričelo novega leta v urejenih razmerah, so ob- činska skupščina, občinska konferenca SZDL, občin- ski sindikalni svet in temelj- na izobraževalna skupnost na- slovili na delovne organizaci- je pismo, v katerem je med drugim rečeno, naj upošteva- jo poziv izvršnega sveta SRS in do sprejetja proračunov za letošnje leto še naprej plačujejo prispevke za finan- ciranje strokovnega šolstva v višini 1 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Te pri- spevke bodo delovnim orga- aizacijam obračunaU pri ob- veznostih, ki bodo izhajale iz skupne, z novim zakonom določene prispevne stopnje, v V obrazložitvi je prav ta- ko rečeno, da je trenutni po- ložaj srednjega šolstva zelo kritičen, ker ima zagotovlje- fio le p>olovico potrebnih sredstev iz občinskih prora- čunov, delež, ki so ga do- slej prispevale delovne orga- nizacije, pa z iztekom pogod- be usahne. Izvršni svet SRS je sicer pred koncem lanske- ga leta sklenil, da je treba vključiti srednje šolstvo v si- stem financiranja celotne- ga šolstva, vendar sklepa za- radi stališča zvezne skupšči- ne o limitiranju prispevne stopnje na 26 odstotkov ni- so mogli pravočasno urediti. Ta akt kakor vsa druga pri- zadevanja vsiljujejo seve- da najrazličnejše pomisleke, med njimi ne najprej, ka- ko deklarativna je pravza- prav bila naša splošna poli- tika izobraževanja v letih po osvoboditvi in ne nazadnje, ali bodo novi zakonski pred- pisi glede financiranja pro- blem rešiU, kolikor ne bo- mo dokončno uredili celotne- ga sistema srednjega šolstva. Pri tem obstoji seveda tudi nevarnost, da bo morda spre- meniti ali dopolnita kakšno načelo, kajti vse kaže, da po- meni prilagoditev srednjega šolstva našim možnostim (ne pa predvsem p>otrebam), vsaj kratek korak nazaj — k omejevanju izobraževanja. V sedanjem položaju je, ra- zumljivo, najvažnejše, da za- gotovimo šolam, ki niso na- stale same od sebe ali po mi- losti božji, to, kar jim gre, zato je pričakovati, da bodo delovne organizacije novo po- budo razumele in jo pred- vsem upoštevale. dhr OBRAZI Stane Pahole v Slovenskih Konjicah in bližnji okolici je men- da le malo ljudi, Id ne bi poznali Staneta Paholeta, predsednika krajevne skup- nosti središča gornje Dra- vinjske doline. Zaposlen je kot lesni tehnik v LIP. »Skoraj sam ne vem, kako sem pred leti prišel v ta odbor in so me po- tem izvolili za predsedni- ka,« pravi Stane Pahole. »Bolje vem to, da se na tem področju ne da govo- riti na splošno, niti ni mo- goče zadev urejati teore- tično, temveč moramo po- gledati resničnemu življe- nju globoko v oči. Mar naj rečem občanu, ki na zboru volivcev nekaj kriti- zira, da je temu krivo ne- kaj izven nas, kar je od- daljeno in nedosegljivo? To je nemogoče, saj me- sto z bližnjo okolico ni tako veliko, da v enem de- lu ne bi vedeli, kaj se do- gaja v drugem koncu.« Zato je povsem razum- ljivo, da ga Konjičani kaj radi vabijo na različne seje, pa na zbore volivcev, na sestanke SZDL, skrat- ka, dela izven rednega de- lovnega časa mu nikoli ne zmanjka. »Res je, takale funkcija človeka kar dobro in zelo konkretno vpreše v voz krajevne problematike.« Zanimivo je j^slušati to- variša Paholeta, s kakšno zbranostjo in zavzetostjo govori o težavah v kraju, pa tudi o uspehih in na- črtih za prihodnje dni. »Osrednji problem, ki nas tare v zadnjih mese- cih, je oskrba s pitno jx>- do. Prvič je je začelo pri- manjkovati lani poleti ob veliki suši. Mnoga stano- vanja, zlasti v višjih legah, so po več ur brez nje. Po- trošnja je namreč večja, kot pa je priteče iz izvir- ka pod Konjiško goro. Za- devo bomo dokončno ver- jetno spravili z dnevnega reda, ko bo čez nekaj let dograjen nov vodovod iz žič pri Slovenskih Konji- cah.« Sicer pa tovariš Pahole ni le vodilni odbornik sve- ta krajevne skupnosti, saj so ga v sindikalni podruž- nici na upravi LIP tudi iz- brali za predsednika, zelo delaven pa je tudi v lov- ski družini. »Veste, nekaj razvedrila človek mora imeti. Tega pa najlažje doživim v na- ravi, posebno v jesenskih in deloma v zimskih me- secih, ko je lovska sezona. V našem podjetju -nas je lovcev kar precej, saj tu- di osnovno surovino za predelavo dobivamo iz gozda, to je od tam, kjer je največ divjačine. Že po tem imamo precejšnjo po- vezavo z naravo in nič ni čudnega, če nas je prav lovstvo tako pritegnilo.« Se in še bi lahko govo- rili s tovarišem Stanetom o konjiških in lovskih problemih. Verjetno bi težko našli človeka v me- stu, ki bi bolje poznal vsa- ko cesto in ulico ter po- trebe za vzdrževanje in novogradnje. Tako mu ni težko odgovoriti na zboru volivcev, če ga nekdo vpraša, zakaj na tej in tej cesti ni peska in kdaj bo- do do posameznih hiš na- peljali vodovod in kanali- zacijo. »Najbolj prijetno mi je pri srcu, če vidim, da nam načrti, ki smo jih sprejeli, uspevajo in da lahko dajemo občanom ti- sto, kar zahtevajo in pri- čakujejo ... Res je, da nas včasih krivijo tudi za stvari, ki jih nismo krivi mi, toda to se že prene- se...« To je tudi temeljna last- nost vseh njegovih priza- devanj. Potrpežljivost in veliko razumeavnje za pro- bleme ljudi. Zato so že marsikateri uspeh pripisa- li njegovim zaslugam, ki jih prav zares ni malo. V. L. Pravega človeka na pravo mesto Skupščina občine Celje In nekateri njeni organi so je- seni lani sprožili akcijo, ki je opozorila na neustrezno izobrazbeno strukturo zapo- slenih v gospodarstvu, zlasti še v industriji. Toda, pro- blem ni samo v tem delu gosp>odarstva, neprimer- no slabši je v nekaterih pa- nogah terciarne dejavno- sti. Skupščina je takrat po- sredovala delovnim organiza- cijam tudi ustrezna priporo- čila in predlagala, da naj o njih, torej o problemih ka- drovske politike, o irobrazbi in strokovni usposobljenosti zaposlenih, razpravljajo orga- ni samoupravljanja in sprej- mejo ustrezne zaključke. Gre za pobudo, ki je sestavni del naporov pri uresničevanju gospodarske in družbene reforme, gre za pobudo, ki bi jo lahko imenova- li — pravi človek na pra- vo delovno mesto. Toda, kot vse kaže, ta p>obuda ni nale- tela na tolikšen odmev, da bi lahko govorili o enotnih stališčih do problematike in zlasti še ukrepov, ki bi jih morali izvajati — gre pa na vsak načnn za dolgoročno na- logo — če bi hoteli tudi na tem področju doseči zažele- no izboljšanje. In prav zara- di tega se je skupščina ozi- roma njena komisija za vo- litve in imenovanja odločila za razgovore s tistimi, ki iz- vajajo kadrovsko politiko v delovnih organizacijah. Tipo- menki so se začeli 16. in so trajali vse do 23. t.m. če tokrat opustimo ugo- tovitve, ki se kažejo na pod- ročju neustrezne zasedenosti delovnih mest in o katerih smo v našem listu že pisali, se naj tokrat za liip ustavi- mo na poti, ki pelje do re- šitve oziroma reševanja tega vprašanja, četudi bodo nači- ni pri obravnavanju in reše- vanju kadrovskih vprašanj v kolektivih različni, so vendar- le mnoge naloge skupne. Pr- va se vsekakor kaže v oce- ni kadrovske politike v ko- lektivu, v poznavanju p>oloža- ja pa tudi osvojitvi poti za njegovo reševanje. To je vse- kakor naloga organov samo- upravljanja. Delavski sveti mo- rajo proučiti to problemati- ko in se odločiti za pot re- ševanja. Med drugimi naloga- mi se pojavlja skrb za izo- braževanje. Tu moramo go- voriti o izobraževanju že za- poslenih, kakor tudi novih, torej o štipendiranju. Veli- ko za izboljšanje strukture zapKjslendh se da napra- viti pri sprejemanju novih delavcev. Ko v kolektivih razpisujejo prazna delovna mesta, bi morali nujno upo- števati sistemizacijo in zato na prosto mesto sprejeti le človeka, ki ima zanj predpi- sano izobrazbo in strokov- no usposobljenost. V tej zve- zi velja opozoriti na pobu- do skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje de- lavcev, ki predlaga uveljavi- tev enotne F>olitike pri zapo- slovanju. Prav tako bi morali v ko- lektivih ne samo stalno spremljati ustreznost pravil- nika o sistemizaciji in ga do- polnjevati, marveč tudi oce- niti vsa tista delovna mesta, ki so neustrezno zasedena in videti, kaj bodo lahko napra- vili in kdaj, da bodo tudi tu polagoma prišh do zaže- lene in predvidene zasedbe. Nalog je torej veliko, pa ne samo to, te naloge so tudi izredno zahtevne in odgo- vorne, saj gre v vseh prime- rih za ljudi. Zato je prav, da je na ta vprašanja opo- zorila tudi skupščina; prav pa je tudi, da zdaj o njih razpravljajo v delovnih ko- lektivih. Zato bd zlasti tokrat ne smelo ostati samo pri po- budi; njena realizacija se mora poznati v delovnih or- ganizacijah. M. BOŽIČI KOMPAS PRED VSAKIM POTOVA- NJEM SE POSVETUJTE V POSLOVALNICI KOM- PAS — CELJE, Tomšičev trg 1, telefon 23-50. TEDNIK, 25. JANUARJA 1968 5 NA KRATKO MUZEJA IN OBISKOVALCI Vse razstave, ki jih je celj- ski pokrajinski muzej pri- redil lani (štete tudi tiste 23unaj Celja) si je ogledalo 117.000 obiskovalcev; razsta- ve muzeja revolucije (bile so 4) si je ogledalo 18.500 lju- di, pri čemer ni šteta udelež- ba s treh razstav v Krškem in Ptuju. Ta mozej je lani obiskalo blizu 70 tisoč lju- di, od tega 70 tujcev. TEČAJ DELAVSKE UNIVERZE Celjsl^ Delavska univerza bo v drugi polovici februar- ja priredila tečaj za vocteitve- ne in strokovne kadre v go- spodarsko poslovni upravi, ki bodo trajali od 8 do 9 tednov po 10 ur tedensko. Na tečaj'ih bodo obravnavali teorijo in prakso vodenja in teme; samoupravni organi in operatiwK) vodenje, osnove analitičnih mest, finančno po- litiko delovnih organizacij, metode za racionalizacijo poslovnega in pisarniškega dela. konferenčno in disku- sijstoo tehniko, zunanje In notranje medsebojne odno- se in principe poslovne ko- respondence. DVOLETNA KOVINARSKA ŠOLA Pri celjski delavski aniver- sa so uspešno pričeli s pr- vim oddelkom dvoletne ko- vinarsko delovodske šole, ki ga obiskuje 33 kandidatov. Ker vlada za .šolo veliko za- nimanje, .so se odločili, da bodo v začetku drugega pol- letja pričeli z delom v dru- gem oddelku. Pred\'idevajo, da se bo šolanje v tem od- delku pričelo 5. februarja. Delavska univerza prav tako meni, da bo s to odločitvijo pri'iioevala svoj delež k izo- braževanju in us^posobitvi os- no-nih vodstvenih kadrov kovinarske stroke. Možnost vpisa imajo vsi kvalificirani delavci kovinarske stroke, ti- sti z najmanj triletno delov- no dobo v tej stroki in tisti, fci so v deloATiem razmerju. POGOVORI O ZAKLJUČNEM RAČUNU Ob koncu tega meseca bo celjska delavska univerza priredila posebne pogovore na temo, kako presojam za- ključni račun z družbeno ekonomskih vidikov in kako pripraviti obrazložitev zaključ- nega račima za organe samo- upravljanja. Pogovora, ki bo- sta namenjena predsednikom delavskih svetov, upravnih odborov, direktorjem in ra- čunovodjem, bo vodil Rudi Caič, samostojni svetnik po- slovnega združenja za gospo- darstvo v Ljubljani in eden najbolj znanih strokovnjakov za finančno ekonomska vpra- 6MWa. .______............... Zimska razglednica (Foto: Bemi) Predlogi so tu • •. Ob prizadevanjih za reševanje kulture V zadnjem času je v Celju vedno več razprav, posve- čenih financiranju kulturne dejavnosti. Prizadevanja, ki so usmerjena v reševanje enega bistvenih vprašanj dandanašnje kulture, so seveda toliko bolj aktualna spričo tega, da stojimo v novem, žal še vedno prora- čunsko nejasnem letu. Ko potemtakem ne vemo, ali bodo sredstva ostala vsaj na lanski ravni ali pa bodo morda celo manjša, so pobude za iskanje dodatnih virov lahko kvečjemu razveseljive, čeprav puščajo seveda tudi odprto vprašanje, v kolikšni meri jih bo mogoče uresničiti. Eno takih pobud je v ob- liki konkretnih predlogov po- sredoval tudi občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti v C!elju. Izhajajoč iz težnje, da bi razmere na področju kulture uredili v skladu z družbeno ekonom- skimi odnosi in omogočili samostojnejše pridobivanje dohodka kakor večje i>ovezo- vanje ustav z gospodastvom, je sindikat predlagal tri va- riante. Po prvi naj bi" sred- stva formirali iz dela prispev- ka od osebnih dohodkov, de- la občinskega davka na pro- met in usluge, davka na pro- met s knjižnimi izdajami, tu- ristične takse, dohodkov iz prispevkov, davkov in najem- nin za objekte na področju zaščitenih spomeniških aglo- meracij, občinske takse na vstopnice za zabavne priredit- ve, daril fizičnih in pravnih oseb kakor iz prispevkov sk- lada skupne porabe. Drugi dve varianti predvidevata tu- di udeležbo v proračunu ob- čine. Hkrati sindikat predla- ga, da bi obstoječi sklad za kulturo osamosvojili in ga I>oistavili na samoupravne os- nove, s čimer bi odpravili nje- gov proračunski značaj in za- gotovili, da bi s sredstvi upravljali kulturni delavci ter predstavniki delovnih or- ganizacij in občanov. To bi bila seveda samo ena izmed možnosti za financiranje kul- turne dejavnosti. Ko so o teh predlogih raz- pravljali na zadnji seji, je bi- lo slišati predvsem pomislek. da so sicer sprejemljivi, da pa so lahko samo začasni, kaj. ti tudi področje kulture bo nujno zakonsko urediti, pa dobno kot velja to za sistein izobraževanja in vzgoje. Prav tako je obveljalo mnenje, da bi morale delovne organiza- cije poskrbeti za kulturno življenje svojiih članov in ob- vetmosti do kulture opredeli, ti v svojih statutih. Takšnih primerov za zdaj praktično ni. Vrsta neurejenih vpirašanj, kot na primer otroško var- stvo, ne vliva preveč optimiz- ma, da bo mogoče material, ni p>oložaj kulture rešiti tu. da v smislu takšnih predlo- gov, kljub temiu pa ni dvo- ma, da je v delovnih organi- zacijah denar, ki ga sicer največkrat trošiijo za prire- ditve pod firmo kulture, t resnici pa s kulturo dosti- krat nimajo nič skupnega. Predlogi sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki jih je podprl tudi svet za kultu- ro in znanost občinske skup- ščine, so dejansko vsaj za zdaj edina konkretna ki v veliki meri tudi zelo stvarna varianta; morali bi le najti pot v praiKO. Zato s pobuda- mi ne bi smeli prav nič od- lašati, marveč bd jih kazalo čimprej še širše preučiti in ugotoviti, v kolikšni meri jih je potemtakem mogoče tudi uresničiti. D. HRIBAR. Bilanca lanskega leta in filmi 1968 Celjsko kinopodjetje je zabeležilo lani 676.624 obisko- valcev ali 44.000 več kot leto poprej. Porast je izjemen na vsem slovenskem prostoru, saj število obiskoval- cev povsod drugod pada. pripisujejo pa ga tret.ji kino dvorani, ki so jo odprli v Domu. Zanesljivih statistič- nih podatkov o tem, kolikokrat je bil povprečno letno kak občan v kinu, sicer ni, menijo pa, da je ta številka na vrhu jugoslovanske oziroma slovenske lestvice. Če bi vzeli za osnovo celjsko občino, ki šteje kakih .50 tisoč prebivalcev, bi bilo to povprečje več ko 13, kolikor bi se omejili na mestno območje, pa skoraj še enkrat toliko. Toda vse to so samo ugibanja, ki nam kvečjemu povedo, da je film v vrsti tako ime- novanih kulturnih dobrin še vedno daleč v ospred.ju. V Celju je bilo lani 2928 predstav! Seveda pa to .še ni vse, kar je ali pa tudi ni spod- budno (odvisno pač od kva- litete filmov, ki jih gleda- mo). Kakor leta nazaj ohra- njamo kinopodjetju še vna- prej status nekakšne komu- nalno kulturne ustanove; po dajatvah je predvsem prva, po funkciji pa druga. To dej- stvo ni nepomembno, kajti v njem oba elementa izklju- čujeta drag drugega. Kakor meni direktor podjetja Da- mijan Brvar so najhujši pro- blem nekoliko pretirane da- jatve, zlasti 20 odstotkov (od 4—5 milijonov S din let- no!) za domači film pa pri- spevek za uiporabo mestnega zemljišča v višini 4,5 milijo- nov starih dinarjev, ki za kul- turne ustanove sicer naj ne bi veljal in morda tudi ne za kinopodjetje, kolikor bi mu po tej plati torej prizna- li tak status. Prav tako je razmeroma visoka tudi na- jemnina za filme: Vesni je treba odšteti 30 odstotkov od brutto inkasa, medtem ko je za odstotek cenejša Zeta, ki nima mč slabšega filmskega izbora. Zanimivo je morda še to, da imamo danes v dr- žavi že 20 distribucijskih podjetij, ki se najbrž mno- žijo v skladu s filmsko pro- dukcijo v svetu! Med večje probleme bi mo- gli naposled šteti podnaslav- Ijanje v slovenščini oziroma (ne)spoštovanje slovenske na- rodnosti. Tako je bilo lani v Unionu od 100 filmov slo- vensko podnaslovljenih le 81, v Metropolu od 107 fil- mov le 95 v Domu (vključno z letnim kinom) od 139 le 112! Distributerji so se izgo- varjali in našli utemeljitve v slabi tehniki projiciranja pod- napisov na platno. Imeli so namreč težave, ki bi jih naj kinopodjetja in gledalci ven- dar razumeli, zato so zdaj distribucije Vesna, Zeta in Kinema kupile ustrezno apa- raturo, ki bo te nevšečnosti odpravila (mimogrede ne bi bilo tudi napak, ko bi mog- li priti recimo do aparatu- re, ki bi v mnogih primerih poskrbela za pravilno sloven- ščino!). Pri tem velja doda- ti, da zagrebfeko kinemato^ grafsko podjetje doslej še ni oskrbelo niti enega filma s slovenskimi podnaslovi! V takšnem položaju kino- podjetje seveda ne more ra- eimati s kakršnokoli razširit- vijo svoje dejavnosti, kaj še- le, da bi mislilo na kakšno novo dvorano. Pač pa je pred časom z Dobrne prišla pobu- da, da bi celjskemu podjet- ju priključili tamkajšnji ki- nematograf, toda takšna in- tegracija ni mogoča zaradi nekajmilijonskega deficita, ki so ga imeli lani na Dobrni in bi ga moralo razširjeno podjetje verjetno sanirati. V žalski občini so na primer nerentabilnim kinematogra- fom črtali prometni davek; če bi bila pripravljena po- pustiti tudi celjska občina, bi po mnenju Damijana Br- varja celjsko podjetje prevze- lo rizik, kajti treba je vede- ti, da so ukrepi v zdravstve- nem zavarovanju močno zde- setkali dobrnsko populacijo in domačinov ni toliko, da bi bila kinodvorana lahko polna. Kinopodjetje se je v tem obrnilo na občinski svet za kulturo z željo, da bi o teh in drugih problemih raz- pravljal, kolikor meni, da je to potrebno. Kaj si potemtakem obeta^ mo letos? Filmski repertoar v celo- ti sicer še ni znan oziroma še ni dokončan, kolikor pa je mogoče presojati po zvr- steh, je verjetno med njimi ustrezno ravnotežje, prilago- jeno strukturi gledalcev. Med drugim bomo videli 63 fi- lmskih dram in 30 komedij, 10 glasbenih, 13 vojnih in 10 drugih zgodovinskih fil- mov, dalje 5 otroških, 5 pio- nirskih in 8 mladinskih v okviru filmskega gledališča, 25 kriminalk, 38 vestemov in 40 pustolovskih filmov. Po- sebej velja opo2oriti na Voj- no in mir I. in II. del (sov- jetski). Redovnico (francoski, Mandragolo (italijanski), Ot- hela (angleški), My Fair Lady (ameriški). Zlomljena krila (angleški). Fantastično poto- vanje (ameriški), Gori Pariz? (ameriško francoski film) itd. D. HRIBAR Atelje Pe^vi Prejšnjo soboto so ob navzočnosti domačinov in nekaterih gostov odprli v osnovni šoli v Kompo- lah nad štorami paviljon PE-VI, ki ga je, kot smo že poročali, zgradil Vinko Pevcin. Ob tej priložnosti je imela otvoritveni govor Milena Moškon, kustos pokrajinskega muzeja, ki je med drugim sprego- vorila o začetkih Pevcinovega slikarstva in o nje- govih prizadevanjih, pri čemer je poudarila, da je slikar-amater vedno težil za tem, da bi vzpostavil živ odnos med svojimi deli in občinstvom. »Pevcin se je ves čas zavedal,« je dejala, »da bi njegove slike najbolj resnično zaživele v neposrednem, ra- zumevajočem kontaktu z gledalcem. Menil je, da je slike treba bolj gledati, kot pa citati ali poslušati besede o njihovi slikarski lepoti in slikarskih vrea- notah. Poleg analiz, slikarsko pedagoških -nasvetov strokovnjakov je vedno rad prisluhnil mnenju vsa- kega človeka, razlagi naslikanega slikarskega govo. ra, pa tudi ostri debati med domišljijo in resnič- nostjo . . .« Za tem je Milena Moškonova govorila o težnjah, ki so spodbudile Vinka Pevcina, da se je odločil za ureditev likovnega ateljeja, v katerem naj bi še bolj kot njegovo delo našle prostor stvaritve drugih mojstrov. O razstavi njegovih del pa je de- jala, da se je Pevcin spočetka ukvarjal z risbo, oljem na steklo, intarzijo in kasneje oljem na plat- no, pri čemer ga zanima vse: človek, živali, tiho- žitje, narava. »Njegova vizija je svobodna, minucio- zno natančna, emotivna, kritična in konkretna. Sam želi, da bi v svojih delih našel ravnotežje med du- hom in domišljijo, realnostjo in imaginacijo; kot ustvarjalec, ki želi misliti samostojno, gledati s svo- jim pogledom, čutiti s svojim srcem in delati s svojo roko, pri tem pa ne bi rad pozabil, da bo težko pot. na katero je krenil, lahko prehodil samo s pravo mero slikarske iskrenosti. Vsakdo, ki ga pozna, ve, da je slikar že usmerjen na to pot,« je zaključila Milena Moškon dhf. TELEVIZIJA Velenje: Jesenice 20 :10 v sredo zvečer smo lahko spremljali drugo TV oddajo (Ne)znana Talija, posvečeno 100-letnici Dramatičnega dru- štva, v katerem sta se v po- znavanju Shakespeara pome- rili ekipi Velenja in Jesenic. Oddaja seveda ni mogla, niti ni bil njen namen, predsta- viti tega največjega dramatika v polnejši podobi, marveč je z vsemi vprašanji in s kratki- mi odlomki iz njegovih del ustvarila kvečjemu zelo skro- men fragment, kljub temu pa je presenetilo že dejstvo, da Shakespeare niti amaterjem Di povsem tuj. V televizijskem quizu je si- cer obema ekipama tu in tam spodrsnilo, vendar so snov znatno bolje obvladali Vele- njčani. Okoliščina, da je bila v njihovi ekipi tudi profeso- rica, prepričljivega usipeha v ničemer ne zmanjšuje, saj so se morali s Shakespearom spoprijeti verjetno vsi v ena- ki meri. Ob tem, ko lahko velenjski ekipi izrazimo čestitke, bli si verjetno želeli videti v tekmo- valni areni predstavnike Ce- lja, morda še pKssebej zato, da bi nekako rehabilitirali vse ti- ste naše nastope v drugih tek- movalnih oddajah, kjer se ni- smo odrezali najbolje! dbr Razstava stalne zbirke v Celjskem Likovnem salo- nu so prejšnji teden odprli razstavo stalne zbirke. Obisko- valci si jo lahko ogledajo dnevno od 10. do 13 in od 17. do 19. ure, razen Ob sobotah popoldne, ko je salon zaprt, ker prostor ni ogrevan. Razstava bo odprta do 4. fe- bruarja, na kar naše bralce še posebej ogpozarjamo. NA.ILFPŠE DARILO ZA SVOJCE \ INOZKM- ST\U J K C TEDNIK 6 TEDNIK, 25. JANUARJA 1968 Vso skr!) tudi domačemu turizmu Razgovor s predsednikom Celjske turistične zveze, Radom Jenkom v turizmu ne poznamo pre- daha, sezone se med seboj prepletajo in le koledarsko leto je tisto obdobje, ki ga lahko vzamemo za primerja- vo uspehov in neuspehov. O tem, kako je bilo lani in kak- šne so perspektive letošnje turistične sezone, je stekel tudi pomenek s predsedni- kom Celjske turistične zveze Radom Jenkom. — Z lanskimi rezultati ne moremo biti povsem zadovolj- ni, je ugotovil tov. Jenko in nadaljeval: Glede na nekatere zunanje okornosti pa boljših rezulta- tov sploh nismo pričakovali. Sicer smo zabeležili izreden porast inozemskih nočitev in to za kar 21 odstotkov, šte- vilo nočitev domačih gostov pa se je zmanjšalo za 24 od- stotkov. Glede na vse to je bilo lani za okoli 10 odstot- kov . manj nočitev kot leto prej. Skratka, z lansko sezo- no se ne moremo postaviti, četudi je prinesla pričakovani rezultat v deviznem prometu. — Kako pa gledate na le- tošnjo sezono? — Zdi se mi, da ne bom preveč črnogled, če rečem, da smo na pragu nadaljnje sta- gnacije v turističnem prome- tu na sploh. Glede inozem- skega turizma se moramo zavedati, da bomo uspeli te- daj, če bomo nudili kvalitet- ne usluge po zmernih cenah. Konkurenca na mtKlna rod- nem turističnem trgu je izre- dna. Naj omenim samo Špa- nijo, pa Bolgarijo in še neka- tere, če to velja za naš ju- goslovanski trg, lahko za na- šega, celjskega, rečem, da smo premagali krizo in da lahko pričakujemo vsaj takš- ne rezultate kot smo jih do- segli lani. In še več, postop- no izboljšanje lahko pričaku- jemo v naših zdraviliščih. Do- sti več pa si lahko obetamo od izletniškega turizma. — Kaj pa bi po vašem mnenju morali storiti za na- daljnji razvoj turizma na na- šem področju? — Najprej bi morali zago- toviti organizacijsko utrditev naših gospodarskih organiza- cij, tu mislim seveda turi- stičnih v najširšem pomenu besede, zatem zagotoviti bolj- še ceste ter ustreznejše go- stinske kapacitete. Pri reše- vanju cestnega omrežja se moramo zavedati, da je naj- večje domače zaledje za na- še turistično področje zlasti Zagreb z okolico, žal pa v teh letih nismo uspeli zgradi- ti niti ene modeme ceste do sosednje republike. Prav ta- ko nimamo na našem ob- močju niti ene žičnice, niti enega pokritega kopalnega bazena. Razen tega bi morale tudi nekatere občinske skup- ščine spremeniti svoje stali- šče do razvoja turizma. Skratka, svojo pzoimost bi morali predvsem posvetiti domačemu turizmu; temu na- mreč bolj ustrezajo tudi na- še kapacitete; medtem ko se inozemski že tako bolj razvi- ja v zdraviliških krajih. Mi- slim, da bi morali več na- praviti, da bi vnovič privabi- li goste iz Zagreba in okoli- ce, iz Vojvodine itd. Vec za razvoj domačega turizma mo- ramo napraviti tudi zavoljo tega, ker nas bodočE grad- nja hitrih cest od njih odda- ljuje in bomo v tako imeno- vanem mrtvem kotu. — Kako pa ocenjujete de- lo Celjske turistične zveze^ — Njeno delo bi lahko bi- lo boljše, če bi imela iz- datnejšo podporo občinskih skupščin. Svoj obstoj pa je že neštetokrat opravičila, to- da s skromnimi sredstvi, ki jih ima, in številčno skrom- j nim osebjem, ni mogla na-- praviti več kot je. Zato va- bim turistične delavce, da vztrajajo s svojim idealiz- mom tudi naprej in z enako ljubeznijo, fci je značilna za- nje, sodelujejo pri reševanju turističnih vprašanj. M. Božič Desetina prostovoljnega gasilskega društva Ljubečna pri Celju, ki je zmagovala na vseh gasilskih tekmova- njih, kjer je sodelovala. Foto: Milan BRECELJ Najboljši v občini V Ljubečni pri Celju so se pred kratkim zbrali gasilci na svoji seji in se pogovo- rili o uspehih, ki so jih do- segli lani. Po njihovem je bi- lo minulo obdobje med naj- plodnejšimi, odkar društvo obstaja. S pomočjo prebival- cev, družbeno političnih or- ganizacij terena in opekarne Ljubečna-Bukovžlak so ku- pili novo motorno brizgalno. Razen tega so se zavzemali za tesnejše stike z gasilci ostalih občinskih zvez. Trd- ne stike so navezah z dra- štvi konjiške občine. Pokaza- li so se na tekmovanjih, ki so jih organizirala ta društva in na katerih so sodelovali tudi gasilci z Ljubečne. Povsod so se izredno lepo uveljavili in zasedli najboljša mesta, t*ko v Ločah, Zičah, Slov. Konji- cah, škofji vasi, Tepanju, Socki itd. Pa tudi strojniki so bili med naj'boljšimi v ob- čini. Velik poudarek so daM strokovnemu usposabljanju. To so ugotovili tudi člani ob- činske gasilske zveze, ki so društvu priznali prvo mesto v konkurenci A med 18 orga- nizacijami. četudi gre za prostovoljno gasilsko društvo, so podpisa- li pogodbo z obema op>eka> nama na njihovem območju ter se obvezali, da bodo pre- vzeli skrb za požarno vai*- nost. Predlagali so tusameznega kandidata. Skle- mli so tudi, da ukinejo šti- pendijo slehernemu učencu, ki bo imel ob zaključku re- dovalnega obdobja dve ali več negativnih ocen. štipen- dijo pa mu bodo znova pri- znali, ko bo popravil slabe ocene. -mb Naloge in akcije RK v letu 1968 Med šu-viliiiini nalogami, ki sto je prod organizacijo Rdečega križa v let« 1968. zavzema nedvomno prvo mesto krvoda.ialstvo. Pomen teh akcij je prav gotovo vsem ziian. Potrebe po krvni pla/mi so čedaljf večje in dokler znanost m v stanju nuditi ustrezne sintetične surovine, tako dolgo bo človek še edini vir tega življenjskega soka. Ua7ves<'ljivo je. da se posamezni kolektivi odzivajo na poziv krvn dajalskih akcij. Kljub temu, da imamo v Sloveniji razmeroma močno razvite krvodajalske akcijf. bi bilo prav. da se te še bolj raz. ■širijo in da vključijo vse. ki bi lahko darovali kri. Potrebno bi bilo, da -se v kolektivih poveča število kr^'odajaI^e\' in s tem z^ Kot(^,vi zadostno količino krvne plazme. Povsod pa ni takega ra- zumevanja za te akcije, tudi se če- dalje bolj opaža prevelika odsot nost ti.stib, ki jim je naša skup. nost dala največ, toda v teb akci- jah ne sodelujejo. \'sak bi se ma- ral zavedati, da ravno tu velja rek: l>anes meni — jutri tebi! Druga ravno pomembna akcija pa bi morala bil! akcija za na.še najmlaj.še. Počitnice so sicer se daleč, toda prav nič odveč ni, če pomislimo že s«'daj na to. Pomi- sliti moramo na one, katerim so, cialne razmere ne dopii.šča.jo, da bi se udeležili počitniških kolonij. S? vedno je mngo otrok, ki se teh kolonij niso nikdar udeležili, pa bi njihovo zdravje in njihov ra/voj to terjal. Zakaj jih nobena akcija ni- vidi in ne upošteva? Tudi li so člani naše socialistične skupnosti. Zato bi bilo prav, da se že sedaj pristopi k taki akciji. Prav bi bilo, da krajevne organizaci,je Rdeč.-gri križa ugotove lake primere in jim omogočijo udeležbo na počitniških kolonijah. GOUHH Pismo mojemu sosedu Dragi sosed, ne zameri, ker ti pišem in te s tem nadlegujem. Sicer pa, če ti povem po pravici, niti ne vem, če ravnam prav, ko se obra- čam na te in bi se rad s teboj pogovoril o več ali manj zaupnih rečeh. Ne vem, ker se ne spominjam točno, če nisi tudi ti tisti, ki se mi v obraz dobrika in smehlja, za hrbtom pa govori drugače. Imam namreč tak občutek, ki me pa lahko vara; pa tu- di sosed na drugi strani mi je oni dan pravil, naj se te rajši izogibam, ker nisi iskren. Seveda sem se takoj vprašal, kdo mi je potem pravi prijatelj, ali si nista oba soseda enaka, ali ni vsa sosešči- Tia takšna, da se na videz samo smehlja in kaže lep obraz, v resnici pa komaj čaka, da bi bilo kaj naro- be. Pa četudi ni, si nekaj izmislite, in potem, saj veš, kako to gre, od ust do ust kot narodna pe- sem, ki ne pozna svojega nastanka. Veš, meni pa je dosti bolj pri srcu odkrita be- seda, zato ti danes tudi tako pišem. Vem, da ti ni nerodno, ko prebiraš te vrstice, saj si v njih od- kril svojo bedno vlogo, če boš iz tega napravil kori- sten zaključek, bom ve- sel, sicer pa bom v pri- hodnje pazil, da se bom tudi sam smehljal, ko te bom srečal, v resnici pa te bom pošiljal k vragu. Toliko za uvod in še en- krat, ne zameri, če je bil daljši kot običajno. Zdaj pa nekaj besed o tistem, zaradi česar sem se odlo- čil, da ti pišem. No, tudi to naj ostane med nama. Navzlic neprijetnim mi- slim, še vedno čutim, da si mi blizu, da me boš ra- zumel ... in da ne boš trobil naprej. Oni dan bi moral na nek sestanek. Verjetno je bil pomemben kot so vsi sestanki, čeprav na njih mnogokrat mlatijo ali mlatimo v prazno. Saj veš, kako je s temi rečmi, četudi sem silno discipli- niran in sem v zadnjih dvajsetih letih preživel na sestankih četrtino svojega življenja — če je to sploh življenje — sicer pa me dobro poznaš; se tega po- membnega srečanja v res- nici nisem mogel udeleži- ti. Že dosti prej sem se namreč odločil, da v dru- gem, nekoliko večjem kra- ju obiščem neko priredi- tev, za katero sem imel samo enkratno priložnost. Ko pa sem dobil vabilo za to srečanje v domačem krogu, sem se zaradi dis- cipliniranosti opravičil in povedal, da me na sesta- nek ne bo. Upal sem, da je zadeva s tem opravlje- na in rešena. Pa ni bila! Zdaj se je šele začelo! Ne- kaj dni za tem sem spre- jel pismo, še preden sem ga odprl, me je čudno spreletelo. Žig na njem mi ni obetal nič dobrega. In potem sem bral: dragi tovariš, v svojem in v imenu nas vseh, ki smo te čakali, se ti »zahvaljujem«, ker se sestanka nisi mogel udeležiti... Meni se je malce zameglilo, kajti v teh besedah sem čutil več kot pikro opazko. Kot na filmskem platnu so se pred menoj zvrstili sestan- ki, seje in konference, pa spet sestanki, seje in kon- ference, dolge ure, za ka- terimi nisem nikoli žalo- val. Navsezadnje sem se vprašal — ali sem jaz ti- sti človek, ki imam pravi- co odločati o svojem živ- ljenju, četudi sem ga po- vsem posvetil naši stvari, in se v enem samem pri- meru opravičiti? Ali sem zaradi tega res napravil takšno napako, da sem si zaslužil posebno »zahvalo«? No, to vprašanje puščam odprto, čeprav bi ga lahko razvijal naprej. Puščam ga odprtega tudi zaradi te- ga, ker bi rad vedel, kako gledaš ti, kot moj dobri sosed, na ta primer. Toliko za danes, pa ne zameri, da sem te motil. Tvoj sosed Milan SOSED SOSEDU... TEDNIK, 25. JANUARJA 1968 7 KOMANDIRJA POSTAJ MILICE V CEIJU O PROMETU Premile kazni za brezobzirne voznike Podatki o prometnih nesrečah na jugoslovanslkih ce- stah so iz dneva v dan bolj grozljivi Raste število smrtnih nesreč, težje in laže poškodovanih oseb; čmii vikendi so se udomačili tudi pri nas. Kje so vzroki?' O tem in še o drugem sta na naša vprašanja odgovo- rila komandir postaje prometne milice FRANC ŠTI- HERL in komandir postaje milice Celje JOŽE JELEN. »število prometnih nesreč se je v zadnjih petih letih stalno večalo. AU je glavni vzrok v večji gostoti prome- ta?« »število prometnih nesreč res narašča. Še posebno za- skrbljujoče je, da so v pora- stu prav nesreče s težkimi te- lesnimi pKDškodbami in smrt- nimi izidi. Na to vplivajo šte- vilni momenti: premajh- na pazljivost uporabni- kov cest, objestnost med vož- njo, precenjevanje vozniških sposobnosti; prometno neod- Franc štiherl govarjajoče ceste s kritični- mi točkami, mešani promet na cestah in seveda gostota prometa, ki se je še nismo navadili, število registriranih motornih vozil neprimerno hi- treje raste kot število pro- metnih nesreč, torej ni go- stota glaven vzrok porasta.« »Kateri pa so glavni in naj- bolj p>ogosti vzroki nesreč na širšem celjskem območju?« »Neprimerna hitrost, glede na stanje prometa in ceste, nepravilno prehitevanje, krat- ka varnostna razdalja, vpliv alkohola, izsiljevanje predno- sti v križiščih in vključeva- nju v promet in nepazljivost pešcev pri prehodu čez ce- sto in ne nepravilni desni strani ceste. To so subjek- tivni vzroki.« »Varna cesta pripomore k varnemu prometu. AU so na- še ceste varne in dovolj ure- jene?« »Naše ceste nimajo pogojev za varnost. Promet jih je prerastel. še vedno imamo številne kritične — črne — točke, kjer nevarnost stalno preti udeležencem v prome- tu. Lani smo na celjskem področju odpravili nekaj takš- nih točk, vendar stanje še ni zadovoljivo. Imamo še križišče pri pošti, ožino ce- ste proti Laškem skozi Breg, ostri nepregledni ovinek v škof ji vasi, ureditev križišč na šlandrovem trgu in pri Vulkanizaoiji ter ureditev ko- lesarskih stez od Maribor- ske ceste do Vojnika, oz. od Ljubljanske ceste do Žal- ca. Tudi semaforizacija neka- terih križišč je nujna.« »Voznik je podrl pešca do smrti in dobil leto dni zapo- ra. So kazni premile ali pre- ostre?« »Kazni so premile, pose- bej za tiste, ka povzroče huj- še nesreče. Ostreje bi mora- li kaznovati tiste, ki so bili pod vplivom alkohola in tiste voznike, ki po nesreči p>obeg- nejo ia pustijo ponesrečen- ca na cesti. Javnost pa naj bd bila o vseh takšnih prime- rih informirana.« »Iz majhnega prekrška se lahko rodi veliko zlo. Ali ne bi kazalo že v kaU zatirati malomarnosti voznikov?« »še tako neznaten prekr- šek lahko povzroči težko prometno nesrečo. Uporabni- Jože Jelen ki cest se vse premalo zave- damo pvosledic, ki nastanejo zaradi neuix)števanja pro- metnih pravil. Zato moramo vsi pridobiti več prometne- ga bontona, obzirnosti in strpnosti poleg znanja, da ne bodo potrebni ostrejši re presivni ukrepi miličnikov, sodnikov za prekrške in so- dišč.« »So izpiti za voznika mo- tornega vozila prelahki?« »Izpiti niso lahki. Celjska komisija je zelo stroga pri polaganju izpitov, saj mno- go kandidatov pade. Voznika kandidata lahko proučuje voz- nik, ki že vozi tri leta, ven- dar niso vsi ti dovolj vešči vožnje. V bodoče naj bi to pristojnost imele le poobla- ščene organizacije, poučevaU pa bodo lahko samo vozni- ki inštruktorji.« »Ali so šole vse naredile pri prometni vzgoji otrok, ker v nesrečah mnogokrat sodelujejo otroci?« »Lani smo imeli manj ne- sreč z udeležbo šolskih otrok kot leto prej. To lah- ko pripišemo večji aktivno- sti šol pri prometni vzgoji. Veliko so pripomogli tudi starši, saj so ti najbolj za- interesirani za varnost otrok. »So primeri, ko gostin- ci — predvsem privatniki — silijo šoferja, ki je zausta- vil pred gostilno, da pije in mu pK>magajo skriti pijačo ob slučajnem prihodu pro- metne miUce, kako je mogo- če ukrepati proti takšnim?« »Res je, da nekateri gostin- ski delavci pred miličniki prikrivajo dajanje alkoho- la šoferjem, če pride do po- stopka zaradi vinjenosti. Pro- ti vinjenim voznikom ukrepa- mo tako, da jih izločimo iz prometa do iztreznitve. Zo- per strežno osebje, ki daje alkohol vinjenim osebam pa je mogoče ukrepati po Za- konu o javnem redu in mi- ru.« »Kaj predlagate za boljšo varnost na naših cestah?« »Znano je, da cestno omrež- je, zgrajeno v preteklosti, ne odgovarja več hitremu in modernemu prometu. Zato so utemeljeni predle^, da je potrebno v prvi vrsti zagoto- viti ustrezne objektivne po- goje prometne varnosti, od voznikov pa zahtevati spo- štovanje le — teh. Gre za upoštevanje dejanskega sta- nja naših cest, cestne sig- nalizacije in drugih pogo- jev od katerih je odvisna na- ša varnost.« M. Seničar Kako izvesti reelekcijo V celjski občini bodo letos v 75. delovnih organizaci- jah razpravljali in sklepah'o reelekciji, torej o možni za- menjavi direktorjev in dru- gih vodilnih ljudi. Ker gre zlasti pri imeno- vanju in reelekciji direktor- jev za zahteven pravni posto- pek, se je celjska Delavska univerza odločila za razgovor o tej problematiki. Le-ta bo v ponedeljek, 5. februarja j pričet kom ob 9. dopoldne , zgornji stranski dvorani rodnega doma v Celju. Vo^ ga bo sodnik okrožnega dišča v Celju, Boris Stro^ sack, namenjen pa je odg,j vornim delavcem v kadroy skih službah ter predstavnj kom ustreznih organov moupravljanja in družbeno političnih organizacij. MALA ANKETA Halo« taxi! Voznik taxija je pravzaprav zelo zanimiv poklic.^ Sediš v avtomobilu pred železniško postajo v Celju; in čakaš potnike. Ta gre do bolnišnice, drugi maio^ dalj, tretji pa celo v Maribor. Voziš ves dan, spo-, znavaš različne ljudi, števec kilometrov pa ti ne-i slišno reže kruh. Ob tem pa lahko zastavimo tudi] vprašanje, kaj vse pa se lahko zgodi voznikom ta-j xijev. ] Štiri voznike iz Celj,a smo vprašali, katerega do- J godka se najbolj spominjajo — veselega ali žalost-1 nega jn kaj menijo o svoji službi? FRANC TONI: Najbolj se spo-j minjam dc^odka, ko sta pred; meseci sedla v moj avtomobil j dva moška. Eden je sedel poleg.i mene, drugi pa na zadnji sedež.: Opazil sem, da je potnik zadaj j potegnil dolg nož in ga držal v? roki. še preden pa sem odpeljal,- so prišli miličniki in oba areti- rali. Seveda sem si oddahnil. Pri j naši službi je najtežje to, daj stranke ne poznaš. Pelješ jo v] zakotni kraj in sd ne moreš p>o- magati, če stranka ni v redu. j Vozil sem že potnika do pol dveh j ponoči in ko sva prispela ni ho-- tel plačati, kar tožite me, je re-i kel. So pa tudi takšni, ki naro-' čijo vožnjo, izstopijo, češ, e>o-; čakajte, imam opravek, in izgi-; nejo. I FRANC ZUPANC: • Dogodkov }&• veliko, ker pa je taxi služba^ takšna, da je tajnost zajamčenaj potniku pri njegovih opravilih^j seveda če niso skregani z zako«i nom, nerad pripovedujem o njih. i Morda samo to. Peljal sem se iz] Šentjurja pri Celju, ko je na av- i tobiosni postaji dvignil roko što-| par. Ker sem se vračal, je bilj avtomobil prazen in je prisede!, j Kilometer za tem ženska z dvig-' njeoo roko. Ko je opazila napis j taxi je prestrašeno mahala z; roko, ne, ne, kar pojdite dalje.; Namreč nekaj je, ljudje smo, saj j ni s tem da si taxi, rečeno, da i ne boš na pK)vratni vožnji neko-' ga brezplačno zapeljal. Pa tudi tako dragi nismo, kot si ljudje- mislijo. 120 Sdin za kilometer. ] IVAN PLANINŠEK: človek se^ pri takšnem vprašanju nehote i sp>omni tistih najbolj žalostnih] trenutkov v svoji dolgoletni pra-^ ksi taxi voznika. Tako je bilo; za časa okupacije v Celju. Za-j prli so nas in nam p>obrali do-j voljenja za opravljanje obrti, i Šele po osvoboditvi smo jih do-; bili nazaj. Za vesel dogodek^ vprašujete? Najbolj vesel sem j takrat, ko moram plačati davek,' ha, ha,... Veselih dogodkov je^ pravzaprav bolj malo, vsaj jaa^ jih nimam. Lahko rečem, daj nam je voznikom t£ixijev sedaj ^ mnogo teže, kot nekoč. Ljudje; imajo svoje avtomobile, mnogo • maaj je tudi službenih voženj, i tako, da ni več takšnega zasluž-i ka, ki pa tudi drugače ni bil- nikdar posebno velik. EMIL TRSTENJAK: Nekoč sem^ peljal stranko v Maribor in joj čakal od 9. do 10. Obiskala sva; tudi Rogaško Slatino. Na cilj«; pa jo je pvobrisal. Koliko denar-! ja sem tako izgubil? Približno 25^ tisočakov, to pa je velik denar i za voznika taxija. Veseli dogod-, ki? Pravza.prav sem in verjetno tudi ostali, najbolj vesel, če lah-i ko pom^aš kadar se mudi, kO! gre za življenje. Nesoi-eča, zastru-j pitev ali porodnica. Tudi takšni; primeri so. Po reformi ni ved toliko »državnih voženj«, direK-j ^ — , „ torji in sekretarji se vozijo tj službenih avtomobilih; skratka j naše življenje je mnogo bolj na-; pomo. j SKUPNA ŽELJA TAXI VOZNIKOV: »Občma nal] omeji s predpisi tako imenovane črne vožnje las** nikov motornih vozil, ker te odžirajo kruh pošte-^ nim obrtnikom.« Mila«, Odred »Otok« na dobri poti Prizadevni laborniici Iz poročila, ki so ga na zadnja seji, .posvečeni prvi obletnici ustanovitve ta- borniškega odreda Otok v Celju, obravnavali člani njegove uprave, lahko sklepamo, da je bila de- javnost v tem kratkem ča- su zelo plodna in bogata, člani odreda so se udele- žili tabora prijateljstva na otoku Visu in priiKMnogli k ustanovitvi tamkajšnje enote, ki šteje že nad 70 članov, dalje so prevzeli skrb za 76-letno socialno podpiranko in 90-odstotne- ga vojnega invalida; prire- dili so proslavo v počasti- tev dneva armade in več drugih prireditev ter se udeleževali različnih akcij. Tudi program odreda »Otok« za letošnje leto je zelo pester. Uresničevati so ga pričeli z udeležbo na pohodu na Osankarico pri Treh žebljih, nadaljujejo pa ga s taborniškim teča- jem, ki se je pričel v ne- deljo za. vse tiste, ki so na novo postali člani te organizacije in jim je vse- bina in obdika lijene de- javnosti še neznana. Po- buda za ta tečaj pa je izšla tudi iz težnje, da bi koristno zaposlili otroke v času zimskih počitnic, ko So mnogi izaned njih zara- di zaposlenosti staršev brez nadzorstva. Na deset- dnevnem tečaju, ki bo trar jal dnevno od 9. do 13. ure, bodo med drugim ob- ravnavali pomen tabomi- ške organizacije in teme, kot zgodovina tabomištva, zgodovina obveščanja, ču- vanje taborniške in osebne opreme, osnovna načela ta- borniške organizacije, dr- žavna ureditev SFRJ, Šta- jerska v borbi, vstaja ju- goslovanskih narodov 1941 in tako dalje. Program vse- buje seveda še vrsto dru- gih tem, potrebnih za m- popolnjevanje znanja in veščin mladih članov. Ker zimski čas ne dopušča praktičnih akcij na teire- nu, bodo to vrzel iapopoi- nili v sporniadanskem in poletnem času. Vsakdo, ki bo tečaj z uspehom zar ključil, bo prejeli prizna- nje, da je osvojil I. zvez- do, medtem ko bo za osvojitev II. zvezde po- tirebno opraviti še prafetič- ne vaje. Za vse udeležence tečaja bodo ob koncu pri- Tedili nagradni izlet, vsak tečajnik pa bo imel tudi kontrolni list, M ga bodo dnevno podpisovali in bo- do taiko udeležbo na teča^ ju lahko sipremijaili tudi starši. Na seji odredove uprave so določili tudi ekipo, ki bo 27. in 28. tega meseca zastopala »Otoik« na tradi- cionaJnem zimskem poho- du po poteh Pokljuke in Jelovice za prehodni po- kal krajevnega odbora SZDL Bled. Ing. Stane Zabovnik Pred dnevi so se Zagorjani poslovili od inž. Sta- neta Zabovnika^ dolgoletnega direktorja rudnika rja- vega premoga Zagorje ob Savi. Komaj 56 let star je podlegel srčni kapi. Z imenom Staneta Zabovnika, zagorskega rojaka, je tesno povezan razvoj sloven- skega premogovništva pa tudi obnova številnih pre- mogovnikov v SR Makedoniji in SR Srbiji ter na Kosmetu. Neposredno po vojni je nekaj časa službo- val kot obratni inženir v Kosovu, kasneje v Tesi- babi, Knjaževcu in drugod. Eno leto je bil svetmK za rudarstvo pri Predsedništvu vlade FLRJ v Beo- gradu, zatem pa generalni direktor direkcije za pre- mogovništvo LRS v Ljubljani, Rudnik rjavega premoga v Zagorju ob Savi je vodil enajst let. V tem času se je vsestransko priza- deval za razvoj podjetja, za uvajanje mehanizacije in rekonstrukcijo nekaterih dotrajanih proizvodnih naprav. Bil je idejni nosilec razvoja zagorske lokalne industrije in zagorskega lokalnega gospodarstva, prt čemer si je pridobil veliko zaslug za ustanovitev ne- katerih sedanjih zagorskih podjetij. Dolga leta je bil član zveznih in republiških ustanov za rudarstvo, v Zagorju pa predsednik sveta za gospodarstvo in kasneje za urbanizem pri občinskem ljudskem od- boru oziroma občinski skupščini v Zagorju ob Savi. Zagorjani ne bodo pozabili njegovega deleža prt izgradnji delavskega doma. Znano je, da so bilf investitorji sedanjega zagorskega hrama kulture — zagorski rudarji. Stane Zabovnik je ves čas aktivno sodeloval pri vodenju izgradnje delavskega doma in se zavzemal za njegovo estetsko in funkcionalno ureditev. Za svoje prizadevanje na tem področju ga je Zveza kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije Tux predlog občinskega sveta »Svobod« in prosvetnih, društev odlikovala z odličjem^ bil pa je tudi nosilec odlikovanja za zasluge za narod. Na njegovi zadnji poti so ga pospremili številni prijatelji, znanci, sodelavci, zagorski in zasavski ru- darji, predstatmiki družbenopolitičnega življenja tz Ljubljane in Zasavja. M. V.; 8 TEDNIK, 25. JANUARJA 1968 TESNA VEZ MED SKUPŠČINSKO KOMISIJO IN DELAVSKO UNIVERZO V 2ALCU Priporočilo in akcija I SEPTEMBRA PRETEKLEGA LETA JE OBČINSKA SKUPŠČINA ŽALEC SPREJELA POSEBNO PRIPO- ROČILO DELOVNIM ORGANIZACIJAM S POD- ROČJA IZOBRAŽEVANJA KADROV » DELAVSKA UNIVERZA JE BILA ZADOLŽENA, DA ORGANIZIRA POSEBEN TEČAJ ZA VODJE KA- DROVSKIH SEKTORJEV I AKCIJA ŽE KAŽE PRVE REZULTATE f SODELOVANJE, KI GA VELJA UPOŠTEVATI Problematika kadrov stopa landanes v osprednjemednaj- ktualnejšimi problemi izva- mja gospodarske in družbe- e reforme, že bežna analiza adrov na nivoju celotne žaL ke občine je pokazala, da je nujno potrebno takoj podvzeti konkretne ukrepe, da se situ- acija čimprej spremeni. Na po- budo komisije za kadre pri ob- činski skupščini, ki jo vodi zna- ni družbeno politični delavec v žalski občini JOŠKO ROZ- MAN, je bilo delovnim orga- nizacijam poslano posebno priporočilo, v katerem je v petih točkah opozorjeno na najpomembnejše ukrepe s katerimi je moč že v relativ- no kratkem času doseči po- membne rezultate. Priporočilo skupščine zave- 2!uje delovne organizacije, da ne morejo več brezglavo za- poslovati delovne sile, ne da bi pri tem upoštevali zahteve teshnološkega procesa in de- lovnega mesta. Poleg racio- nalnejše politike pri zaposlo- vanju, pa naj delovne organi- zacije takoj podvzamejo ustrezne ukrepe za organiza- cijo dopolnilnega in nadalje- valnega izobraževanja. V pri- poročilu sta opazni pred- vsem dve točki in sicer rok, fci je bil postavljen do konca lanskega leta in zadnji od- stavek s katerim komisija priporoča, da naj se v celot- no akcijo vključi Delavska univerza. Pri delavski univerzi niso držali križem rok. Takoj so sestavili konkreten delovni program, ki je obsegal dve bistveni fazi. V prvi fazi so za vse vodje kadrovskih sek- torjev organizirali tri inštruk- taže na temo, kako naj se v delovnih organizacijah loti- jo izdelave ustrezne nomen- klature poklicev. Seminarja se je udeležilo 17 vodij kad- rovskih služb iz delovnih or- ganizacij žalske komune. Ta- koj po končani inštruktaži so kadrovske sliižbe v podjetjih začele s tem zahtevnim in kompliciranim delom. V sklop prve faze ukrepov spa- da tudi dogovor, da morajo tako izdelane nomenklature obravnavati še samoupravni organi ter jih tudi potrditi. Druga faza uresničevanja priporočila občinske skupšči- ne pa obsega izdelavo anali- ze obstoječega kadra v delov- nih organizacijah. Delavska univerza se tudi v tej fazi pojavlja kot organizator semi- narja, oziroma inštruktaž, kjer dobijo vodje kadrovskih služb vsa potrebna napotila, kako naj se tega zahtevnega posla lotijo. Po opravljeni analizi kadrov pa nastopi naj- odločilnejši moment, izdelave primerjalne študije med no- menklaturo potrebnih delov- nih mest, ki je bila izgotov- Ijena v prvi fazi in med ana- lizo obstoječega kadra. Inter- pretacija tako dobljenih po- datkov mora nujno pokazati kakšno je konkretno stanje v sleherni delovni organizaciji. Takoj je možno ugotoviti ko- liko in kakšne poklice delov- na organizacija še potrebuje, kakšni delavci in seveda tudi kateri so pravzaprav odveč, odnosno tisto najpomembnej- še katerim (in kolikim) de- lavcem je potrebno takoj po- magati, da se vključijo v do- polnilno izobraževanje ter si tako čimprej pridobijo delov- nemu mestu ustrezno stro- kovno, oziroma splošno izo- brazbo. Rok za izdelavo obeh ana- liz v posameznih fazah je bil prvotno določen do konca lanskega leta, pa so ga iz ob- jektivnih razlogov podaljšali do 31. marca letošnjega, ko mora sleherna delovna orga- nizacija razpolagati s kon- kretnimi ugotovitvami na eni strani in konkretnimi pla- ni izobraževanja na drugi strani. Pobuda je vsekakor edin- stvena, sodelovanje med skupščino in Delavsko univer- zo pa več kot pohvale vred- no. Takšna originalna oblika sodelovanja omogoča, da pri- poročila skupščine ne ostane- jo samo na papirju, temveč doživijo svojo popolno ures- ničitev. Prvi rezultati te soli- dne in strokovno organizira- ne akicje so že vidni, saj so v nekaterih delovnih organi- zacijah takoj pristopili k re- alizaciji izobraževalnih akcij. Posebej je potrebno p>ohva- liti KIL LIBOJE, ki je takoj omogočil določenemu številu delavcev, da so se vključili v osnovno šolo, čeprav vemo, da tovarna trenutno finančno ne stoji najbolje. B. STR.MČNIK NA KRATKO UREDITEV CESTE SKOZI TRG v našem časniku smo že poročali, da bodo porebival- ci Vranskega letos praznova- li sto letnico svojega kraja. Ob tej priliki bi radi pred- vsem uredili cesto, fci i>elje skozi trg, saj je le-ta kljuto temu, da je asfaltirana na ne- katerih mestih močno do- trajala. Rekonstrukcija bo po predračunu stala 15 milijo- nov starih dinarjev. Občin- ska skupščina Žalec je oblj^u- bila prispevek v višini ene tretjine stroškov, če bodo Vrančani zagotovili preostali dve tretjini. Izvedeli smo, da bosta Gozdno gospodarstvo in Kmetijski kombinat i>ri- spevala znaten delež. Pom«^ gala bodo tudi druga podje*- ja, kot na primer Cevomoo- taža. Prebivalci Vranskega p« imajo svoje težave tudi z kra- jevnim vodovodom, kajti tu- di ta bi bil potreben koreni- te obnove. Upajo, da bcKto uspeli zbrati potrebna sre* stva in rešiti tudi ta pro- blem. MANJŠE ŠTEVILO ZAPOSLENIH Med nmoge delovne orga- nizacije, ki so zadnjih dveh letih zmanjšale število zapo- slenih delavcev, spada tudi Kmetijski kombinat Žalec Medtem, ko je bilo leta 19^ v tej veliki delovni skupno- sti zaposlenih 2.398 delavce^ se je število le-teh koncem preteklega zmanjšalo na dva tisoč devetnajst, kar pomeand padec za celih 12 odstotkov. Na i>odročju celotne občine Žalec se je število zaposle- nih delavcev v istem časov- nem obdobju zmanjšalo za 7 odstotkov. DOBRO GOSPODARIJO Gradbeno podjetje »GRAD- NJA« Žalec je tudi minulo poslovno leto zaključilo z le- pimi gospodarskimi uspehi Podjetje je imelo preko ene milijarde brutto realizacije ustvarili pa so tudi sklade. Trenutno je v tej delovni or- ganizaciji zaposleno 240 delav- cev; število delavcev pa se v gradbeni sezoni seveda p>ove- ča. 15. aprila letos bo ta skro- men in prizadeven delovni kolektiv proslavljal petnajsto obletnico svojega obstoja. Ob njihovem prazniku jih bomo obiskali ter o njih zapisali kaj več. VEČERNA POLITIČNA ŠOLA Pri žalski Delavski zniver- zi je od 1960 leta dalje tispeš- no končalo večerno politič- no šolo kar 626 slušateljev. Tudi letos so priprave za to obliko političnega izobraževa- nja v zaključni fazi. Računa- jo, da bodo imeli dva oddel- ka večerne politične šole II. stopnje in en oddelek I. stop- nje. Učni programi za obe stopnji so končani, kadrov- ske priprave pa tečejo preko političnih forumov, predvsem komiteja ZK. Program obse- ga 80 učnih ur predavanj in razprav, v vseh treh oddel- kih pa naj bi se zvrstilo preko 80 slušateljev s področ- ja celotne žalske občine. PRORAČUNSKI DOHODKI PRESEŽENI Dohodki občinskega prora- čima občine Žalec so bili v lanskem letu za cca 30 mili- jonov starih dinarjev višji, kakor pa je bilo planirano. Višek proračunskih sredstev je skupščina razdelila tako, da je ded sredstev namenila šolstvu del sredstev pa so dobile krajevne skupnosti, ra- zen tistih kjer imajo indu- strijska podjetja. Pričakuje- jo, da bodo dohodki letos MALI INTERVJU Poživiti delo mladine v občini Žalec so meseca decembra svečano sprejeli v ZK deset novih članov. Obiskali smo tov. VEZOCNIK VIDO, ki je zaposlena v žalski »GRADNJI« in sicer na delovnem mestu tajnice direktorja, ter ji postavili nekaj vprašanj. 0 »Ni še dolgo tega, ko si bila sprejeta v Zvezo komu- nistov. Kaj te je vodilo pri tvoji odločitvi, da stopiš v vrste komunistov?« VIDA VEZOČNIK: »Moja odločitev, da postanem člani- ca ZK je pravzaprav že sta- ra. Poleg tega, da spreje- mam stališča Zveze komuni- stov, kot svoja stališča, mo- ram predvsem poudariti, da sem bila že kot otrok vzgo- jena v družini z napredni- mi pogledi. Moj oče, ki je komimist od prvih povojnih let, mi je znal bolj kot kdor koli razložiti kaj je prav kaj ni. Moj vstop med članstvo ZK je torej samo logično na- daljevanje tistega, kar sem spoznala ob očetu — komu- nistu.« Pred Zvezo komunistov stoje v današnjem obdobju iz- redno odgovorne naloge. Ka- tero je po tvojem mišljenju najaktualnejše vprašanje, ki ga bo morala obravnavati ZK v vašem podjetju,« VIDA VEZOCNIK: »Po- membnih nalog se pvm goto- vo ne manjka, čeprav je po- trebno omeniti, da v delov- ni organizaciji <-,renutno ni- mamo kakšnih posebnih pro- blemov. Smatram, da je po- dročje kadrovske politika ena izmed konkretnih nalog, ki jih bomo morali obravnava- ti tudi komimisti. Dosledno se bomo morali zavzemati za uresničitev priporočila občin- ske skupščine o izobraževa- nju.« »Omenila si izobraževa- nje. Ali imaš kot mlad ko- munist željo, da bi se poli- tično izpopolnila; morda v večerni politični šoli?« VIDA VEZOČNIK: »Tak- šna potreba vsekakor obsta- ja, sicer pa osebno sma- tram, da moram najprej kon- čati strokovno izobraževanje, da bom lahko uspešno oprav- ljala obveze mojega delov- nega mesta. Istočasno ob tem, pa se moram tudi politično izpopolnjevati, za kar pa da- nes ne manjka pogojev, vpra- šanje je le pomanjkanje ča- sa.« Še sva razpravljala o tem in onem in kaj hitro sem ugotovil, da dobro pozna problematiko svojega podjet- ja, še posebej je omenila to, da bo potrebno poživiti de- 10 mladinskega aktiva, za ka- terega trenutno ne bi mog- 11 trditi, da je najboljše. Pre- pričan sem, da bomo kdaj kasneje kaj zapisali tudi o mladinski organizaciji, saj jih bomo ravno po tem vpra- šanju tudi obiskali. -nik Mlada junaka sta vihtela svoji metli pred Zdravstveno postajo na Vranskem, vsled česar prav gotovo lahko mimo zapišemo: DOBESEDNO PRED TUJIM PRA- GOM... (Foto: Bemi) Kam naj se ,vaga prevaga' Javna mostna tehtnica, ki stoji poleg sedeža krajevne skupnosti na Vranskem je čez in čez potrebna temeljitega popravila. Streha ma- le hišice je ponekod precej pomečkana, oken- ska stekla so skoraj vsa razbita, na samem | mostu pred hišico pa zija velika luknja poj vsej širini in čaka, kdaj se bo komu izmed Vrančanov, (tujci so po možnosti zaradi even- tuelne kritike izvzeti) »posrečilo«, da si bo zlo- mil nogo. Ni kaj reči, kot posebno zanimivost sem moral pač slikati! j Približno četrt ure kas- neje sem stopal zopet mi- mo tehtnice, pa sem mi- mogrede in nehote postal priča sledečemu pogovoru: »Vidiš, tale je tisti, ki je malo prej slikal vašo tehtnico,« pravi starejši možakar že osivelih las. Pokazal je name. »Kako moreš reči našo tehtnico,« se je začudeno branil mlajši sobesednik. Nehote sem pristopil bliže, še predstavil se menda nisem, stvar me je namreč začela zanimati. Poklicna radovednost pač, saj razumete! »Seveda je tehtnica va- ša, saj je že dolgo tega, ko jo je občina, oziroma krajevna skupnost prene- sla na vas,« utemeljuje svoje stališče starejši to- variš. »Pri nas je že nimamo med osnovnimi sredstvi, to pa že vem, da je ni- mamo zapisano,« se silo- vito brani drugi. Nehote vprašam: »Opro- stite, čigava je potem, va- ša ali vaša?« »čigava neki, naša Vran- ska seveda, samo denarja nimamo, da bi jo popra- vili, pa jo kombinat pri- pisuje nam, mi na. krajev- ni skupnosti pa mislimo, da jo bodo popravili oni.« No, kaj hitro smo bili vsi trije mnenja, da bo tehtnico le treba popraviti, pa naj si je njen lastnik Krajevna skupnost ali Kmetijski kom- binat Prvič, takšna kot je, Vranskemu prav gotovo ni v okras, drugič pa zna biti, da bi se kdaj pokazala potreba po tem, da bi tudi na Vranskem stehtali kaj takšnega, kar bi pre- seglo eno tono... (Foto: Bemi) TEDNIK, 25. JANUARJA 1968 9 Fna kratko SEMINAR ZA MLADE Delavska univerza v Vele- nju pripravlja poseben semi- nar z družbeno-ekonomsko problematiko za člane Zveze mladine, ki delajo v samo- upravnih organih podjetij in ustanov. Program bo posebej prilagojen iskušnjam mladi- ne v samoupravljanju. SLIKARSKA RAZSTAVA Letošnjo prvo slikarsko raz- stavo v prostorih Delavskega kluba Velenje so posvetili domačinu, amaterskemu sli- karju Mišu Skomšku. To- krat razstavlja olja. Mišo Skornšek je zaposlen v ter- mocentrali Šoštanj. SMUČI NA POSODO Obiskovalcem počitniškega doma Počitniške zveze v Vele- nju daje vodstvo smuči in palice na posodo. To mož- nost lahko izkoristijo tudi mladinci in mladinke iz Vele- nja, ki ne premorejo last- nih smuči, a bd se vseeno radi p>ognali po lepih smuči- nah v okolici Velenja. Izpo- sojevalnina ni velika, za ves dan samo 250 starih dinar- jev. Smučarsko opremo poso- ja svojim gostom tudi hotel »Paka«, vendar je ondi na- jemnina nekoliko višja. »VOJVODINA« NA TRENINGU Dve kompletni moštvi »Vojvodine« s trenerjem in tehničnim sekretarjem se mu- dita na zimskem treningu v Velenju. Nogometaši stanuje- jo v hotelu »Paka«, za tre- ninge v zaprtem prostoru pa imajo na razpolago telovad- nico v moderni osnovni šoli. SLIKAR ZAVOLOVŠEK UREJA NOV ATELJE Akademski slikar Alojz Za- volovšek, sicer profesor za likovni pouk na velenjski osnovni šoli, si ureja v svo- jem novem domu slikarski atelje. Obenem bo v novem o- bolju lahko priredil tudi manj- šo interno razstavo svojih stvaritev. Kot sam pravi, bo v novem ateljeju lahko za- čel normalne je in bolj spro- ščeno delati na pomlad le- tos. K. CEZ POČITNICE POLN DOM Dom počitniške zveze v Ve- lenju, ki premore 80 postelj bo v zimskih počitnicah popolnoma zaseden. Prijavi- li so se številni ferialci iz drugih republik, ki bodo zim- ske počitnice izkoristili za smučanje in izlete na velenj- skem območju. TORKOVI VEČERI V DELAVSKEM KLUBU Vodstvo delavskega kluba Velenje nadaljuje s prireja- njem torkovih večerov. Le-ti so se že pred leti zelo obne- sli in bi bilo zares škoda v celoti opustiti to obUko kul- turno zabavnega življenja. Mi- nuli torek je bil večer po- svečen instrumentalno vokal- nemu ansamblu Koroški fant- je iz Prevalj. ZAHVALA TOV.4RIŠLI upravniku in ostalim članom kolektiva slaščičarne »ZVEZDA« v Celju se zahvalju je za novoletno darilo in želi polno delovnih uspehov v letu 1968 — Jožef Čuden. KOLEKTIVU Slovenskaga ljudske, ga gledališča v Celju prisrčna hvala za izkazano pozornost ob prehodu iz starega v Novo leto, s željo, da bi njih kulturna pri- Eadevanja rodila čimbogatejši sad — bivia šepetalka Tilka Sve- telškova. Za učenje nikoli prepozno • VLADO VALENČAK: ZA DELAVSKO UNIVERZO BI BILO VEČ KOT PREVEČ DELA, ČE BI IMELI V VSEH DELOVNIH ORGANIZACIJAH VEC SMI- SLA ZA IZOBRAŽEVANJE • IZ RUDNIKA LIGNITA LANI 300 UDELEŽENCEV NA RAZLIČNIH SEMINARJIH Delavska univerza v Vele- nju premore zraven kluba lastno zgradbo s čudovitimi prostori, ki pa, žal, vse pre- več samevajo prazni. V tem čebalnjaku znanja bi lahko potekalo drugačno življenje od zdajšnjega. Vse preveč je namreč očitno, da so v neka- terih delovnih organizacijah z reformo začeli z dinarji škrtati na ne najboljšem kon- cu. Pa ni povsod tako. V ru- dniku lignita na primer real- no presojajo potrebo po eko- nomskem in političnem izo- braževanju v kolektivu. Lani se je tako udeležilo 17 semi- narjev pri delavski univerzi 300 zaposlenih iz rudnika, ki so redno prihajali na preda- vanja in razgovore. In še en EKKiatek: kar 70 odstotkov vseh članov samoupravnih or- ganov je šlo skozi dopolnil- no izobraževanje, ki jim omogoča laže razreševanje ne- malo zahtevnih nalog s pod- ročja samoupravljanja. Ker so seminarji z družbeno eko- nomsko tematiko zelo lepo obiskovati, bo velenjska de- lavska univerza jeseni letos ponovno pripravila take se- minarje. Kar zadeva dopolnilno izo- braževanje je predvsem zad- nje mesece dosti več inte- resa v družbenih in politič- nih organizacijah (sindikat. Socialistična zveza in ZMS). Tudi v okviru skupščine ob- čine so spričo znanih rezul- tatov o izobrazbeni stopnji zaposlenih v delovnih orga- nizacijah podvzeli nekate- re pobude za večje aktivira- nje dopolnilnega izobraže- vanja. V sklopu DU deluje šola za odrasle (7. in 8. raz- red osemletke), v treh od- delkih so večidel mladinci iz rudarskega šolskega cen- tra ki so se vpisali v to šo- lo s pomanjkljivo osnovno izobrazbo. Omenjene oddelke obiskuje tudi nekaj ljudi iz delovnih organizacij, vendar še ne v predvidenem odstot- ku. Možnosti, ki jih na tem področju nudi Delavska uni- verza v Velenju torej še zda- leč niso izkoriščene. Institu- cija nudi zelo raznolike mož- nosti izobraževanja in bi bi- lo zanjo, kot je dejal direk- tor Vlado Valenčak, več kot preveč dela, če bi imeli v vseh delovnih organizacijah dovolj smisla in raziuneva- nja za to. V tem letu bo DU med drugim skušala obuditi zani- manje tudi za jezikovne teča- je. Tečaj nemškega jezika je sedaj v teku, razpisali pa so tudi termine za ostale je- zikovne tečaje. Največ je tre- nutno zanimanja za učenje angleščine in bo zato ta tečaj začel z delom razmeroma kmalu, drugi pa, razumljivo tedaj, bo bo vsaj minimalno število prijavljenih kandida- tov. K. Velenje dnevno 11.750 ton premoga Premogovnik lignita Velenje si je letošnji pro. izvodni plan zastavil v višini 2 milijonov 9O().00() ton premoga oz. za 48.000 ton premoga več kot so ga nakopali v minulem letu. Prve tri tedne proizvodnja zelo v redu potefcj ter nakopljejo dnevno povprečno 11.570 ton, ki gj sproti prodajo. Menijo, da je letošnji start premo, govnika boljši kot januarja lani. Zaradi povpraševa, nja po premogu bodo rudarji, razen ene, delali vse sobote v mesecu. Delno že v februarju, zlasti pa v marcu, že lahko računajo na manjše povpra^ sevanje, vendar ne toliko, da bi morali kopati na zalogo. Predvidoma bodo imeli rudarjj prihodnji mesec 2 prosti soboti, v marcu pa vse. V kasnejših mesecih se ne bo mogoče ogniti proizvodnji za deponijo, čeprav povzroča to dodat ne stroške 1500 Sdin pri toni premoga, ki jih ni mogoče vkalkulirati v prodajno ceno. Kolikor je ta več stroškov, za toliko se zmanjša že itak mini. malen dohodek na tono nakopanega premoga. V Ve. lenju predvidevajo za kritične mesece v plasmanii premoga določene popuste kupcem. Največ bi v tem primeru prišli v poštev odjemalci v široki potrošnji K. Aerofilter iz „Chrommetala" Velenj( Precej dolgo bo že t^:a, kar smo nazadnje spregovo- rili o velenjskem podjetju »Chrommetal«, o podjetju, ki je »našlo« samo sebe in svoj položaj na tržišču šele v zad- njem obdobju. To kovinsko podjetje z 200 zaposlenimi in raztresenimi obrati kot posledica razvoja, je lani ustvarilo več kot 800 milijo- nov starih dinarjev realiza- cije. Kruha, da tako reče- mo, je bilo kajpak največ od tovarne gospodinjske opre- me »Gorenje«, za katero je »Chrommetal« delal na 80 odstotkih svojih zmogljivosti. Samo s površinsko obdelavo določenih sestavnih delov za »Gorenje« so ustvarili za 350 milijonov starih dinarjev realizacije. Za leto 1968. so se tod že lani odločili, da bodo neko- liko preusmerili svoj razvoj. Predvidoma bodo 50 odstot- kov svojih kapacitet koristi- li za kooperacij ske potrebe tovarne »Gorenje«, ostalo pa bo na voljo za lastno proiz- vodnjo. »Crommetal« je že v minulem letu osvojil za go- spodinjstva zanimiv proizvod aerfilter ali f>o domače či- stilec zraka, ki se ga namesti nad številnikom. čistilec nam- reč s pomočjo ventilatorja in ustreznih vložkov m nično in kemično očistil in pare, ki uhajajo v i med kuhanjem. Na ta a se v kuhinjah popolnoma sti zrak. Podobne prip: že nekaj let prodajajo v jini. Velenjsko podjetje je lo na tržišče prve serije stilcev zraka, za katere lična ohišja iz polipexa i; luje Industrija plastike stanj. Za sedaj proizva; čistilce v beli barvi, m( pa so tudi izvedbe v na; ličnejših pastelnih bar Maloprodajna cena čisti znaša 75.000 S dinarjev letošnjem proizvodnem ; gramu predvidevajo izdf 15.000 do 20.000 tovrstnih prav. V kolektivu »Chromm la«, bo letos pomemben godek tudi selitev podit v nove prostore blizu to ne »Gorenje«, kjer se proizvodnja lahko razvija skladu s sodobnejšo orf zacijo. Pridobitev tega bo tudi nov avtomat za vaniko, ki bo omogočal a sanje zaščitnih slojev 1 ma, niklja in drugih kov: poljubnih debelinah, kar nedvomno obeta naprede: kakovosti. F Pipe, oh te pipe! Hišni sveti in stanovanj- ska podjetja imajo nemalo skrbi in tudi izdatkov v zve- zi s popravili in zamenjavo notranjih inštalacij v hišah družbene lastnine. Tudi v Ve- lenju ni nič bolje glede tega, še zlasti, ker je tod večina stanovanj bil-^. zgrajena v ko- njimkturnem obdobju, ko je na tržišču bilo mogoče pro- dati vse mogoče. Zato se vo- dovodne armature, pipe, naprave v straniščih, rezer- varčki, emajUrani lunivalniki ter diTigi elementi zaradi sla- be izdelave in materiala po- kvarijo oz. dotrajajo veliko prej, kot pa je določena do- ba trajanja, (z občinski- mi odloki namreč). Te pK)- manjkljivosti priznajo tudi sa- mi proizvajalci naprav in elementov. Na predlog Stanovanjskega podjetja Velenje in Sveta za komunalne zadeve in urbani- zem pri občinski skupščini je leta pred kratkim dolo- čila spremembe odloka o mi- nimalnih tehničnih normati- vih za vzdrževanje stanovanj- skih hiš. Doba trajanja za pipe in armature pri pritisku do 3 atm. je določena na 6 let (prej 10), za pipe in arma- ture pri pritisku nad 3 atm. na 5 let (8), za WC rezervar- je na 10 let (15), za porcela- nast umivalnik na 20 let (prej 30 let), za emajlirano pomivalno korito na 15 let (prej 20 let) za navadna lese- na tla od 30 na 20 let. Tudi za nekatere lesene dele, tra- kove in vrvice, ki jih je treba večkrat nadomestiti z novi- mi, je določena skrajšana doba trajanja. Med drugim sprememba tudi določa, da je potrebno oplesk železnih delov na hišah opraviti vsa- ki dve leti. Torej, tako sla- be barve izdelujejo naše to- varne! Postajališče v Šoštanju je zgradilo Turistično društvo v 1. številki C. Tednika smo na 10. strani objavili sli- ko avtobusnega postajališča, ki ga uporablja avto turistič- no podjetje »Izletnik«. Kot so nam sporočili iz Turistič- nega društva Šoštanj, ni zgradilo postajališče podjetje »Izletnik«, pač pa Turistično društvo Šoštanj. Tole iz nji- hovega pisma: »Turistično društvo Šo- štanj je v postajališče investi- ralo več kot 18 milijonov sta- rih dinarjev ter je bilo od vsega začetka iniciator za to gradnjo. Po izgradnji, ki je bila končana do maja 1967. le- ta, pa je tudi absolutni last- nik celotnega objekta. »Izlet- nik« Celje se je zavezal, da bo kot nadomestilo za upo- rabo avtobusnega postajali- šča ter svojega urada prispe- val v 5 letih 12 milijonov sta- rih din. S tem je delež »izlet- nika« prešel iz investicije v samo vzdrževanje«. Od »Izletnika« pa smo pre- jeli k podpisu k sliki posta- jališča v Šoštanju sledečo do- polnitev: »Postajo je zgradi- lo Turistično društvo Šoštanj skupaj s Krajevno skupnost- jo Šoštanj, ki sta tudi last- nika avtobusne postaje«. Torej spet malce drugače! Veliki in mali... ali pa obratno! Foto: Bemi V ŠOLSTVU ZAČASNO FINANCIRANJE Ker proračim občine Vele- nje še ni sprejet, razen tega pa tudi ni znana udeležba na dohodkih, je glede finan- ciranja temeljne izobraževal- ne skupnosti Velenje spreje- ta začasna rešitev. Višina ob- činskega prispevka za iz- obraževanje iz osebnega do- hodka ter dela občinskega prometnega davka, ki je do- hodek temeljne skupnosti iz- obraževanja Velenje, ostane za prvo tromesečje ista kot je bila določena z občinskim odlokom za leto 1967. Ta začasen ukrep financi- ranja izobraževanja v občini je bil potreben, da bi šol- stvo lahko v prvih mesecih leta neovirano opravljalo svo- je poslanstvo. V STIXU .1 PROIZVODNM ŽE prodana" Razmeroma maloštevilen lovni kolektiv podjetja S' Velenje, ki izdeluje tip kuhinje, je lani ob neSt menjenem številu zaposK povečal proizvodnjo za kot 25 odstotkov. Kuf. podjetja STIX so zelo funkcionalne in pred^- kvalitetne, zato pa tui trgovinah nekoliko dražje glede na slednjo okolno' lani podjetje prodalo lotno proizvodnjo, še bo- je vredna pozornosti nj orientacija v letu 1968 izvodnjo tipskih in i?> nih kuhinj bodo povec- 15 odstotkov. Letošnjo P vodnjo imajo v celoti že dano. Čeprav uvajajo " ne izboljšave in vgrajuj- kuhinje nekoliko dražje teriale, cen ne namer spremeniti. M Možnosti za povečahjH izvodnje v minulem, H tem letu, dajo zlasti rije, večje udeležnosti ■ cev, (izboljšan tehnolo^B ces) in ne nazadnje ja delovna disciplina.^| 10 TEDNIK, 25. JANUARJA 1968 Okrogel novi milijon za urejevanje voda v mozirski občini Dolga leta zanemarjeno urejevanje vodnega sistema v gornjem toku Savinje in Drete z njimimi pritoki vred, je zapustilo »dediščino«, ki je v nekaj letih ni mogoče »po- spraviti«. Doline od Letuša navzgor so ozke, obdelovalna zemlja in zazidalne površine so skopo odmerjene med vznožji hribov in gora, vode pa tu niso samo lepe in bi- stre, marveč tudi divje, zla- sti ob neurjih in naglih od- jugah. Vsak ar zemlje je dra- gocen. Sredstva, ki jih zadnja leta vlagajo vodni sklad in gospo- darstvo v občini prek skup- ščine, so precejšnja, vendar vedno premajhna, da bi pro- bleme reševali v večjem za- mahu. Tudi letos je republiški sklad namenil določena sred- stva za urejevanje voda, v moziirski občini od 705.000 no- vih dinarjev je za Logarsko dolino oddvojenih 120.000 no- vih dinarjev, ostalo pa bo razporejeno za dela v treh skupinah. V' prvo skupino sodijo trajna vodnoregulacij- ska dela, torej trajne rešitve, ko na primer največja letoš- nja investicija, zavarovanje bregov Savinje v Nazarju, po- leg tega pa še nekaj manjših del v drugih krajih in odse- kih toka Savinje in Drete. Ta deia se b«>do nadaljevala tudi v prihodnjih letih. V drugo skupino sodijo vzdrževalna dela že zgrajenih objektov, kot so rečni jezovi, pragovi, zavarovanja itd. No in v tretji skupini je vrsta ti- stih del, kjer bodo začasno omeiili nastanek več lih .škod toda le začasno, dokler ne bodo taki odseki prišli v na- črt za trajno rešitev. Posebej so obravnavana dela za regu- lacijo v Logarski dolini, kate- ro je treba kar najhitreje urediti, saj že reguliran gor- nji del lahko i>ov2iroči zapro- ditev spodnjega dela doline, ki je kot vemo najlepši s svo- jimi zelenimi pašniki in logi. Poleg sredstev iz republi- škega vodnega sklada si obe- ta občinska skupščina v Mo- zirju zbrati kot odškodnino za hidromelioracijski sistem še nadaljnjih 322.000 novih dinarjev. Ta, pri gospodar- skih organizacijah zbrana sredstva bodo v glavnem pri- ložili k načrtovanim delom, ki jih bo urejevala vodna skuiMiost Savinje s sredstvi sklada. Tako bodo za uredi- tev br^ov Savinje v Naaarju oddvojiU 100.000 novih dinar- jev, to pa pomeni, da bo mogoče narediti enkrat več, kot je s sredstvi sklada bilo predvideno. Okoli 60.000 novih dinarjev bo občina rezervirala za tista dela, ki so jih predlagale krajevne skupnosti in ki jih booudariti, da je v zadnjih petih letih LIN bil ob koncu prejšnjega leta prvič v položaju, ko je izplačilo za les zaostalo za mesec dni in pol. Po pregledi seznama tistih, ki zaostajaj« pri plačilu davkov, je koma, 3 Odstotke takih, ki bi se res lahko izgovarjali, da davkj niso plačali zaradi zaostankj plačila lesa. Inženir Kozič je med dru gim povedal, da je LIN a prvih dneh januarja porav nal vse obveznosti do kmetoi v občini za odkupljen les. šf več, tudi akontacije za les ki še stoji v gozdovih, izpla čuje podjetje kot običajno. Končno je ing. Kozič mne nja, da bo glede tega trebi vendarle nekaj urediti. Dosle, je LIN dajal brezobrestne akontacijo. Da pa ne bo pri ostankih, bo LIN v bodoč« verjetno plačeval obresti ti stim, ki bodo čakali na izpla čilo. Ta denar pa bo morale podjetje nekje dobiti in sdcei tako, da bo določilo obrest za akontacije, ki jih bod< kmetje dobili za še ne pose kan in še ne prodan les. No po dosedanjih izkušnjal akontacije LIN kmetom tra jajo veliko dlje kot i>a upni štvo kmetov do podjetja. če je enostranska kritikj in prej omenjeno stališče bi lo povod za tak predviden ukrep, potem je odbomil storil sebi in drugim med- vedjo uslugo. Kr ^^4 KRATK-^ NOV TURISTIČNI PROSPEKT V pripravi je nov turistični prospekt za Zgornjo Savinj- sko dolino in Zadrečko doli- no. Ta propagandna edicija, ki jo urejuje in financira društvo za propagiranje tu- rizma v mozirski občini, bo bogato opremljena z motivi naravnih lepot, ilustrirala bo gostinske in nočitvene mož- nosti, lov in ribolov, hkrati pa seveda vsebovala cenik go- stinskih in prenočitvenih uslug. ZAČASNA PREPOVED GRADENJ Do izdelave in sprejetja urbanističnih in zazidalnih načrtov je skupščina občine Mozirje prepovedala nadalj- njo gradnjo stanovanjskih ki drugih objektov kot tudi par- celiranje zemljišč za gradnjo. Gradnja se lahko nadaljuje samo tam, kjer so ust rezini urbanistični načrti že ureje- ni. Vendar preipoved ne bo trajala dolgo. Do sfKMnladi bodo urejene zadeve za naj- nujnejše primere. Potek na- daljnje gradnje bo urejevan z urbanističnim načrtom za Mozirje in Nazarje, z zazi- dalnim načrtom za večja na- selja in Logarsko dolino, z določenim opisanim ali ski- ciranim urbanističnim redom pa za vsa manjša naselja ia zaselke. DELAVSKA UNI- VERZA UKINJENA Občinska skupščina je na zadnji seji ukinila delavsko univerzo, ki je že več let le životarila in slabo delovala. Dolžnost izobraževanja naj bi deloma prevzele druge orga- nizacije, politične in pa šol- ski kolektivi, po potrebi pa bodo naročali usluge pri močnejših m bolje organizi- ranih delavskih imiverzah v sosednji velenjski, žalski ali pa celjski občini. PRIZNAVALNINE TUDI BORCEM ZA SEVERNO ME.JO Po sklepu občinske skup- ščine bodo v bodoče deležni priznavalnin tudi borci za Koroško, oziroma za severno mejo iz leta 1919. Kot borci NOV, ki so takšne priznaval- nine potrebni po ustaljenih merilih, bodo seveda upošte- vani samo prostovoljci, ne pa tiidi oni, ki so bili mobilizi- rani v tedanjo nastajajočo ju- goslovansko vojsko in so se našli na severni meji. REPORTAŽNI ZAPIS TROJANSKA BURJA Redkokdaj, pa takrat krepka Ponedeljek v preteklem ted- nu. Celje se je kopalo v son- cu, sneg se je talil, da so se ocejale strehe, čez Zasavsko hribovje in Dobrovlje so se valili težki sivi kopasti obla ki. Na cesti po Savinjski doli- ni vozniki krepkeje prijema- jo volan in prestrezajo sunke vetra, vendar je cesta suha, vsaj po sredini cestišča . . . Za mostom pred bencinsko črpalko na Vranskem pa ne- nadoma Sibirija. Kot bi z ravnilom potegnil je cesta na mah prekrita s snežnim za- metom. Veter nosi suh st^eg pošev čez cesto z veliko hi- trostjo. Od črpalke pa do Ločice pravi pekel. V stekle- ni hišici bencinske črpalke zavija veter skozi sleherno luknjico in špranjo in pov- zroča zloveščo glasbo, kot bi kak moderen skladatelj izva- jal grozljivo simfonijo na po- kvarjenih električnih orglah... Od jutra do večera so s snežnim plugom orali ta do- ber kilometer ceste gor in dol, toda za plugom je veter že v nekaj minutah nasul novega snega. Nekaj po osmi uri zjutraj je iz Ljubljane pripeljala tem- nosiva »škoda«. Izogibala se je fička, potem jo je veter naravnost dvignil, zasukal in vrgel na bok v zamet. Voz- nik ing. VLADIMIR ČUDEŽ je svojega železnega konjič- ka pustil usodi in nadaljeval pot v Maribor z nekom dru- gim. Nekaj minut za tem je pripeljal iz iste smeri lep »taunus«, voznik ALOJZ LINDIČ je ustavljal, da bi pomagal vozniku prevrnjene »škode« in že 'ni bil več lep avto. Treščil je ob tovornjak, ki je vozil v isti smeri in v trenutku je nastala škoda v višini 700.000 starih dinar- jev. Patrulja prometne milice iz Celja je bila že od ranega jutra na tem poprišču. kjer je divjala »trojanska burja«. Miličnika VLADO MLADIČ in JOŽE KOLAR res nista vede- la, ali naj pomagata vozilom, ki so obtičala v snegu, ati naj stojita na začetkih snež- nega meteža in opozarjata voznike k previdni in počas- ni vožnji. Počela sta eno in drugo. Veter ni ponehal niti po- poldne, ko je zaradi zmrzali postalo še huje. Spet isti prizori. Vozila v snegu. Kole- sa se divje vrtijo v belem elementu, toda niti za ped naprej ali nazaj. Sto in sto- krat je bilo treba ob krep- kem »hoooruk« poriniti, leči na zadnji del avtomobila. Kaz- novati zaradi neustrezne hi- trosti za slabo stanje ceste ni imelo smisla. Vsak je bil za neprevidnost sam najbolj kaznovan... . . . Najbolj od vseh pa »ža- ba« avstrijske registracije. Voznik je morda preveč za- upljiv na sposobnosti svoje- ga dragega voza prehitro pri- peljal. Zasukalo ga je, obrni- lo, pošteno povaljalo, da je kar hreščalo. Ko se je pe- klenski ples pločevine in že- lezja z vetrom in snegom končal, je bila na cesti le še razvalina. Ohišje voza je bi- lo zdruznjeno vase, kolesa do- besedno sezuta — no k sre- či potnik voznik je odnesel le nekaj bušk, sopotnica pa hudo otečeno oko, oba sku- paj pa čez mero strahu in groze. Kako hitro je pihala »tro- janska burja«? Kdo bi vedel, če morda tole nekaj pove: Vozil sem po odseku s hi- trostjo 50 kilometrov na uro v smeri z vetrom v hrbtu. Ve- ter je nosil sneg mnogo hi- treje. Metež me je krepko prehiteval. Torej vsaj 60 do 70 kilometrov na uro. Redko se na trojanskem sed- lu rodi burja. Toda takrat je enakovredna svoji sestri s krasa, zloglasni senjski bur- ji pa vsaj sestrična. J. KRAŠOVEC Za boljše gospodarjenje v kmetij- stvu, za vsako vaško gospod^^-^^vo pomeni veliko pridobitev novi ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE tip EKSK112S4 za dve konjski moči (1,5 kilovata) in s 1430 vrtljaji v minuti. Olajšajte si delo! Z enim motorjem lahko poganjate več gospodarskih strojev: mlatilnico, cirkuiarno žago, slamoreznico, žrmlje, brus, sadni mlin itd. ENOFAZNI MOTOR ELEKTItOKOVINE je zgrajen za potrebe vaških gospo- darstev, je enostaven in prenosljiv Priključite ga na enofazno napelja- vo za luč, kakor druge gospodinj- ske aparate. Stroški za pogon elek- tromotorja so nizki. Poraba elektri- ke se obračunava po števcu in tarifi za gospodinjstvo Zahtevajte ponudbe v najbližji trgo- vini s tehniškim blagom, pri našem predstavništvu: LJUBLJANA, Titova 28, tel. 315-824 ali v naši tovarni. ELEKTROKOVINA MARIBOR, Tržaška 109 telefon: 31-120 TEDNIK, 25. JANUARJA 1968 11 NA KRATKO »DRAVINJSKI DOM« V ZRECAH Trgovsko podjetje »Dra- vinjski dom«, ki v Sloven- skih Konjicah skrbi za pre- skrbo prebivalcev, bo letos nadaljevalo gradnjo nove tr- govine — samopostrežnice — v Zrečah. Trgovski objekt bo zelo sodoben, saj bodo v njem i>oleg prehrambenega oddelka uredili še oddelek za prodajo tehničnega in tek- stilnega blaga. Trgovina dobi tudi svoj bife. Račimajo, da bodo gradbena dela veljala precej denarja, toda Zreče in okolica bodo dobile trgo- vino, kakršne ne bo daleč na- okoli. »(Dravinjski dom« razmiš- lja tudi o novi trgovini v Slovenskih Konjicah. Tudi tokrat bi šlo za veliko trgov- sko hišo. Toda to so res sa- mo še le razmišljanja, saj ni določena niti lokacija, če so- dimo po dosedanjih prizade- vanjih, je upanje, da tudi ob- čani občinskega središča do- bijo veliko in sodobno trgo- vino. KDO BO VZDRŽEVAL KULTURNI DOM? - Prosvetno društvo v Vita- nju je eno izmed tistih v ko- njiški občini, ki vztrajno de- lujejo na dokaj širokem ob- močju. Njegove sekcije vsa- ko leto pripravijo več samo- stojnih prireditev, iger in na- stopov, kinosekcija pa vsak teden predvaja dva filma. S prostori v tem kraju nimajo težav, saj imajo na razpola- go velik kulturni dom, več problemov pa je z vzdrževa- njem te zgradbe. Samo v te namene bi letno potrebovali več sto tisoč starih dinarjev, njihova blagajna p>a dosti- krat komaj krije le najbolj nujne izdatke. Popravila pre- našajo tx>rej iz leta v leto, če- sar pa seveda ne bo mogoče delati v nedogled. KOMUNISTI O DELU SKUPŠČINE Komunisti konjiške teren- ske osnovne organizcije bo- do v tem mesecu na dveh se- stankih obravnavali delovni program občinske skupščine in krajevne skupnosti Slo- venske Konjice, želijo, da bi na tak način aktivneje vklju- čili komuniste tako v načrto- vanje kot sodelovanje pri uresničevanju pomembnih de- lovnih nalog teh dveh orga- nov. SKUPŠČINA V LETU 1967 V minulem letu se je ob- činska skupščina Slovenske Konjice sestala osemkrat. Občinski zbor je imel poleg tega eno sejo, zbor delovnih skupnosti pa tri. Po podatkih sodeč, so se odborniki ob- činskega zbora redne je udele- ževali skupščinskih sej — po- vprečna udeležba je bila 77- odstotna. Zbor delovnih skupnosti pa je dosegel 71- odstotno udeležbo. Ce te šte- vilke primerjamo s tistimi iz leta 1966, potem lahko ugo- tovimo, da se je disciplina med odborniki precej izbolj-. šala. V povprečju je pri obli- kovanju določenih stališč skupščine sodelovalo po 15 do 20 odbornikov. Osemnajst med vsemi pa jih je skupšči- ni postavilo tudi določena vprašanja. Splošna ocena je, da se je kvaliteta dela občin- ske skupščine izboljšala. Konjiška zimska razglednica... Kakor povsod so imeli tudi v Konjicah nemalo težav z odstranjevanjem letošnje olHlne snežne »letine«... Foto: I. BURNIK Zaledno sodelovanje V Rovinju že deset let de- la otroško letovišče občine Slovenske Konjice. Ustanovili so ga z namenom, da bi so- cialno in zdravstveno ogrože- nim otrok»m omogočili pet- najstdnevno poceni bivanje ob morju. Zdaj je kapacite- ta letovišča 86 postelj v vi- kend hišicah, ki stoje v bo- rovem gozdičku ob morski obali. Lani je tu letovalo 460 otrok in sicer iz Slovenskih Konjic 238 malčkov, iz laške in šmarske občine pa 110 otrok. Zanimivo je, da je v zadnjih letih med malimi le- toviščarji vedno več otrok kmetov, medtem ko so prej prevladovali otroci delavskih družin. Gre torej za lep primer medobčinskega sodelovanja. pri čemer so si občine nul delile tudi obveznosti do vlfl ganja v vzdrževanje in obmM vo letovišča. Tako je obči« ska skupščina Slovenske K« njice dala v te namene v pr« teklem letu 37 tisoč novih cH narjev, šmarska 12 tisoč, U^P ška občina pa prav tako 12 tisoč novih dinarjev. Tudi upravljanje kolonije je skup^ no. Za to je pristojna kon^lj sija za letovanje otrok, ki jo je imenoval svet za zdrav- stvo in socialno varstvo skupščine občine Slovenske Konjice, v njej pa so tudi predstavniki Laškega in Šmarja. Začeto in dobro so- delovanje bodo nadaljevali tudi letos, ko se bo v letovi- šču zvrstilo veliko sonca in rekreacije p>otrebnih otrok. PO ZBORU PROIZVAJALCEV V KOVAŠKI INDUSTRIJI ZREČE Zdaj je potrebna enotnost v Kovaški industriji kovanega orodja v Zrečah v no- vembru in decembru niso izplačali polnih osebnih do- hodkov. To je med zaposlenimi povzročilo veliko sla- be volje, dvomov in vrsto očitkov. Z namenom, da bi stvari razčistili, so preteklo nedeljo sklicali zbor pro- izvajalcev. Ob tej priložnosti je direktor podjetja Mar- tin Kolenc podrobno razložil položaj, v katerem se je delovna organizacija znašla po gospodarski refor- mi. Ta položaj je seveda tudi neposreden vzrok za zmanjšan,ie osebnih dohodkov. Nekaj dni za tem smo obi- skali Kovaško industrijo Zre- če tudi mi. Direktor pa nam je povedal naslednje: »Kovaška industrija Zreče je v zadnjih treh, štirih letih približno za 100 odstotkov po- večala svojo proizvodnjo — pri približno enakem številu zaposlenih. V tem obdobju je bila na tržišču za naše proiz\'Ode konjuktura. Kljub dobremu plasmanu doma pa smo vendarle 10 do 20 odstot- kov proizvodnje izvozili. Ob reformi nas je najprej moč- no prizadelo povišanje cen surovin — za približno 40 od- stotkov. Prodajne cene so namreč ostale iste, celo ne- koliko znižale so se. Kritič- no pa je pravzaprav postalo šele pravkar minulo leto in to predvsem zaradi izredno velikega uvoza orodja iz tuji- ne. Računamo, da je bilo uvo- ženo za skoraj celoletno do- mačo proizvodnjo teh izdel- kov. To je povzročilo delni padec prodaje naših izdelkov na domačem tržišču, zato pa smo nekoliko iK>večali iz- voz v Sovjetsko zvezo in če- ško. Nekoliko smo povečali zaloge. Medtem ko smo pred leti vso našo proizvodnjo prodali vnaprej, pa smo zdaj — v težnji, da bi imeli v zalogi kompleten asorti- man — prodajali iz zalog. Težji, kot pri orodju, pa je položaj pri proizvodnji in prodaji odkovk, ki sestavlja- jo 60 odstotkov naše proiz- vodnje, Odkovke smo na do- mačem tržišču dobro plasi- rali in tudi kupci so bili za- dovoljni z našo kvaliteto. To- da zaradi težav v rudarstvu se je zmanjšal tudi obseg proizvodnje rudarske opreme. Enak pojav smo opazili tudi pri motorni industriji. Ce k temu dodamo še zaostrene gospodarske razmere, ki so povzročile v delovnih organi- zacijah večjo previdnost pri zalogah polizdelkov, potem razumemo, zakaj se je tako občutno zmanjšal interes na- ših standardnih kupcev za naše izdelke. V letu 1967 to- rej nismo imeli povsem iz- koriščenih kovaških kapacitet. Preorientacija proizvodnje pri okovkih je dolgotrajen pro- ces, zaradi majhnega vložene- ga dela, velike carine, dragih prevoznih stroškov, in zlasti razlike v ceni, pa se tudi v izvoz nismo mogli dovolj hi- tro vključiti. Zaradi vsega te- ga ne smemo pričakovati, da se bo položaj izboljšal že v prvem četrtletju letos, nekaj več obetov pa imamo za dru- go polovico leta. Možnosti imamo za boljši izvoz od- kovk in nekaterih vrst orod- ja, kjer smo že uvedli — po- nekod i>a še bomo — večjo serijsko proizvodnjo. Druga smer je nekaj novih prije- mov v prodaji orodja doma in v tujini, boljša raziskava tržišča in podobno.« Ti razlogi so povzročili, da je bil dohodek podjetja lani enak dohodku iz leta 1966. Zaradi nepopolne zasedenosti kapacitet pa so narasli stro- ški proizvodnje, tako da se je čisti dohodek zmanjšal za približno 13 odstotkov. Raz- merje med skladi in osebni- mi dohodki — 90:10 — je de- lavski svet sklenil obdržati in ni preostalo drugega, kot zmanjšanje osebnih dohod- kov. O tem in o mnenju ko- lektiva pa smo govorili s se- kretarjem osnovne organizaci- je Zveze komunistov ing. Bo- janom Leskovarjem: »Zmanjšanje osebnih do- hodkov je sprožilo vrsto očit- kov strokovni službi, češ da si ni dovolj prizadevala za to, da bi dosegli plan. Tega v celoti ne moremo zanikati, čeprav je prav tako res, da se je na zboru F>okazalo, da del kolektiva ni povsem pra- vilno informiran. Premalo se zavedamo, da bo FK>trebna velika delovna disciplina, enotnost in gibčnost, če se bomo hoteli kmalu izmotati iz sedanjih težav. Tako je na primer jasno, da bo treba pritegniti v kolektiv več stro- kovnjakov — 800-članski ko- lektiv ima samo tri inženir- je—ki jih bomo morali tu- di pošteno plačati, če jih bo- mo hoteli imeti. Tudi na mo- dernizacijo ne bomo smeli pozabiti, kljub težnjam ne- katerih, naj najprej poskrbi^ mo za osebne dohodke.« tM V teh besedah je veliko rJ^ snice. Rredvsem od delovndj ga kolektiva je odvisno, če se bodo napovedi o boljšem drugem polletju uresničile. Morah bi se v tej težnji te- sneje povezati in ne podpiho- vati nasprotij, ki so gotovo tudi prispevala k slabšim poslovnim uspehom. I. B. Delovne organizacije za potrebe šolstva Delovne organizacije konji- ške občine so v minulem le- tu razmnele priporočilo ob- činske skupščine, naj prispe- vajo tudi iz svojih sredstev za investicije v osnovno šol- stvo. Velik del šolskih po- slopij je namreč dotrajan in popravila potrebujejo tako zgradbe centralnih, kot po- družničnih šol. Pa ne samo to. Urediti bo treba tudi ogrevanje s centralno kurja- vo, zgraditi nekaj delavnic, za tehnični pouk, tudi telovad- nic je premalo, skratka, po- treb je toliko, da jih prora- čun sam res ne more finan- cirati. Tako so v preteklem letu delovne organizacije prispeva- le v poseben sklad za investi- cije v osnovno šolstvo 723 ti- soč 728 novih dinarjev. Naj- več tega denarja je šlo za gradnjo nove osnovne šole v Slovenskih Konjicah — okrog 622 tisoč novih dinar- jev, ostali denar pa so do- bile osnovna šola Loče, II. osnovna šola v Slovenskih Konjicah za načrte za delav- nico za tehnični pouk, osnov- na šola Jernej za notranjo ureditev, osnovna šola 2iče prav tako za notranjo uredi- tev, 15 tisoč novih dinarjev p>a so porabili še za nov od- delek varstveno vzgojne usta- nove. Povejmo še to, da je levji delež tega denarja pri- spevala tovarna Konus in si- cer 448 tisoč novih dinarjev. Delovne organizacije konjiške občine že tri leta dajejo v sklad za investicije v šolstvo znaten del denarja iz svojih skladov. Toda to, kot kaže, letos ne bo dovolj, da bi lah- ko uredili najnujnejše zade- ve v osnovnem šolstvu. Tudi proračun ne bo zadoščal, za- to bo morebiti tudi ta občin- ska skupščina razpisala med občani samoprispevek. Skup- no bodo gotovo laže urejevali probleme šolstva, ki ne tare- jo samo prosvetne delavce, temveč posredno prav vse ob- čane konjiške občine. Letos bodo nadaljevali gradnjo nove osnovne šole v Slovenskih Konjicah, v katero so vložili že več kot 160 milijonov starih dinarjev. Če bo zagotovljena tudi repub- liška udeležba, bodo letos končali tretjo fazo gradnje in bo za prihodnje leto ostala samo še dO£;raditev in oprema jedilnice in telovadnice. Foto: I. BURNlK Delovni program sindikatov Za danes je napovedana se- ja plenuma občinskega sindi- kalnega sveta Slovenske Ko- njice. Predlog dnevnega re- da obeta plodno delo, saj bo- do člani plenuma sprejemali svoj delovni program za le- tos, govorili pa bodo tudi o priporočilu zbora delovnih skupnosti občinske skupščine o izobraževanju zaposlenih delavcev. Glede na neugodno kadrovsko strukturo v delov- nih or<;Anizacijah je skupšči- na namreč priporočila, naj delovne organizacije v svoje pravilnike in statute vnesejo tudi dopolnila o obveznem dopolnilnem šolanju tistih članov svojih delovnih kolek- tivov, ki niso dokončali ob- veznega osemletnega šolanja, oziroma delajo na delovnih mestih, kjer je potrebna viš- ja izobrazba kot jo imajo sa- mi. Tokrat bo plenum ob- činskega sindikalnega sveta razpravljal tudi o šolstvu — ali konkretneje: o uvedbi ob- činskega samoprispevka za urejanje razmer v osnovnem šolstvu v konjiški občini. PREKRATKA »ODEJA« Po razgovorili predstavni- kov občinske skupščine Slov. Konjice in gradbenega pod- jetja Ingrad iz Celja bo sled- nje verjetno že v prihodnjih tednih nadaljevalo gradbena dela pri gradnji nove osnovne šole v Slovenskih Konjicah. Dela so prenehali pred dobrim letom, ker je zmanjkalo denarja. Račimajo, da bi letos vzidali okna in- vra ta, uredili streho in nekate- re prostore. Sicer pa je zdaj že očitno, da gradnja letos ne bo končana, saj je tudi tokrat »odeja« krajša, kot bi jo potrebovali. OGLASI .riE V CELJSKEM TEDNIKU 12 TEDNIK, 25. JANUARJA 1968 Smrt kolesarja na Mariborski cesti Zaradi neočiščene kolesarske steze je moral Frane Gros voziti po cesti I. reda Kolesar FRANC GROS, ro- jen 1929. leta z Zgornje Hu- dinje, strojnik pri GIP In- grad v Celju se je peljal 15. jan. po Mariborski cesti od benzinske črpalke proti Ce- lju. Cesta ima na vsaki stra- ni kolesarsko stezo. Vendar se je Gros peljal po cesti, na- menjeni za promet z motor- nimi vozili, ker je bila kole- sarska steza p>oledenela, za- snežena in neočiščena, med- tem ko je bila cesta spluže- na. Pri hiši štev. 57 je za njim pripeljal s tovornim av- tonK)bilom AIX)JZ IRSIC iz Nove Dobrave, ki je opazil kolesarja na razdalji dveh metrov. Zadel ga je s pred- njim odbijačem in zbil po cesti ter zapeljal čezenj. Gros je bil mrtev na mestu ne- sreče. Prometno nesrečo na Ma- riborski cesti v Celju sta si ogledala tudi namestnik ko- mandirja F>ostaje prometne milice Celje. Ivan Dražnik in preiskovalni sodnik, Bo- jan Planišek. ki smo ju za- prosili za izjavi o nesreči. Ivan Dražnik: »Kolesar je vozil proti mestu meter iz- ven kolesarske steze. Kolo je bilo brez luči za razsvetlje- vanje ceste in odbojnega ste- kla. Kolesarji so ta dan v pretežni večini vozili izven kolesarske steze, ker ta ni bila dovolj očiščena.« Bojan Plantnšek: »Po mo- jem mnenju se je nesreča zgodila, ker je voznik avto- mobila spregledal kolesarja. Kolesar pa je vozil po cesti zato, ker kolesarska steza ni bila očiščena. M. SENICAR Upravni odbor rudnika Laško med sejo. Zadaj prvi od leve predsednik Avgust Fintar. — (Foto: J. Kr.) NEKAJ PROBLEMOV S SEJE UPRAVNEGA ODBORA V RUDNIKU LAŠKO: Kruta realnost terja odločitev Nedavna seja upravnega odbora v rudniku Laško je bila živahnejša, kot je obetal dneATii red. Crke pač vedno oživijo ljudje ali pa jth pustijo mrtve na pa- pirju, kakršne sicer so. pirju, kakršne sicer so -— Predsednik upravnega od- bora Avgust PINTER je pri pregledu sklepov prejšnje seje ugotovil, da so izvršeni malone vsi. Toda sodeč po ncvolji, ki se ga je polotila ob edinem neizvršenem, je moral biti sklep zelo važen. Saj je tudi bil. Tokrat bi namreč morali kaj konkretnejšega slišati o per- spektivi rudnika, kaj obetajočega za kolektiv, kate- rega rudniška proizvodnja počasi toda vztrajno za- mira — Direktor ing. iVIatija PELKO je navedel vrsto razlogov, zakaj stvari niso krenile hitreje naprej in upravni odbor se je precej nerad sprijaznil s temi razlogi, ki so spet enkrat pomaknili odločnejše reše- vanje v bodočnost. Poročilo o poslovanju p>od- jetja za oktober in novem- ber lan.skega leta na zunaj ne odkriva kritičnega položaja. Proizvodnja je v obeh mese- cih segla čez proizvodni na- črt, tako tudi december.ska. Torej zaloge zaenkrat še ni- so hud problem, problem pa so hudo skromni skladi in prav tako skromni osebni dohodki. Tudi v tem letu po njegovih ocenah premoga ne bo manjkalo, zagotavljal je, da ga ne sme zmanjkati niti v naslednjih desetih letih. Sa- me zase so te ugotovitve ta- ke, da pomirjajo, drugače zvenijo drugi podatki. Ta na primer, da je osebni doho- dek v rudniku Laško na spodnji meji višine dohodka v občini, da je laški premog po svoji ceni drugi najdražji v Sloveniji, da večje proizvod- nje ni mogoče doseči ob šib- ki mehanizaciji. Vodja jamskega obrata to- variš SEME je s svojim po ročilom bil zelo jasen in ra- zumljiv, ne pa razveseljiv. Med drugim je ugotovil, da z večjo intenzivnostjo izple- na ni mogoče kaj dosti nare- diti. Separacija dela samo v dveh izmenah. Premoga bi bilo dovolj za tri, toda kaj pomaga, če izvoz rude iz ja- me zmore zaposliti samo dve izmeni. Odkopi so izredno oddaljeni od separacije, pre- voz dolgotrajen in drag, po- leg tega pa vedno večji stro- ški, saj na primer samo oporni les znaša polovico proizvodne cene. Na upravnem odboru so se skresala mnenja okoli predloga, da samo zmanjše- vanje obsega poslovanja jam- skega obrata lahko popravi težak finančni položaj pKKije- tja in nekoliko izboljša oseb- ne dohodke. Kako, je več kot jasno. Zmanjšati bo tre- ba število zaposlenih, p>ove- čati storilnost zap>oslenih na delovnih mestih v jami, ki lahko dajejo večjo proizvod- njo, opustiti tiste odkopne številke, ki v povprečju da- jejo premalo. Problem je lahko jasno za- staviti, težje pa razrešiti. Naravna fluktuacija je v ča- su, ko so vsi mnogo bolj za- dovoljni, da imajo sploli de- lo, zelo majhna. Zmanjševa- nje števila zaix>slenih, ki bi potekalo samo po sebi, brez bolečin, torej ni rešitev. Naslednji problem so inva- lidi. Na sedem aktivnih jam- skih delavcev pride po en in- valid. Okoli 40 invalidov je v podjetju, od teh le 8 takih, ki so invalidi zaradi nesreče v rudniku ali p>oklicne bole- zni. Stalež invalidov raste. Kam z njimi, vse. kar je bi- lo ustreznega zanje, je že za- sedeno, p>oleg tega pa so sta- ri okoli 32 do 36 let. Ni čudno, da je med tova- ^ rišem SEMETOM in pred- sednikom sindikata v občini tovarišem P02UN0M prišlo do ostre razprave. V intere- su kolektiva je, da na delov- nih mestih ostanejo produk- tivni, pridni ljudje. Med prid- nimi so tudi taki, ki imajo zemljo in bi lahko živeli od nje. Med tistimi, ki razen osebnega dohodka v rudniku nimajo ničesar, pa so tudi ta- ki, ki jim ni dosti do dela, ki so nedisciplinirani, ki po- gosto izostajajo od dela? Stališča so zaenkrat obsta- la med socialo in ekonomi- ko. Svoje stališče bodo mo- rale povedati še politične or- ganizacije, centralni delavski svet, skratka kolektiv v celo- ti. Eno pa je jasno, tako je bilo tudi sklenjeno, število zaposlenih bo treba zmanjša- ti vsaj za 20 ljudi. Naročeno je bilo tudi zunanjemu obra- tu in upravnim službam, da poiščejo možnosti za zmanj- šanje tudi oni, da ne bo ja- ma edina, kjer bodo ukre- pali. No, pri vsem tem pa je le vredno opozoriti na mnenje tovariša POŽUNA, ki je de- jal, da vprašanje zaposlitve bolje stoječih kmetov v rud- niku ix)meni samo odložitev. Človek ki krepko gara v rud- niku in doma, bo hitreje omagal, zbolel, se ponesrečil. Prej ali slej bo prišel na vr- sto. Takrat ne bo več za rud- nik, toda tudi za kmetijo ne. Člani upravnega odbora so priF>ovedovali o posameznikih, ki se jih vse odkopne števil- ke branijo v bojazni za de- lovni učinek skupine. Baje je takšnih precej. Med njimi bo treba izbirati, a v tem primeru bo morala popusti- ti tudi socialna plat. še in še je bilo problemov, trdih, neizprosnih. Ali je ču- dno, če so pod točko proš- nje in pritožbe, bili vsi sku- paj že nekoliko utrujeni, če so na primer ob prošnji dru- štva pravnikov iz Ljubljane, ki so prosih za finančno po- moč precej mimo odkimali, eden pa je predsedniku ta- kole svetoval: — Obrni in pokrij! — J. KRAŠOVEC UKW TELEFON ZA VRH NAD LAŠKIM Od hitrih prometnih zvez oddaljen Vrh nad Laškim ter okoliške vasi so brez so- dobne zveze — telefona. Ker bi bila žična zveza verjetno hudo draga, se navdušujejo v tem kraju, da bi dobili brezžični telefon. oziroma UKW telefonski oddajnik in sprejemnik. Okoli .500.(X)0 sta- rih dinarjev so pripravljeni prispevati občani, zadeva pa bi stala približno dva stara milijona in pol. ec Nov vodovod v Jurkloštru 65 let star dotrajal vodo- vod je lani odpovedal. Da bi obnovili glavni vod in nape- ljavo v šoli je bilo od občin- ske skupščine denarja ravno za iX)lovico premalo. Manj- kajoče so nadomestili obča- ni, učenci šole, njihovi star- ši, pa tudi delavci gozdnega obrata, ki ima patronat nad šolo, so zelo pridno pomagali. Vsi skupaj so skopali 56Q me- trov dolg jarek za cevi za glavni vod. Voda je za dan republike pritekla po novem glavnem vodu do šole, zdaj pa se akcija nžidaljuje, da bo voda pritekla tudi v hiše in stanovanja, vodo pa bodo dobili tudi v Mrzlem polju in celo na pokopališču bo. FRANC 2VEPLAN.. NA KRATKO 11 KRAJEVNIH SKUPNOSTI BI RADO NAD 2 MILIJONA ND Krajevne skupnosti v laški občini, ki jih je 11, so občin- ski skupščini predložile de- lovne programe, ki poleg stroškov za redno dejavnost vsebujejo tudi načrte in predračime za dela, Id bi jih v tem letu radi uresničiU. Skoraj vse skupnosti so pla- nirale tudi prispevke obča- nov v denarju, materialu in prostovoljnem delu, vendar pričakujejo, da bo občina prispevala okoli 2 milijona novih dinarjev. To seveda ne bo mogoče uresničiti, sodijo pa, da bo ob zavzetosti obča- nov uresničljivo vsaj polovi- ca načrtovanega. JL RUDNIK ZA ONKOLOŠKI INSTITUT Upravni odbor rudnika La- ško je na zadnji seji veliko prošenj za pčxiporo dru- štvom in drugim moral zara- di težkega stanja, ki že dol- go teži kolektiv, pomoč od- reči. Izjemo je upravni od- bor naredil jni prošnji on- kološkega instituta v Ljubijtk- ni in za izgradnjo tega zavo- da sklenil prispevati 100.000 starih dinarjev. K. PROGRAM TURISTIČNEGA DRUŠTVA Pred dnevi je turistično društvo v Laškem izdelalo program dela za letošnje le- to. To društvo že nekaj let zelo uspešno dela, prireja tu- di vsakoletno prireditev »pi- vo in cvetje« ter druge akci- je za p>ospeševanje turizma. Tudi letos je program bogat, toda o tem obširneje kdaj drugič. -ec NEVARNE ZAPORNICE Med zapornicami na želez- niškem tiru, kjer cesta vodi iz Laškega proti Marijagrad- cu, so lani nesreče zahtevale tri smrtne žrtve. V Laškem so mnenja, da bi se bodočim nesrečam najbolje izognih ta- ko, da bi ves promet usme- rili po spodnji cesti ob Savi- nji, sedanjo pa pri prehodu za promet zaprli. Zato pa je treba spodnjo cesto asfaltira- ti in urediti, posebne težave in stroške pa bo narekovala ureditev podvoza pod želez- niškim mostom pri pivovarni. -ek CESTNA OGLEDALA KAŽEJO VREME Varnostna ogledala postav- ljena na ostrih ovinkih in nevarnih križiščih tudi v La- škem in okohci kažejo vre- me. Ce je mraz so čez in čez prekrita z ivjem, sicer pa spolzke ceste tako in tako opozarjajo na previdnost. No, saj bo kmalu zelena pomlad. Potem bo zadeva rešena, če suhega vremena ne bodo ogledala dokazovala s prašno prevleko? -k SPOMENIK ŽRTVAM I. SVETOVNE VOJNE BODO OBNOVILI v Vrhu nad Laškim na- meravajo obnoviti spomenik, ki je posvečen žrtvam iz pr- ve svetovne vojne. Zbrali so že pol milijona starih dinar- jev, nadaljnih 300.000 starih dinarjev pa bi radi dobili od občinske skupščine. -k TEDNIK, 25. JANUARJA 1968 13 NA KRATKO ŠENTJURSKI VODOVOD Šentjur je imel že dalj ča- sa težave s pitno vodo, zato so bili občani tolilco bolj ve- seli ureditve vodovoda v me- stu. Skupna investicija za vodovod je po predračunu 34,5 milijona SD. Izvajalec rekonstrukcijskih del je bila Vodna skupnost Savinja Ce- lje. Rekonstrukcija se je za- vlekla zaradi naknadnih na- ročil napeljave zajetja od kmeta Zdolška. Vsota za re- konstmkcijo vodovoda pa še ni plačana. 20 milijonov SD naj bi prispeval sklad za tue- janje mestnega zemljišča, ker pa delovne organizacije in občani niso izpolnili svo- jih obveznosti, je dal sklad dosedaj le 4,5 milijona SD. CESTA V STRAŠKI GORCI Kot po drugih krajevnih skupnostih tudi v Prevorju in okolici urejajo ceste. Za ureditev ceste v Straški gor- el bd občani nujno potrebo- vali kompresor, vendar kra- jevna skupnost nima potreb- nih sredstev. Nekateri so predlagali, da bi vse ceste v bodoče smotrneje urejali. V tem primeru bd lahko s ce- sto povezali tudi vas Krivico. ODSTOPILI PREMIJE V Gozdnem gospodarstvu, obrat Šentjur obstaja svet kmetov, lastnikov gozdnih površin. Kmetje so sklenili in tudi uresničili sklep, da odstopijo premije za proda- ni les Gozdnemu gospodar- stvu za ureditev gozdnih cest. Sami so tudi razpore- dili ta sredstva, saj so na takšen način zbrali 4 milijo- ne SD. Kljub temu pa še sredstva niso v celoti izkori- ščena, predvsem zaradi nače- la, da ne smejo prehajati iz ene v drugo krajevno skup- nost, temveč jih lahko upo- rabijo le tam, kjer so jih zbrali. CESTA NA RIFNIK Občani Rifnika v šentjur- ski občini so si pred časom viredili cesto na vrh Rifni- ka, ki je bila dotedaj skoraj neprevozna. Občina je plača- la prevoze in betonske cevi. Vse ostalo pa so naredili kmetje sami. Delalo je 31 lju- di, ki so opravili 1274 prosto- voljroih delovnih ur, v vred- nosti 625.000 SD. Vendar de- la še niso končana, potreb- no bo še tu in tam kaj ure- diti. Samoprispevek za šolstvo tudi v Šentjurju Razgovor z ravnateljem osnovne šole Šentjur, Ernestom Rečnikom 9 Na prispevke za komunalno urejanje smo se že nekako navadili. Zdaj cesta, potem vodovod, kanalizacija in še kaj drugega. • Poleg tega naredim še toliko in toliko prostovoljnih delovnih ur na urejanju vaške ceste. • Vedno so kakšne stvari, ki jih moram financirati od svojega mesečnega dohodka • Približno tako razmišlja občan v Šentjurju — Občinska skupščina popolnoma razumljivo iz svojih skromnih proračunskih sredstev ne more zadovoljiti vseh potreb šolstva. Slivniška šola, ki je edina nova in modema v tej občini, je že skoraj premajhna. Nadaljnja izgradnja šolstva v Šentjurju ne bo mogoča brez krepkih denarnih injekcij. V 2alcu in Šmarju so že izvedli referendume za samoprispevek za šols- tvo. O njem razmišljajo tudi v Celju in morda bo potreben tudi v Šentjurju. Ravnatelj osnovne šole Šentjur, Emest Reonik, je povedal: »Naša šola je cen- tralna s podružnico Blagov- na in otroškim vrtcem. Stav- ba je bila zgrajena 1909. leta in jo dnevno obiskuje 660 otrok. Razumljivo je, da ima mnoge hibe, saj niti nimamo centralne kurjave. Zaradi te- ga so bile pred tednom vse učilnice mrzle — zaradi vi- sokih hodnikov in stopnišč — čeprav smo dobro kurili v pečeh, šolo bi morali pove- čati. Poleg stare stavbe bi lahko zgradili nekoliko manj- šo in obe povezali s hodni- kom. To bi veljalo od 300 do 400 milijonov starih dinarjev, ki 1» jih seveda ni na razpo- lago. Radi bi uvedli eno in pol izmenski pouk, celodnev- no varstvo otrok, vendar to v sedanjih pogojih ni mo- goče.« »Kakšno je vaše osebno mnenje? Bi bil samoprispe- vek za šolstvo potreben?« »Gotovo, da bi bil, saj bi le tako lahko sanirali razme- re v našem šolstvu. Potrebu- jemo mnogo stvari: inventar, učila. Na žalost nas je čas prehitel.« »Kako bi po vašem mne- nju izgledala prioritetna lista del?« »Prva je nova šola na Pla- nini. S staro stavbo si ne mo- rejo več veliko pomagati. Tej pa vsekakor sledi osnovna šola Šentjur z dozidavo pre- potrebnih prostorov. V vsej občini se prosvetni delavci trudimo, da bi otrokom nu- dili čimveč in najboljše, ven- dar v starih stavbah, z nepo- polnim inventarjem in po- manjkljivimi učiU le težko uresničujemo te želje.« In res so prosvetni delavci v Šentjurju v težkem položa- ju. Za ureditev in izboljšanje razmer bi bilo potrebnih pre- cej sredstev. Perspektiva ver- jetno odpira le eno možnost — samoprispevek občanov. V nekaj letih naj bi ljudje prispevali minimalne zneske, ki pa bi skupaj omogočili, da bi njihovi otroci imeli enake F>ogoje kot tisti v ob- činah, kjer so ta problem že delno rešili. Uradnih vesti o^ možnosti samoprispevka seveda še ni, potrebe šolstva pa kažejo nanj. Sicer pa — če bo po- trebno, se bodo o tem odlo- čili občani šentjurske obči- ne. M. SENIČAR Simpozij o uporabi trdnili ^oriv in kondicioniranju zraka Razvojna služba v tovarm EMO je dala pobudo za or- ganizacijo simpozija z med- narodno udeležbo o uporabi trdnih goriv in kondicionira- nju zraka, v tovarni EMO so že ustanovili pripravljalni od- bor, ki ga vodi dipl. inž. Ivan Muršec. Simpozija, ki bo predvido- ma v maju, se bo udeležilo okoli 150 predstavnikov iz Ju- goslavije in tujine. Pokrovi- teljstvo nad tem pomemb- nim sestankom strokovnjakov je prevzela fakulteta za strojništvo z Institutom za strojništvo v Ljubljani. Orga- nizatorji posvetovanja, ki bo ločeno obravnaval dvoje vprašanj — premog kot go- rivo za ogrevanje in kondicio- niranje zraka — so poleg to- varne EMO še Loške tovarne hladilnikov in Zavod za hla- dilno tehniko v Ljubljani. Simpozij pa bodo gotovo pod- prli tudi naši premogovniki, ki so življenjsko zainteresira- ni za vse prispevke industri- je in znanstvenih ustanov, ki se ukvarjajo s problemom uporabe različnih vrst pre- mogov. MB IZLETI OLEPŠE- VALNEGA DRUŠTVA Tudi letos bo celjsko Olep- ševalno in turistično društvo pripravilo za svoje člane več izletov. Tako aprila v Lenda- vo in čakovec, maja v Črno- melj, Metliko in Karlovac, ju- nija v črno. Ravne in na Sle- me, julija v Bolgarijo in Ro- munijo, avgusta v Trbiž, Be- ljak, Rožno dolino in Celo- vec, septembra v škofjo Lo- ko, Poljansko dolino in bol- nico Pranjo ter oktobra v Pi- ran, Portorož in v škocjan- ske jame. -mb PRORAČUNSKA REZERVA Rezerve so najbolj iskane povsod, prav zato ker jih je zelo malo ali i>a jih sploh ni. V Šentjurju so na za- ključku leta ugotovili, da ob- stoja proračunska rezerva v višini 99.858 ND, katere del je že koriščen, ostalo pa bodo razdelili: vodna skupnost 26.000 ND, radio Šmarje 5.000 ND, šolstvo 50.000 ND. Maloge občinske skupščine v Šmarje v letu 1968 Izjava predsednika občinske skupščine Alojza Libnika o najvažnejših nalogah letos Osnovne naloge občinske skupščine bi lahko razdelili na dva dela in to na naloge, ki jih ima do gospodarstva in tiste, ki jih ima do služb družbenega standarda. Položaj v naših gospodar- skih delovnih organizacijah je povsem zadovoljiv. To predvsem zaradi tega, ker so delovni kolektivi pravočasno spoznali potrebe in naloge, Id izhajajo iz intencij gospo- darske in družbene reforme. Na osnovi tega spoznanja so se pravočasno lotili reševa- nja notranjih tehnoloških in organizacijskih pomanjklji- vosti. Skratka, ugotovimo lahko, da nas reforma,ni na- šla nepripravljene. Zato bo na tem področju potrebno le naprej razvijati že začeta po- zitivna gibanja. Težje naloge pa čakajo ob- činsko skupščino pri reševa- nju nalog, ki izhajajo iz služb družbenega standarda. Materialni položaj naše ob- čine je namreč v celoti tak, da so i>otrebe za reševanje šolstva, zdravstva, komunal- nih vprašanj in družbenega standarda na sploh, bile ve- dno večje, kot so bile realne možnosti za njihovo reševa- nje. Zato bomo tudi v tem le- tu nadaljevali s prakso tesne- ga sodelovanja občinske skupščine s krajevnimi skup- nostmi, občani in delovnimi organizacijami, ker je reševa- nje teh problemov možno le s skupnimi močmi. Kot v nekaterih drugih ob- činah tudi v Šentjurju ljud- je plačujejo prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Na zadnji seji občinske skup- ščine so odborniki potrdili predlog, da so oproščeni pla- čevanja prispevka tisti lastni- ki hiš ali stanovanj, kjer skupni družinski mesečni do- hodek ne presega 500 ND. Med drugim bodo sredstva prispevka uporabljali tudi za dokončno ureditev vodovoda, kot najaktualnejšega šentjur- skega problema. Cesta za Kozje v republiškem planu za urejanje cest je tudi za ce- sto v Kozje predvidenih 180 milijonov SD. Občani bi naj uredili cesto do Sel. S tem bo sedaj že precej prometna cesta proti Kozjemu postala mnogo bolj priljubljena voz- nikom motornih vozil. Pred- videnih pa je tudi 84 milijo- nov SD za asfaltiranje ceste proti Slivnici. Docent dr. Herbert Zaveršnik: (7)' Želodčna obolenfa Propagando kajenja cigaret bi morali prepovedati tako v časopisju, kakor tudi v radiu in televiziji. Prava kava je poživilo in v majhnih količinah neškodljivo, bistri možgane in krepi delo- vanje srca, ni pa za razbur- ljive in prenapete osebe, zlasti pa ne za to, da si preganja- mo fiziološko utrujenost. Že- lodčni bolnik sploh ne sme u- živati prave kave, saj ta draži želodec in povzroča dolgotraj- no ločenje želodčnih sokov. Zlasti nevarno je tiživati pravo kavo na prazen želodec, še v večji meri pa velja to za cigar rete. Alkotiol, če ga uživamo v pa- metni meri v obliki vina aJi piva. ni škodljiv, če nisano bolni na jetrih. Jetrnemu bol- niku škoduje tudi najmanjša količina alkohola. Koncentri- rani alkoholi, kot so žganje, grenčica in likerji, želodčne- mu bolniku izredno škodujejo in naj jih nikoli ne uživa. Vsi tako imenovani želodčni aperi- tivi, ki naj bi izboljševali tek, so škodljivi, saj so priprav- ljeni s koncentriranim alkoho- lom. Bolnik, ki ima rano na dvanajstniku ali želodcu, naj sploh ne uživa alkohola. Na voljo so sadni sokovi — ven- dar so žal včasih dražji ka- kor vino — mineralne vode, pa tudi čista studenčnica je lahko cenjena pijača. Poseb- no nevarno je uživanje alko- hoilnih pijač za tiste, katerim so z operacijo odstranili del želodca. Pri teh prehaja alko- hol zelo in v visoki koncen- traciji v kri, od tam pa v je- tra in jiih lahko močno okva- ri. Zadnje preiskave kažejo, da ima 80 odst. takih bolnikov močno okvarjena jetra, čeprav zatrjujejo, da pijejo le kisla vina oz. cviček. Alkohol in naša jetra Alkoholizem je v Sloveniji močno razširjen in predstaiv- Ija pravo socialno zio. Ta raz- širjeniost gre le deloma vzpo- redno s površino vinogradov in sadovnjakov, v glavnem je povezana s slabimi navadami in nepoučenostjo prebivalstva. Do alkohola, zlasti do tistih vrst, ki so poceni, ni težko priti in česbo prihajajo v stik z alkoholom že otroci, saj jim starši v popolni nepoučenosti dajejo zjutraj, preden gredo v šolo, vino ali mošt s kruhom namesto mleka. Med ljudstvom je razširjeno mnenje, da sad- jevec sploh ni alkohol, da ni škodljiv in da ga lahko pije- jo kakor vodo. Skoraj redno, kadaff sprašujemo kmečko pre- bivalstvo, zlasti tisto, ki mno- go dela na polju ali hodi na dnino, kaij pravzaprav dobe za žejo, zatrjujejo, da mošt ali vino, da bi na ta način lažje delali. Mišljenje, da daje al- kohol moč, da mora zato de- lavec, da bi dobro delal, uži- vati vsaj pijačo, če že ne vi- no, je popolnoma zgrešeno. Poleg tega, da alkoholizem človeka finančno upropašča in ga duševno močno izpridi, po- vzroča ta strast tudi okvare na želodcu, zlasti na jetrih. Na želodcu povzroča kronično vnetje; od tod pomanjkanje teka in jutranje bruhanje. Vplijv alkohola na jetra pa je pM>gubonosen. še danes ne vemo točno, na kak način okvarja alkohol je- trne celice. Dejstvo je, da je- trne ciroze ne dobijo vsi alko- holiki, ampak le kaka četrtina ali petina Dokazano pa je, da zamaščena jetra nastajajo za- radi alkohola in tudi izginejo, če alkoholik pravočasno pre- neha uživati alkoholne pijače. Nekateri menijo, da nastanejo ciroze samo takrat, kadar se človek istočasno slabo hrani, zlasti če uživa premalo žival- ske beljakovine. Drugi zopet trde, da so ljudje različno ob- čutljivi na vrste alkohola, eni za takega, ki je iz rži, drugi na alkohol iz pšenice, pa zopet na takega iz grozdja ali sadja. Kot primes alkohola srečuje- mo tudi baker. Ravno pri al- koholnih okvarah jeter najde- mo v njih več bakra, zato tr- de nekateri, da baker povzro- ča cirozo. Vse žgane pijače, ki jih popijemo, gredo svojo pot skozi jetra. V jetrih nato al- kohol postopoma razpade v ogljikov dvokis in vodo, zato pa potrebujemo pomoč poseb- nih kemičnih snovi, ki jim pravimo katalizatorji ali en- cimi, če je teh snoivi premalo ali jih sploh ni, potem bi se alkohol laliko razgradil samo do stopnje aldehida, neke ze- lo strupene snovi, ki bi lahko uničevala jetrne celice. Naj bo tako ali drugače, zanesljivo vemo le to, da alkohol na do- slej še nedokazan način okvar- ja in imičuje jetrne celice in da -prihaja zaradi tega do sprememb na jetrih, ki posto- poma propadajo, kar laliko povzroči smrt. Kaj je pravzaprav jetrna ci- roza? Ime je dal tej bolezni francoski internist in patolog Laenec, ki je pri obdukcijah oseb, umrlih zaradi jetrnih bo- lezni, ugotovil, da so njihova jetra rumenkaste barve; in ker pomeni v grščini kyros — ru- men, je dal tej vrsti bolezni i- me ciroza. 14 TEDNIK, 25. JANUARJA 1968 Gimnastika si počasi utira pot Priprave na svetovno pr- venstvo v gimnastiki 1970. le- ta v Ljubljani so tudi na te- renu sprožile široko zasno- vano akcijo, od katere si ve- liko obetamo. Gre za to, da bi zgledu Cerarja, Brodnika, šrota in drugih sledila večja množica mladih orodnih te- lovadcev in da bi ta težka, a zelo priljubljena športna pa- noga dobila več aktivnih sim- patizerjev. V Sloveniji se je že lani začela enotna akcija, kd je dobila svoj odmev tudi na našem, širšem celjskem ob- močju. Njeni nosilci so ob- činske zveze za telesno kul- turo oziroma ustrezni stro- kovni odbori pri njih, kot koordinator in usmerjevalec med občinami pa nastopa celjski gimnastični center, ki ga vodi znani telesnovzgojni delavec, Miro Rudolf. — V naš delokrog povezu- jemo več občin oziroma par- tizanskih društev v njih. Predvsem pa delamo z vse- mi celjskimi partizanskimi organizacijami, tu mislim tu- di na štore, zatem z društvi za telesno vzgojo v mozirski, velenjski, žalski in konjiški občini, je poudaril tov. Ru- dolf in nadaljeval: — To so prvi začetki, tu in tam zelo skromni in šibki. Zdi se mi, da med nami in osnovnimi organizacijami še ni prave povezave in da ve- likokrat ne vemo drug za drugega. Naše delo trpi tudi zavoljo tega, ker v njem ni stalnosti in kontinuitete, če- prav si močno prizadevamo, da bi to dosegli. Tako se nam pripeti, da se dobra pio- nirska vrsta razide, čim se pojavi prehod pionirjev v mladinske vrste. Nekateri ostanejo, drugi pa opustijo vadbo, četudi so pokazali ve- lik smisel za orodno telo- vadbo. — Ali ste zadovoljni z do- sedanjim delom in številom mladih, ki jih vključujete? — Z uspehi ne bomo niko- li zadovoljni. Tudi tu mora- mo vedno naprej in iskati nova p>ota. Zaenkrat je tako, da vključujemo okoli 70 mla- dih tekmovalcev, medtem ko je število mladih orodnih te- lovadcev za približno dvakrat večje. Gotovo pa je, da bi do- segli večje uspehe tudi pri centru, če bi imeli svojo te- lovadnico oziroma imeli v kateri koli telovadnici na vo- ljo več prostega časa. — In kako se razvija delo? — Osnovna aktivnost je se- veda v društvih, medtem ko pripravlja naš medobčinski center stalna srečanja naj- boljših orodnih telovadcev. To so treningi, ki jih v glav- nem vodijo Albina Horvato- va, Milojka Dožičeva ter Pav- čič, Iv. šrot, Dojer in neka- teri drugi. — Toda, ali kaže mladi rod zanimanje za orodno te- lovadbo? — Moram reči, da je zani- manje veliko, da pa je več drugih okolnosti, ki vplivajo, da ta panoga ne dosega več- jega razmaha. Mladim je orodna telovadba zelo blizu. V njej se lahko uveljavijo za- radi telesne moči, spretnosti, drže v izvajanju vaj in po- dobno. To mladim leži. Ško- da je le, da je malo takih, ki vztrajajo do konca. — In načrti za prihodnje? — Ti so znani in na njih delamo brez predaha. Med zimskimi šolskimi počitnica- mi bomo pripravih še tečaj za vaditelje pionirskih vrst. Zanimanje zanj je precejš- nje, računam pa tudi na udeležbo kandidatov iz dru- gih krajev in ne samo iz Ce- lja. M. B02IC Šolo zamenjala z drsanjem Sedeli smo v prikupni go- stilni dimajskega Griinzinga. Večerni six>red drsalne revi- je je bil za nami, pred na- mi pa srečanje z vodstvom revijskega programa in soli- sti. Kljub utrujenosti in po- zni nočni uri so prišli vsi. Takšen je bil ukaz in vsa- kršno opravičilo zaradi utru- jenosti in podobno bi bilo odveč. Slo je za propagando revije, ki zlasti z Epizodami osvaja svet ter tisoče in sto- tisoče gledalcev. K naši mizi je sedla Bel- gijka Yvette Busieau in kma- lu za tem še Avstralec Allan Glenn. Oba silno prijetna, prikupna in preprosta. Zdaj sta pokazala pravo lice. Bilo je brez šmink, pudrov in dolgih trepalnic. Ona drobna in zgovorna, on pa razigran in nasmejan. Kmalu smo bili sredi ži- živahnega pomenka. četudi, je naša pozornost sijala obe- ma, smo se bolj p(^osto ob- račali k znani solistki du- najskega drsalnega sporeda. — Kako ste zašli v ekipo Dunajske drsalne revije? — Cisto preprosto! Veste, učenje mi ni šlo od rok. šo- la mi je poraročala preglavi- ce. Pa ne samo meni, zara- di mene tudi staršem. Po- zneje sem se šla učit šivanja. Tu sem bolje uspevala. No, naj še ix>vem, da sem drsala že od zgodnjih mladih let. Drsanje me je navduševa- lo. Zato sem se odzvala na raz- pis Durnajske drsalne revije. Prijavila sem se in uspela. — Kaj pa šivanje? — še zdaj, kadar imam le čas, si rada sešijem ali vsaj ukrojim obleko. — Imate avto? — Da, športni BMW. — To je vendar zedo hiter voz. — Da, toda ljubim hitrost in rada drvim, če le morem, po dunajskih tilicah. — Kako pa je z zasluž- kom? — Ne zamerite, če vam o tem ne bom govorila. Veste, urejeno imamo tako, da drug za drugega ne vemo, koliko zasluži. In tako je tudi prav. Zaradi tega med nami ni problemov: Vsi smo pač prepričani, da dobimo tisto, kar smo si zaslužili. — Kako dolgo boste še ostali v tej reviji? — Mislim, da še ni prišel čas, ko bi morala razmišlja- ti o tem, da bi zapustila to prijetno okolje, se je nasme- jala Yvette Busieau, ki jo v Epizodah večkrat vidimo in občudujemo na ledu, zlasti še v Pravljicah s severa (na sli- ki), v katerih tudi ona sanja o pomladi, cveticah, Ijiuibez- ni... M. Božič Vsaka beseda v malem ogla- su stane 0,50 Ndin (za naroč- nike) in 0,60 Ndin (za vse druge). Ob posredovanju na- slova v upravi lista se zara- čuna še dodatnih 1,00 Ndin; za OiTlase pod šifro pa po 2,00 Ndin. Male oglase sprejemamo na- čelno v upravi lista vsak te- den do 10. ure v soboto. Iz- jemoma sprejemamo naročila za male oglase iz oddaljenih krajev, bolnišnic, zdravilišč, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto de- narja. C. TEDNIK, OGLASNI OD- DELEK, Celje, Gregorčičeva 5, pritličje desno; telefon 31-05. SEJA REVIRSKEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE V TRBOVLJAH Sprejeta osnovna izhodišča Za razvijanje aktivnosti komunistov pri nadaljnjem razvijanju samoupravljanja, družbenopolitičnih odno- sov ter medobčinskega sodek)^anja v zasavskih re- virjih. Sprejet je bil osnutek pisma, ki bo poslan vsem osnovnim organizacijam ZK ter vodstvom druž- benopolitičnih organizacij. Seji je prisostvovala tudi članica predsedstva CK ZKJ LIDIJA ŠENTJURC, se- kretar IK CKS FRANC POPIT in član CK ZKS JOŽE LAZNIK. Sekretar revirskega komi- teja ZK, Marijan Orožen, je na seji še posebej naglasil, da je revirski komite ZK že na eni od prejšnjih sej, ko je obravnaval sodelovanje v revirjih, sklenil, da je treba izoblikovati osnovna izhodi- šča stališč v zvezi z nadalj- njim razvijanjem odnosov v zasavskih revirjih, v njih i>a poudariti, kaj je perspekti- va in cilj. Stališča naj torej nakažejo perspektivni razvoj — perspektive povezovanja zasavskih revirjev, istočasno pa naj bodo platforma za nadaljnje delovanje Zveze komunistov na tem pod- ročju. V pismu, kjer so podana osnovna izhodišča za razvi- janje aktivnosti komunistov pri nadaljnjem razvijanju sa- moupravljanja, družbenopo- litičnih odnosov ter medob- činskega sodelovanja v revir- jih, je še posebej p>oudarje- no, da prihaja na tem ob- močju vse bolj do izraza spK>znanje o povezanosti inte- resov delovnih ljudi zasav- skih revirjev. Pomembnost medsebojnega sodelovanja in enotne druž- beno politične akcije komu- nistov za uresničevanje šir- ših interesov delovnih ljudi potrjujejo v zadnjih letih, posebej še v 'oM 1967, dose- ženi konkretni uspehi, med drugimi ustanovitev združene delovne organizacije »Zasav- ski premogo\Tiiki((, urejanje cestnih zvez, začetek priprav za izdelavo regionalnega pro- grama gospodarskega razvo- ja zasavskih revirjev s po- sebno usmeritvijo na moder- nizacijo obstoječega gospo- darskega potenciala, dogovo- ri predstavnikov gradbenih I>odjetij in industrije grad- benega materiala za večje poslovno tehnično sodelova- nje Itd Vsi ti in še nekateri drugi procesi, ki so posledi- ca spoznanja o nujnosti medsebojnega povezovanja, se odražajo tudi v zavesti delovnih ljudi. Storjen pa je bil še napredek za večjo afir- macijo zasavskih revirjev v okviru širše skupnosti, kar je bil tudi eden od ciljev reorganizacije Zveze komuni- stov v revirjih. Nosilci na- prednih teženj so bili zlasti komunisti v delovnih organi- zacijah oz. tam, kjer najhi- treje in najneposredneje de- lujejo zakoni ekonomike in tržnega gospodarstva. Upoštevaje vlogo in na- loge, ki jih pKJstavlja pred člane Zveze komunistov pro- ces samoupravnega povezo- vanja in demokratične inte- gracije naše socialistične družbe, je revirski komite ZK sprejel in dal s pismom v razpravo nekatera stališča o osnovah nadalj^nje graditve družbeno-političnih odnosov in sodelovanja v zasavskih revirjih. Vrsta konkretnih teženj pogojuje spoznanje, da je povezovanje zasavskega ba- zena znotraj in navzven v p>erspektivi s stališča uresni- čitve programskih ciljev zve- ze komunistov in širših inte- resov delovnih ljudi realna ter edina mogoča usmeritev in perspektiva. Takšna usme- ritev predstavlja idejno os- novo za organizacije Zveze komimistov in za delovanje komunistov na - vseh področ- jih samoupravljanja in druž- beno ix)litičnega življenja. To pa, med drugim, seveda ne pomeni, da bi to bila poli- tična akcija za admini- strativno združevanje občin. Vprašanje treh ali ene obči- ne namreč ni vprašanje ad- ministrativnega akta, temveč predvsem vpra.šanje material- ne osnove razvoja neposred- ne samouprave v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, zavestnega spo- znanja prednosti enotne uprave kot servisa samo- upravne komune hi iz tega izhajajoče demokratične volje ter odločitve občanov — vo- livcev. V pismu pa so, med drugim, navedene tudi akcij- ske naloge, ki jih postavlja- jo pred Zvezo komunistov in ostale organizirane sile sploš- ne težnje razvoja komunal- nega sistema. Na seji revirskega komite- ja ZKS je sodeloval v raz- pravi tudi sekretar izvršnega komiteja CK ZKS Franc Po- pit, ki je še zlasti naglasil, da se v zasavskih revirjih vse bolj utrjuje zavest o medsebojni povezanosti inte- resov, kar se kaže tudi v uspeli akciji združitve pre- mogovnikov. Doseženi uspehi narekujejo, da je treba z in- tegracijskimi procesi nada- ljevati, upoštevaje seveda pri tem demokratičen način, skupne interese, samouprav- ljanje itd. V razpravi je se- kretar IK CK ZKS Franc Popit ugodno ocenil doseda- nje delo revirskega komiteja ZKS in povedal, da si zdaj centralni komite prizadeva, da bi ustanovil kot metodo dela CK ZKS področne ko- miteje Zveze komunistov tu- di na drugih področjih v Sloveniji; to naj bi omogo- čilo bolj koordinirano delo oz. usklajevanje interesov na posameznih pKKiročjih, cen- tralnemu komiteju ZKS pa bi omogočilo večjo angažira- nje pri delu v bazi. Tovariš Popit je govoril tudi o obli- kah in metodah dela Zveze komunistov. Po njegovem mnenju se mora ZK v ved- no večji meri spopadati z zahtevnimi problemi; takšna odločitev je pismo revirske- ga komiteja ZK, v katerem so nakazana stališča, zdaj pa je treba v akcijo za uveljavi- tev stališč. Govoril pa je, med drugim, še o potrebi, da bi začela vodstva Zveza ko- i munistov delati kot kolektiv- ni organ, s čimer bi bila omogočena tudi d^prolesio- nalizacija, o nujnosti spreije- ma stališč, kadar se pojavijo problemi, ter o političnem boju zoper oportunizem, ob- zirnost, politično apatičnost in nezainteresiranost v ZK, s čimer bi prav gotovo tudi okrepili ugled Zveze komu- nistov. (nk) Junija nov hotel Ob koncu leta 1967 hotel pod streho Pred pol leta so začeli na trgu Revolucije v Trbovljah s programom tako, da je mogoče pričakovati, da bodo graditi nov hotel; dela potekajo skorajda skladno hotel izročili namenu 1. junija letos, ob praznovanju trboveljskega občinskega praznika. Prva faza izgradnje hote- la na trgu Revolucije bo ve- ljala okrog 4,600.000 novih din; 1,100.000 novih din je za to gradnjo prispevalo gostin- sko podjetje Rudar,, za osta- lo pa je dobilo podjetje po- sojilo pri ljubljanski kredit- ni banki in hranilnici, in si- cer potem, ko so trboveljske delovne organizacije vročile v ta namen skoraj 2 milijona novih din. Posojilo je odobre- no pod dokaj neugodnimi po- goji, saj ga bo treba odplača- ti v sedmih letih, obrestna mera pa je 8 odst. Vendar upajo v gostinskem pK)djetju Rudar, da bodo zmogli ob- veznosti, saj so v letu 1967 ustvarili okrog 360.000 novih din skladov, toliko denarja in pa sredstva amortizacije pa bi letno zadostovalo za odplačilo anuitet v višini okrog 680.000 novih din. V hotelu na trgu Revoluci- je v Trbovljah bo 32 sob s 40 ležišči, ker pa bodo v so- be namestili še pomožna le- žišča, bo v njem lahko pre- nočevalo naenkrat do 56 oseb. Restavracija bo imela 120 se- dežev, v bifeju bo prostora za okrog 80 do 100 gostov, v posebni sobi, kjer bodo manj- še konference oziroma po- slovni razgovori, pa še za 35 oseb. Precejšnje bodo tudi zmogljivosti kuhinje, saj bo mogoče pripraviti dnevno najmanj 800 kompletnih obrokov, in 1500 toplih ma- he. V gostinskem podjetju Rudar so že zdaj začeli raz- govore s predstavniki delov- nih organizacij, da bi jim po dograditvi novega hotela dostavljali v tovarne cenene tople obroke, kar bi prišlo še posebej prav tam, kjer se bodo odločili za uvedbo no- vega delovnega časa. V hotelu bo zaposlenih, upoštevaje tua jih je zdaj. -nk- GOSPODARJENJE INDUSTRIJSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJ V 1967. LETU Za skoraj 8 odst. večja vrednost proizvodnje kot leta 1966 Devet industrijskih delovnih organizacij s področja trboveljske občine je v letu 1967 doseglo proizvodnjo v vrednosti skoraj 310 milijonov novih din, kar je za 6 odst. več, kot je bilo predvideno; v primerjavi z letom 1966 je trboveljska industrija povečala vred- nost proizvodnje za skoraj 8 odst. Zadovoljivi so tudi izvozni dosežki, saj je bil plan izvoza dosežen in tudi malce presežen. Planske naloge, kar zadeva vrednost in fizični obseg pro- izvodnje, so dosegli oziroma presegli v Mehaniki, industrij- skem podjetju Meso, termo- elektrarni, na rudniku rjave- ga premoga Trbovlje — Hrastnik in v cementarni. Proizvodnja je najbolj zaosta- jala za planskimi nalogami v elektrolivarski industriji ELIT in v Iskrini tovarni pol- prevodnikov. V trboveljski termoelek- trarni so v letu 1967 proiz- vedli skoraj 310 milijonov kwh električne energije, v obratu tovarna zidakov pa nad 7 milijonov kosov blokov za stene in pregrade. Plan- ske naloge so dosegli tudi trboveljsko-hrastoi.ški rudar- ji, ki so lani nakopali 1,150.000 ton rjavega premoga; samo v decembru so nakopali 108.800 ton rjavega premoga, ali kar 10.000 ton več, kot je določal mesečni operativni načrt. Takšno proizvodnjo so dose- gli predvsem zaradi boljšega izkoriščanja 2!mogljivosti, ven- dar navzlic temu niso mogli zadovoljiti vseh putreb kup- cev. V cementarni Trbovlje so s proizvodnjo 192.000 ton cementa presegli planske na- loge skoraj za desetino. Za več kot četrtino nad predvi- deno je bila proiavodnja v Mehaniki. V strojni tovarni so se v decembru močno pri- bližali planskim predvideva- njem, predvsem zaradi po- speševanja individualne pro- izvodnje. Trboveljsko gospodarstvo v letu 1967 večjih težav v zve- zi z oskrbo z reprodukcij- skim materialom ni imelo. Problemi so bili predvsem zaradi naraščanja terjatev do kupcev ter zaradi pomanjka- nja lastnih obratnih sredstev. V strojni tovarni pa se sreču- jejo z nalogo, kako zagotoviti daiar za kreditiranje prodaje serijske opreme oz. proizvod- nje, kot je to običaj že v vsej tovrstni industriji v drugih državah. -nk- Zakaj tako? Delovne organizacije si v zadnjem času v do- kajtšnji meri prizadevajo, da bi poslovanje oziroma usluge kar najbolj približale občanom. V revirjih pa ugotavljajo, da posebej še delovne organizacije s področja prometa v teh prizadevanjih zaostajajo, čeprav ni mogoče trditi, da napredka na tem pod- ročju ni, Zaposleni iz trboveljskih delovnih organizacij, pa tudi iz Hrastnika oziroma Zagorja ob Savi, precej potujejo v Beograd. Revirje pa obiskujejo gospo- darstveniki iz drugih področij. Vendar pa v Trbov- Ijah ne ustavlja noben brzi oziroma ekspresni vlak na relaciji Ljubljana—Beograd oz. Beograd—Ljub- ljana. Verjetno bi se minuta postanka v Trbovljah izplačala tudi železnici. Pomanjkanje komercialnega duha je mogoče za- slediti tudi pri avtobusnem prometu, ki ga v glav- nem vzdržuje ljubljanski SAP. Zveze z Ljubljano so predvsem v zgodnjih jutranjih urah, neurejen je promet na progi med zgornjimi Trbovljami in železniško postajo, man,ikajo avtobusne zveze od železniške postaje do nekaterih večjih naselij v mestu, v turistični sezoni ne vozijo avtobusi do znanih izletniških točk itd. Vprašanje je, zakaj železniški in avtobusni pro- met ni še bolj približan občanom? To je predvsem naloga kolektivov, ki skrbijo za promet! • š ■ PRED PREHODOM NA NOV DELOVNI ČAS V TRBOVLJAH Pogoji za — vendar postopoma Tudi v Trbovljah že razmišljajo o prehodu na nov delovni čas, posebej še v javni upravi ter v upravnih in tehničnih službah delovnih organizacij. Prevladuje mnenje, da večjih težav v zvezi s prehodom na nov delovni čas ne bo, seveda pa bi bilo treba, kot menijo mnogi, uvajati nov delovni čas postopoma. V sedanjih razpravah v zve- zi z uvajanjem novega delov- nega časa je mogoče najčešče slišati trditve, da neurejena družbena prehrana, preslabo urejena pomoč gospodinj- stvom in pa v premajhnem obsegu organizirano otroško varstvo, zavirajo uvajanje no- vega delovnega časa. Vendar zadnje ugotovitve iz Trbovelj kažejo, da so objektivno da- ni skorajda vsi pogoji, da po- vsod tam, kjer bi to želeli, preidejo na nov delovni čas. Vprašanje družbene pre- hrane oziroma toplega obro- ka bp rešeno s 1. junijem, ko bo v Trbovljah dograjen nov hotel, v kuhinji pa bodo pri- pravili lahko na dan najmanj 800 kompletnih obrokov ter najmanj 1.500 obrokov toplih malic. Predstavniki gostinske- ga podjetja »Rudar« se že po- govarjajo s predstavniki trbo- veljskih delovnih organizacij, da bi od junija naprej do- stavljali po konkurenčnih ce- nah tople obroke v tovarne itd. Poseben problem tudi ne bo zagotoviti pomoč gospodi- njam pri opravljanju doma- čih del. Krajevne skupnosti so že doslej organizirale raz- ne oblike pomoči gospodi- njam, vendar ni bilo večjega zanimanja za to. In če se bo zdaj pokazala potreba, bodo krajevne skupnosti razširile oziroma organizirale usltaž- nostne servise za i>omoč v go- spodinjstvu. Z novim šolskim letom 1968/1969 bodo na celotnem področju revirjev prešli na šolah na petdnevni pouk, s€ pmvi, da ob sobotah pouka ne bo. To bo omogočilo, da bodo starši z otroki skupaj ob sobotah in nedeljah. Seve- da pa bo treba za prvih pet dni v tednu zagotoviti var- stvo otrok. To pa bo težja naloga. Na šolah imajo zdaj 8 varstvenih oddelkov, v var- stvenih ustanovah pa je nad 300 najmlajših Trboveljčanov. Zmogljivosti otroških varstve- nih ustanov so premajhne, tako ustanovo bi še posebej rabili na terenu Zasavje, zmo- gljivosti drugih pa bd bilo treba povečati. Ta problem bi bilo, med drugim, mogoče rešiti tudi tako, da bi v več- jih stanovanjskih zgradbah, ki jih bodo gradili, uredili posebne prostore za varstvo otrok. Celodnevno bivanje otrok v šoli pa bo mogoče v Trbovljah zagotoviti šele te- daj, ko bo zgrajena nova šo- la. Z gradnjo tega prepotreb- nega objekta pa ne bo mogo- če več dolgo odlašati. -š- LETOŠNJA KULTURNO-PROSVETNA DEJAVNOST V TRBOVELJSKI OBČINI Številna gostovanja tudi v tujini Občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij Trbovlje je te dni izdelal finančni načrt za leto 1968 ter program delovanja, v katerega je vključeno tudi delo Svobod in prosvetnih društev z območja trbo- veljske občine. Po predvidevanjih vodstev društev oz. sekcij ter občin- skega sveta je mogoče tudi v letu 1968 pričakovati dokaj razgibano kulturno prosvet- no dejavnost. Težišče dela bo tudi v prihodnje na Svobodi — Center in Svobodi II, ozi- roma na sekcijah Zarja, Slav- ček, amatersko gledališče, RELIK, mešani pevski zbor Svobode II in Veseli rudarji, fci predstavljajo v sloven- skem kulturnem življenju do- loaj močan steber kvalitetne- ga amaterskega delovanja. Te sekcije imajo v letu 1968 v programu več nastopov v Trbovljah, prav tako pa tu- di gostovanj po Jugoslaviji in v inozemstvu. V teg zvezi naj omenimo, da se člani sekcije likovnih umetnikov — ama- terjev, REJLIK, pripravljajo 1 na izanenjalno razstavo s ko- 1 legi iz avstrijskega Fohnsdor- ' fa, gledališče Svobode — Cen- ter ima v načrtu spet gosto- ] vanje v Zahodni Nemčiji, mo- ] ški pevski zbor Zarja se pri- j pravlja na turnejo po češko- ] slovaški socialistični republi- i ki itd. Za financiranje dejav- nosti bodo društva oz. sekcije zbrale same skoraj dve tret- \ jine potrebnih sredstev, pre- i ostali denar pa naj bi dobili < v obliki dotacije od občinske- ga sveta zveze kulturno pro- svetnih organizacij občine ' Trbovlje. i Za dejavnost občinskega i sveta, svobod, prosvetnih * društev ter sekcij bi v Trbov- i Ijah rabili v letu 1968 nekaj nad 90.000 novih din, in sicer ' bd 46.000 novih din namenili < za dotacije društvom, 12.700 ^ novih din za financiranje { dejavnosti komisij, 8.000 no- ] vih din za organizacijo pro- I slav itd. Sicer pa so Trbovelj- čani zaprosili za pomoč tudi sklad SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti, in sicer J za delno kritje stroškov, ki | nastajajo pri organizaciji pio- ] nirskega ter večernega — j mladinskega abonmaja, v | okviru katerih prihaja v gle- j dališče skoraj 1.400 občanov. | Sklad in občuaska skupščina | Trbovlje, ki so jo prav tako j zaprosili za pomoč, naj bi za ;: sofinanciranje abonmajev pri- \ spevala vsak po 11.250 noivih din. \ Kulturno prosvetni delavci iz Trbovelj računajo, da bo- do našli razumevanje in da | bo mogoče zagotoviti s sode- ? lovanjem vseh potreben de- nar za delovanje v letu 1968. -nk- ' KONSTITUIRANJE občinskega mladinskega vodstva Občinsko mladinsko vod- stvo v Trbovljah se je na zadnji seji konstituiralo, med drugim je izvolilo 5-člansko predsedstvo, ter se odločilo, da bo v prihodnje delovalo pri občinskem komiteju ZMS 6 stalnih komisij. Na seji so obravnavali predlog progra- ma dela, o katerem bo govo- ra še na sestankih aktivov ZMS. v razpravi so se na prvi seji člani občinskega mladinskega vodstva še po- sebej zavzeli za okrepitev idejno političnega izobraževa- nja mladih, za večjo aktiv- nost mladih v specializiranih organizacijah, za tesnejše so- delovanje z mladino v drugih občinah ter sploh za poživi- tev društvenega življenja mladih v Trbovljah. •nk- Šoli smučanja in plavanja v Trbovljah Letos nadaljujejo v Trbovljah z nadvse pomembno akcijo — mlade občane želijo že v osnovni šoli se- znaniti z osnovnimi veščinami smučanja in plavanja, »šola na prostem« doživlja že tretjo ponovitev, na novo pa je bila vpeljana »šola plavanja«. Učenci petih razredov osnovnih šol bodo v decem- bru, januarju in februarju preživeli po šest dni na sne- gu na Mrzlici; učenci z osnov- ne šole Alojza Hohkrauta sc že prišli vsi navdušeni zi smučanje z Mrzlice, ta mesec čaka to veselje mlade s osnovne šole Ivana Cankarja v februarju pa učence s šok Tončke čečeve. Polovico dne va preživijo učenci petih raz redov pri pouku, učijo pa s< le glavne predmete, druge polovico mineva pa prebijejc na smučeh. Seznanijo se i osnovnimi veščinami ^rnnča i^ja ali pa ubrjujetjo že pri dobljeno znanje. Starši mora- jo za vsakogar prispevati po 90 novih din, se pravi toliko kot lani, za tiste, ki tega pri- spevka ne zmorejo, pa pri- speva denar temeljna izobra- ževalna skupnost, v akciji pa sodelujejo še posamezne šo- le, občinska zveza za telesno kulturo in smučarsko društvo Trbovlje. Smučarsko društvo zagotovi vsakič tudi potreben vaditelj ski kader. Opreme je dovolj še iz prejšnjih let, ta- ko smuči kot čevljev. Kot ra- čunajo se bo v tem šolskem letu nad 150 trboveljskih pio- niriev in oj-^-ii^-k učencev pe- tih razredov osnovnih šol, naučilo osnovnih veščin smu čanja v »šoli na prostem« nj Mrzlici. Zal pa ugotavljajo \ Trbovljah, da zaradi stroškov ki jih morajo poravnati star ši, iz leta v leto upada inte res za tovrstno rekreacije najmlajših, kar je precejšnji škoda. v decembru je pa začela ; delom v zimskem bazenu i Trbovljah tudi »šola plava nja«, v katero so vključen učenci četrtih razredov osnov nih šol. Računajo, da se b( nad 300 učencev in učeni naučilo plavati; stroške zt »šolo plavanja« bo poravna vala temeljna izobraževalni skupnost tako, da starši ni bodo imeli prav nobenih iz datkov. V akciji pa sodelu ieta še plavalni klub Rudar občin=^" ^"pza za telesno k^i turo in šole. -oik 16 TEDNIK, 25. JANUARJA 1968 OSNOVNE ZNAČILNOSTI GOSPODARJENJA V HRASTNIŠKI OBČINI V LETU 1968 Hitreje po poti reforme Brž ko bodo znani nekateri instrumenti gospodar- jenja, bodo v Hrastniku do kraja izdelali resolucijo letošnjih nalog na področju gospodarskega in družbe- nega razvoja — Osnutek pripravljen — Družbenoeko- nomski cilji razvoja občine za leto 1968 izhajajo iz ciljev, ki jih je začrtala gospodarska in družbena refonna in sklepi 8. kongresa CK ZKJ. V skladu s tem poudarja- jo v Hrastniku dva cilja: doseči morajo nadaljno sta- bilno rast življenjskega stan- darda, predvsem osebne po- trošnje in hitreje poglabljati samoupravne odnose ter okrepiti materialno osnovo samoupravljanja na vseh področjih družbene dejavno- sti. Na občinski skupščini predvidevajo, da bo družbe- ni bruto produkt v letu 1968 v komuni za 6 do 7 odstot- kov večji, kot lani. Skladno s temi predvidevanji naj bd le- tos dosegle industrijske de- lovne organizacije 174 milijo- nov ND bruto* produkta, kar je za 13 milijonov ND več kot lani. Povečana vrednost- na proizvodnja, za katero so se odločili skoraj v vseh p>o- djetjih, bo od kolektivov ter- jala še večjih prizadevanj, kot lani. V Hrastniku opo- zarjajo v zvezi s tem na po- membnost hitrejšega prilaga- janja tržnim razmeram in potrebam. Letos bi morala v prejš- njem obdobju vložCTie inve- sticije omogočiti večjo pro- izvodnjo v Steklarni, Tovarni kemičnih izdelkov in drugod. V podjetju »Sijaj« pa name- ravajo letos začeti z razširit- vijo nekaterih tovarniških prostorov. V hrastniškem de- lu zasavskih premogovnikov bodo letos nakopali 578.000 ton premoga. Vendar bodo morah nadaljevati z investi- cijskimi deli v revirju Oj- stro. Tu bodo začeli odpiral- na dela na tako imenovanem V. obzorju proti zahodu, s čemer bodo povezali ta revir z objekti Savskega obzorja obrata Trbovlje. Zgradili bo- do novo IV. obzorje in pre- sipne jaške, preusmeriti pa mislijo glavni izvoz iz III. na novo zgrajeiK) V. obzorje. Razen tega bo treba opravi- ti vrsto remontnih del, naku- piti nove transportne napra- ve in podporne elemente, s čemer bodo prihranili na porabi lesa. V zasavskih pre- mogovnikih nameravajo letos opustiti sobotno riočno delo. Zato bo treba povečati pro- izvodnjo pri zmanjšanem številu delovnih dni in delo- ma povečati produktivnost dela. V obrtni dejavnosti pred- videvajo ix)rast vrednostne proizvodnje za okoU 6 od- stotkov. Komimalno obrtno podjetje namerava letos od- straniti težave pri preskrbi z vodo. Glede na to, da ima podjetje svoje obrate locira- ne na različnih krajih, bodo letos izdelaU koncept enotne- ga razvoja svoje dejavnosti, v naslednjih letih pa začeti z izgradnjo skupnih prosto- rov. Porast vrednosti uslug v gostinski in trgovski dejav- nosti je vsekakor odvisen od kupne moči prebivalstva. Za- to je težko ocenjevati vred- nost opravljenega prometa. Kljub temu pa menijo, da se bo storitev v gostinstvu povečala za 1 do 3 odstotke, v trgovini pa za približno 3 odstotke. Gradbeno podjetje v Hrastniku letos ne pove- čuje obsega vrednosti del, vendar bodo nekoliko izbolj- šali mehanizacijo. Z enakim planom kot lani gre v leto 1968 tudi kmetijska zadruga Dol-Hrastnik. Na p>odročju stanovanjske- ga gospodarstva si letos obe- tajo nekoliko intenzivnejše zadovoljevanje teh potreb. Predvsem bo letos dograjen 20-stanovanjski stolpič na Dolu, predvidevajo pa zače- tek izgradnje večjega stano- vanjskega bloka na Logu 7 Zeomjem Hrastniku. -—an Ročna dela v hrastniški steklarni sodijo med najtežja opravila, ki jih opravljajo prizn«uu mojstri svojega poklica. V HRASTNIKU LANI PORABILI ZA IZBOLJŠANJE DRUŽBENEGA STANDARDA SKORAJ 4 MILIJONE ND Kaj pa letos? v letu 1967 začeta akcija zbiranja denarja za izbolj- šanje družbenega standarda občanov ni bUa brez rezultatov — Zaposleni občani so z 2,5 % prispevkov od bruto osebnih dohodkov in s prispevki za uporabo mestnega zemljišča omogočili dograditev nove ceste na Dol, urejanje komunalnih obejktov in naprav — Delovne organizacije so z dodatnimi prispevki omo- gočile tudi preureditev večje otroškovarstvene usta- nove — Za regulacijo potoka Boben pa so predlani in lani porabili skoraj 1 milijon 100.000 Ndin — Re- konstrukcijo ceste Za Savo so hrastniška podjetja podprla s 300.000 Ndin. V celoti so torej lani v Hrastniku potrošili za te na- prave in objekte skoraj 4 milijcme ND. V akcijo zbira- nja denarja so se vključile vse delovne organizacije v občini, razen Gostišča Parti- zan, kjer kolektiv za te po- trebe ni pokazal nobenega razumevanja. Nekatera pod- jetja so svoje obveznosti že v celoti poravnala, druga pa jih bodo po zaključnem ra- čimu za leto 1967. Vendar kljub vsestranskemu razume- vanju podjetij lani v Hrast- niku niso zbrali predvidene- ga denarja za objekte druž- benega Standarda. Deloma zavoljo tega, ker največja de- lovna organizacija — Ste- klarna ni v celoti realizirala obsega vrednostne proizvod- nje. Hrastničani imajo velike težave zaradi plazovitega ze- mljišča in jx)plav zavoljo neurejenih bregov potoka Boben. Zato se je občinska skupščina pred leti odločila za pospešeno urejevanje stru- ge Bobna. Predlani in lani so za te potrebe odrinili 1 milijon 100.000 ND. Dela so še v teku. Regulacijo izvaja specializirano podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane, ki je edino uspo- sobljeno za ta dela. Leto 1967 je prineslo hrast- niškim občanom okno v svet. Z rekonstrukcijo ceste na Dol in proti čerdencu so praktično realizirali enega iz- med dolgoletnih načrtov pa tudi ix>treb več tisoč ljudi, živečih na tem območju. Za- to se hrastniška občinska skupščina tudi na vso moč prizadeva, da bi za letos pred- viden denar za Zasavsko ce- sto raje namenili za uredi- tev te in drugih cestnih zvez v revirjih. E>oslej so nam- reč revirske občine več ali manj z lastnim denarjem usposabljale ceste za izbolj- šan promet, za kar so v mi- nulih desetih letih nameni- le najmanj 10 milijonov ND. Poslej ne morejo, ruti ne smejo več obremenjevati gospodai-stva, ki je pokaza- lo veliko razumevanja za te ix)trebe. Za letos obeti na tem področju niso tako rožnati. Ce bo Splošno trgovsko pod- jetje uspelo zainteresirati za sofinansiranje nove trgovine na Logu svoje ix)slovne pri- jatelje, bodo letos zastavili iz- le utegnili zbrati vsaj toli- gradnjo tega prepotrebnega tr- govskega lokala. Podjetje samo namreč ne bo kos zbra- ti najmanj 700.000 do 800.000 ND, kolikor bi jih morali vložiti v novogradnjo. Raču- najo pa, da bi do pomladi le utegnih zbrati vsaj tiM- ko denarja, da bi lahko zače- U s potrebnimi deli. Najpomembnejši objekt družbenega standarda, ki se ga bodo v prihodnosti loti- li v Hrastrnku je vsekakor izgradnja nove, velike sodob- ne šole. Z izgradnjo pa ne misUjo začeti pred letom 1969. Letos bodo po vsej ver- jetnosti naročiU samo načr- te, pripravili ustrezno lokaci- jo in vse ostalo ter zbrali začetna sredstva. Po izraču- nih, ki so na voljo naj bi letos delovne organizaci- je zbrale iz prispevkov za- poslednih okrog poldrug mi- lijon, največ 1 milijon 800.000 ND. To pa bo dejan- sko ves začetni kapital, na- menjen za novogradnje osem- letnega šolskega poslopja. Se- veda bo občinska skupščina po vsej verjetnosti zaprosila za posojilo pri skladu za iz- gradnjo šol SRS v Ljublja- ni. Razen tega predvidevajo nekatera manjša dela. Kultiu-- ni delavci se ogrevajo za ureditev novih prostorov za potrebe matične knjižnice. Ce bi uspeh zbrati denar, naj bi letos nadaljevali z urejanjem bivše rudniške ambulante za nadaljnje pridobivanje pro- storov za otroško varstvo. Računajo tudi na urejevanje nekaterih šp)ortnih igrišč, ki pa jih bo urejala mladina s prostovoljnim delom. —an— NA KRATKO PLENUM SINDIKAL- NEGA SVETA Pired dnevi je bil v Hrast- niku prvi letošnji plen\im občinsikega sdndikaJnega sve- ta. Udeleženci so obravnavali eno samo točko dnevnega re- da, in sicer iapopoinjeai pro- gram dela te organizacije za naslednji dve leti. V razpra- vi so podrobno ocenili vse možnosti dejanske realizaci- je programa dela, ki prak- tično obsega vsa najvažnej- ša področja sindikalne dejav- nosti v komiHii. Posebno po- zornost bo sindikalni svet usmeril samoupravnim pro- cesom v gospodarskih in ne- gospodarskih delovnih orga- nizacijah, izobraževanju zapo- slenih, nagrajevanju p>o delu in rekreaciji hirastnišikiii de- lovnih ljudi. POVEČAN PROMET Lani so v Splošnem trgov- skem ixxijetju Hrastnik do- segli 22 milijonov 748.000 ND prometa, kar je za 8 odstot- kov več, kot so planirali za to obdobje. Na povečan ob- seg prometa je vplivalo več dejavnikov, med drugim ne- koliko višje cene posamez- nim artiklom, v večji metri pa znatno večja izbira vseh vrst, zlasti industrijskega blaga in tekstila vseh vrst. Omenimo naj še, da je lan- sikega decembra Splošno tr- govsko podjetje dogradilo novo bencin^K) črpalko, v katero so vložili nad 270.000 ND. Del denarja so ustvari- li sami, za preostali del pa so dobili kredite. Za letos so v Splošnem trgovskem pod- jetju Hrastnik planirali pro- met v lanskem obsegu. Ce pa jim bo uspelo realizirati na- črt izgradnje nove trgovske poslovalnice na Logu bo brž- kone promet .še večji. V KRATKEM SPET NOVIH 15 ČLANOV ZK Sekretariat občinske kon- ference ZKS skupno z mla- dinskim aktivom ZK in ne- katerimi krajevnimi organi- zacijami ZK pospešeno pri- pravljajo sprejem novih 15 članov v ZK iz vrst hrastni- ške proizvajalske mladine. Največ predlogov za sprejem v ZK imajo v hrastniški Ste- klarni in v nekaterih drugih manjših delovnih organizaci- jah. V občini Hrastnik na- meravajo do konca leta spre- jeti precej mladih ljudi v članstvo ŽK, s čimer bedo znatno izboljšali strukturo pa tudi starostni sestav komu- nistov. LETOS VEČ DAVČNIH ZAVEZANCEV Lani je na področju obči- ne Hrastnik priglasilo večji osebni dohodek bodisi iz re- dnega delovnega razmerja ali iz dopolnilne dejavnosti 57 občanov, ki so zaslužili več kot 20.000 ND . Za letos se bo število nekoliko p>ovečalo, saj pričakujejo, da bo plača- lo omenjeni davek okrog 100 ljudi. Cas za prijavo je, kot je zriano, odrejen do 31. ja- nuarja . — an USTANOVITEV ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBE- NIH DEJAVNOSTI Konec januarja bo v Hra- stniku ustanovni cbčni zbor odt>ora sindikata delavcev družbene dejavnosti za pod- ročje zasavskih revirjev. Se- dež tega medobčinskega od- bora bo v Hrastniku, štel pa bo najmanj 15 članm*, iz vsa- ke revirske občii>e po pet ljudi. Naloga medobčinskega odbora bo v večji meri lisklajevati delovanje članov sindikata družbenih služb. Na občnem zboru namerava- jo sprejeti pirogram dela za prihodnje obdotoje. LANSKA VLAGANJA HRASTNIŠKI H PODJETIJ V RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO Izpcliijeni načrti Po nepopolnih podatkih so lani nekatere največje hrastniške delovne organizacije namenile za investi- cijska vlaganja v razširjeno reprodukcijo blizu 10 mi- lijonov ND, razen tega pa porabila za vzdrževanje svojih proizvodnih zmogljivosti in naprav okrog 5 mi- lijonov ND. Največja investicijska dela so opravili lani v Tovarni kemičnih izdelkov, s čemer so uredili vprašanje preskr- be s paro in z drugimi ener- getskimi viri. Steklarna je lani v glavnem dokončala predvideno rekonstrukcijo in dejansko malone že zaključi- la investicijska vlaganja. Le- tos ali prihodnje leto bodo morali v tej delovni organi- zaciji urediti le še vprašanje povečanja skladiščnih prosto- rov, ki so postali pretesni in utegnejo povzročati resne te- žave. Lanskoletni obseg investicij- skih vlaganj na p>odročju hrastniške občine je bil seve znatno nižji, kot prejšnja le- ta, vendar nikjer v letu 1967 niso predvidevaU večjih na- ložb v razširitev gospodar- skih zmogljivosti, zato so v glavnem ure.sničili postavlje- ne načrte. Podoba je, da so lani skoraj vse delovne orga- nizacije nekoliko bolj smo- trno izrabljale denar za in- vesticijsko vzdrževanje, saj so v te namene potrošile sa- mo nekaj nad 5 milijonov ND. V Steklarni so za te na- mene porabili približno 3 in pol milijona ND, v Tovarni kemičnih izdelkov poldrug mihjon ND, v podjetju »Si- jaj« pa le približno 60.000 ND in v kmetijski zadrugi Dol pri Hrastniku nekaj nad 300.000 ND, v glavnem za sa- dovnjake. Bhzu 300.000 ND so v te namene potrošili še v Komimalno-obrtnem podjetju Hrastnik. Vse naložbe, tako za razšir- jeno reprodukcijo, kot za vzdrževanje proizvodnih zmo- gljivosti in naprav so bile gospodarsko upravičene in celo nujne. S tem so si nam- reč hrastniške delovne orga- nizacije zagotovile nemoteno proizvodnjo v letu 1968 pa tudi poveč-ale možnosti za razširitev proizvodnje in sploh gospodarjenja. — an LETOS POMEMBNEJŠE DELOVNE AKCIJE HRASTNIŠKE MLADINE Urejanje športnih objektov Hrastniško mladinsko vod- stvo namerava letos ubrati bolj prožne oblike dela. In to na vseh področjih družbe- nopolitičn^a življenja v ko- mimi. V ta namen so izbra- li v razne komisije pri ob- činskem mladinskem komi- teju več mladincev in mla- dink. Vse komisije bodo de- lovale na osnovi «iotnega, na mladinski občinski konfe- renci sprejetega programa in na osnovi svojih lastnih de- lovnih načrtov. Glede na to usmeritev ne preseneča odločitev, da bodo storili več na področju pro- stovoljnega dela. Čeprav so že doslej v Hrastniku vsa- ko leto org^izirali razne de- lovne akcije, z doseženimi rezultati niso bili zadovoljni. Zato kanijo že v teh mesecih pripraviti podoben načrt vseh tistih delovnih akcij, za katere menijo, da bi jih mla- di ljudje lahko zadovoljivo opravili v ix)letnih mesecih. S primerno organizacijo bi namreč mladina utegnila za- dovoljivo opraviti tako zemelj- ska, kot vsa druga potrebna dela. Resno razmišljajo tudi o urejevanju sedanjega šiK>r- tnega igrišča na Logu. Tu bi morali urediti ali preurediti nekaj naprav in objektov, zlasti pa dati okolici igrišča lepši izgled. Naposled pa so mladi trdno odločeni opravi- ti vsa preostala dela pri iz- gradnji smučarske vlečnice na kalsko planino. Računajo, da bi z nekaj sto mladinci v pKjletnih dneh utegnili v glavnem zadovolji- vo opraviti vsa našteta dela, zlasti če bodo na voljo tudi sredstva za tiste potrebe, ki jih ni moč opraviti s prosto- voljnim delom. Občinski mla- dinski komite in ustrezna komisija nameravata vključi- ti v delovne akcije delavsko in dijaško mladino. V koli- kor bo dovolj prijav pa se bodo lotili še dograditve in ureditve zadružnega doma. — an IIRASiNlk TEDNIK, 25. JANUARJA 1968 17 NA KRATKO SZDL O PROBLEMIH OSEBNEGA DELA Izvršni odbor občinske organizacije Socialistične zve- ze delovnih ljudi v Zagorju Gib Savi je na zadnji seji, med dmigim obravnaval tudi neka- tera aktualna vprašanja osebnega dela občanov. V raz- ptravi so uvodoma proučili sttaMča o tej problematiki na osnovi dokumentov nedav- ne republiške konference SZDL Slovenije. Pri tem so ugotovili, da je v zagorski Jaivnosti precejšnoe zanima- mje za te probleme, zato jih kaže pK>sebej skrbno prouče- vati v vseh organizacijah SZDL. V razpravi so člani Iz- vršnega odbora imeli pred seboj nekatere osnovne po- datke o razširjenosti osebne- ga dela v Zagorju ob Savi, vendar so menili, da kaže o tem izdelati širšo analizo, ki bi vsestransko osvetlila to problematiko. Sklenili so po- novno proučiti ta vprašanja in sprejeti ustrezne sklepe, ki jih bodo kot stališča posredo- vafli organizacijam SZDL in diruigim. OBCNlZBORI RK Ta in prihodnji mesec bo- do v Zagorju ob Savi krajev- nih organizacij RK na kate- rih bodo ocenili dosedanje degavnosti in obravnavali dvo- letni program, ki ga bodo to- brat skušali v celoti vsfcladiti s podobnim načrtom Repub- Uštoega odbora RK Slovenije. V devetih krajevnih organiza- cijah RK na področju občine Zagorje je 2ida(j včlanjenih ne- fcao okrog 2000 odraslih, med- tem ko šteje Podmladek RK na zagorskih osnovnih in podružničnih šolah nad 2000 mladih članov. Dejavnost čla- nov RK je raznolika. Za le- tKK je občinski odbor RK spet predvidel akcijo odvze- ma krvi, za katero bo mo- ral zbrati najmanj 400 krvo- dajalcev. Bolj v zadregi so a organizacijo zdravstvenih predavanj, ker za to ni na voljo dovOlj denarja, zdrav- sitveni delavci pa zahtevajo za to delo redne honorarje m kilometrino za obiske odda- ljenejših vasi. DVOJE ZANIMIVIH OTROŠKIH PRIRE- DITEV Ob zaključku prvega šol- skega polletja je zagorska ni^a glasbena šola priredila v delavskem domu javno produkcijo. Na zanimivi glas- beni prireditvi se je zvrstilo nad 30 gojencev te vzgojne ustanove, ki so poslušalcem pokazali uspehe svoje^ de- la. Dramska družina osnovne šole narodnega heroja Ivana Skvarča iz Zagorja ob Savi pa je prav tako pred dnevi presenetila z otroško igrico, ki so jo tokrat uprizorili predvsem za odrasle in do- laščujočo mladino. Izkupiček te prireditve bodo otroci na- menih za potrebe svoje .pio- nirske organizacije. LETOS ŠE PIONIR- SKA KNJIŽNICA Matična knjižnica v Zagor- ju ob Savi je nameravala že lani ustanoviti poseben pio- nirski oddelek, vendar ni imela za to dovolj denarja. Zato so letos zaprosili za po- moč sklad za finansiranje kulturne dejavnosti SRS. Ra- čimajo, da bo ob primerni lastni udeležbi sklad za po- speševanje kulturne dejavno- sti SRS pomagal zagorski knjižnici realizirati to umest- no pobudo. Prostor za pionir- sko knjižnico je že na razpo- lago. Za opremo, zlasti knjiž- ne police in" ostalo pa bo po- trebnih okrog 60.000 ND. Na knjižne police bo po izdela- nih načrtih mogoče uvrstiti piribližno 4000 izvodov pio- nirskega čtiva. Na letošnji 4. likovni razstavi slikarske kolonije Zagorje—Izlake 8. februarja, v zagorskem delavskem domu bo razstavljalo 12 likovnikov. Obiskovalci raz- stave si bodo lahko ogledali okoli 40 oljnih slik, akva- relov in risb. PRIPRAVE NA 8. FEBRUAR V OBČINI ZAGORJE OB SAVI Razstava likovnih del Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku bode v zagorskem delavskem domu odprli 4. likovno raz stavo udeležencev slikarske kolonije Izlake — Zagorje 1967. Kot vsakokrat doslej bodo tudi tokrat otvoritev razstave združili s krajšim umetniškim programom Proslave Prešernovega praznika bodo tudi v zagorskili šolah. Svet slikarske kolonije Za- gorje-Izlaka je na minulem sestanku sklenil odpreti raz- stavo likovnih del 8. februar- ja popoldan v stekleni dvora- ni delavskega doma. Svoja dela bodo prikazali vsi ude- leženci lanskoletne kolonije: Mila Djokič iz Beograda, Mi- ran Makanac iz Zagreba, Ida Brišnik-Remec in Marjan Remic ter Tošo Primožič iz Maribora; Ivo Seljak-ek>pič, Ive Šubic, Marjan Tršar in Miloš Požar iz Ljubljane; Jo- že Tisnikar iz Slovenj Grad- ca; Milan Rijavec iz Trbo- velj in Tone Leskovšek iz Za- gorja ob Savi. Zagorjani bodo imeli pri- ložnost videti najmanj 30 do 40 olj in akvarelov, motivov, ki so jih biU likovna ustvar- jalci ujeli na svoja platna v Okolici Zagorja, v Kisovcu in zlasti v kmečkih naseljih. Lansko poletje je precej sli- karjev pritegnila dolina Medi- je, Kostrevnica pod Zasav- sko goro in drugi zaselki. Si- cer pa je bilo minulo polet- je slikarjem izredno naklonje- no vreme, zato menda sme- mo pričakovati dela polno svet- lobe in sonca. Razstava bo odprta najmanj deset dni, nato pa jo namera- vajo prepeljati v Trbovlje in verjetno v Hrastnik, če bo ta- mošnji občinski svet zveze kulturno prosvetnih organiza- cij izpolnil obljubo. čeprav smo že ob neki pri- liki omendh, p>onovimo še en- krat, da so likovne razstav« ne le prijetno, marveč pred vsem zelo pomembno dopol nilo kulturnega življenja \ tej revirski občini. Lani sc imeli ljubitelji te umetnosti na voljo kar devet tovrstnih prireditev, bodisi v foyerju l)odisi v stekleni dvorani de- lavskega doma. S tem so or ganizatorji teh prireditev do segli majhen rekord. Še ni- koli doslej v povojnih letih, v Zagorju ni bilo toliko raz- stav s tem pa tolikšnih mož- nosti spoznati ustvarjalnost nekaterih slovenskih likovnih velikanov iz polpretekle dobe kot tudi sodobnikov, želimo, da bi tudi sedanja razstava privabila veliko ljudi. M. VIDIC LETOŠNJE GOSPODARJEN,IE V KOMUNALNEM PODJETJU V ZAGORJU OB SAVI Razčiščavaiije starih grehov NE BO SMELO ODVRNITI KOLEKTIVA OD NAPO- ROV NA BOLJ SMOTRNO GOSPODARJENJE, ZLASTI PA NA REALIZACIJO NEKATERIH NAČRTOV, OD KATERIH SI OBETAJO DEJANSKE POSLOVNE IN DRUGE REZULTATE. Zagorjani bolj ali manj po- znajo razmere v zagorskem ko- munalnem podjetju, ki bi utegnile prekipeti, če bi na- daljevali s prikrivanjem hu- dih napak, slabosti in pomanj- kljivosti. Za sedanji kolektiv tega podjetja so in bodo vse te slabosti precejšnja preiz- kušnja, obenem pa zelo na zoren poduk kam pripelje de lovno organizacijo nesmotr no gospodarjenje, zlorabljanj« uradnega položaja posamezni kov in vrsta potvorb. Ne bc odveč povedati, da so ob do sedanjih pregledih računo- vodstva odkrili kar 226.OOC ND izgube in sicer od leta 1964 do avgusta 1967. Prikri vanje deians:kega gospodarske- ga položaja, prikrivanja izgu- be, lažno vodenje račimovod- stva je bilo lep čas kolekti- vu nezjnano. Na račun umet- no doseženih gospodarskih rezultatov so kolektivu izpla- čevali polne osebne dohodke. Vodilni uslužbenci so imeli seveda najvišje osebne dohod- ke, ki so, kot je znano, prese- gali puvprečja v marsikateri zagorski gospodarski panogi. Sanacija podjetja bo ne- dvomno zahtevala precej na- porov vsega kolektiva. Pre- hod na boljše gospodarjenje bo vsekakor v senci razčišče- vanja starih grehov, ne da bi bilo umestno prikrivati na- pak širši javnosti. Ne gre po- zabiti, da so kolekti^Tj zau- pane skrbi za urejanje ko- munalnih objektov in naprav, da je in bo delal torej za potrebe vse občinske družbe- ne skupnosti, ki ji ni vseeno kako se trosijo skupna in njihova sredstva. čeprav bo torej ena iznie^j prvih nalog sanirati go,spodar. jenje — delavski svet name. rava zaprositi za sanacij&i^j kredit — so v podjetju zače. li z vrsto ukrepov za neovj. rano gospodarjenje v letu 1968. Med drugim so že opn. stili bolj ali manj nerentabij. no mehanično in kovaško de- lavnico. Pravkar izdelujejo nov koncept ustanavljanja po. sarneznih obračunskih delov, nih enot. Merila za nagraje- vanje bodo dejansko doseže- ni delovni učinki in poslov, ni rezultati. Podjetje name- rava mehanizirati vrsto del, s čemer bodo dosegli nižje stroške. Predvsem morajo iz. popohiita kataster kanalizacij, skih in vodovodnih naprav, začeti s smotrno obnovo vo- d;ovodnih naprav, začeti s smotrno obnovo vodovodnega omrežja, urediti delavnice m vse kar sodi v okvir njiho- ve dejavnost^. Vodstvo Ko- munalnega podjetja proučuje posebno skrbno vodovodno gospodarjenje. Znano je, da so nekatera vodovodna omrež- ja dotrajana; v nekaterih na- seljih imajo ljudje precejšnje težave s presikrbo pitne vode zlasti v poletnih, sušnih me- secih. Naposled bo treba ena- ko skrbno proučiti tudi si- stem cen za uporabo pitne vode Skratka: pred kolekti- vom komunalnega podjetja so precejšne naloge in dolž- nosti, ki jih bo moč urer-^ni- čiti z vsestranskim sodelova- njem vseh zaposlenih. -u- RAZGOVOR Z JOŽETOM DRAVINCEM — ENEM IZMED NAJAKTIVNEJŠIH ČLANOV jl KOMISIJE ZA LETOVANJA OTROK V OBČINI ZAGORJE OB SAVI -^'■^■'M ^^Tudi zimske počitnice so potrebne' Lani so končno zagorski šolarji dobili svoj počitniški dom v prijaznem Vrsarju na istrski obali. Na poletnih počitnicah se je zvrstilo nekaj sto otrok. Komisija za letovanje je s pomočjo občinske skupščine pa tudi zagorskih šolnikov in drugih, ki so jim pri srcu šo- larji, vložila veliko naporov za prijetno počutje mla- dih letovalcev. S tem pa komisija še ni končala svo- jega dela. člani te pomembne institucije so se letos močno zavzeli za organizacijo zimskih počitnic otrok. In o tem nam je v krajšem pomenku pripovedoval Jože Dravinc. — Naša komisija je nave-^ zala stike s smučarskim klu- bom Kisovec-Zagorje — je za- čel pripovedovati Jože Dra- vinc. — V klubu so sprejeli zamisel o organizaciji smu- čarskega tečaja za šolarje v času zimskih počitnic. Pred- videvamo enotedenski tečaj, ki bi ga lahko po našem mne- nju obiskovalo najmanj 150 šolarjev v starosti od 10 do 15 let. če bo priglašencev več, tem bolje, saj so v smučar- skem klubu pripravljeni sto- riti vse, da bi se otrcKJi na- učili smučati, oziroma izpo- polnjevati svoje znanje v tej zanimivi zimski disciplini. Tečaj bo strnjen, se pravi. da bodo otroci vsako jutro odpotovali iz Zagorja z avto- busom v Kisovec, kjer naj bi imeli v ondotnem smučar- skem domu tudi vso oskrbo: Otroci bodo v oskrbi dveh smučarskih učiteljev in naj- manj šestih, sedmih strokov- nih voditeljev. — Kaj pa strelki? — smo bili radovedni — saj ni dvo- ma, da brez njih ni moč or- ganizirati tako obsežne akci- je. — Naša komisija je priprav- ljena finančno podpreti te- čaj. Med poletnimi počitnica- mi smo privarčevali nekaj denarja. Šolniki so namreč skrbeli za otroke v našem po- čitniškem domu v Vrsarju brezplačno. Sami smo opravi- li precej ur prostovoljnega de- la s čemer smo precej poce- nili stroške poletnega letova- nja, če bo potrebno bomo na- menili za ta tečaj približno 5400 ND. Stai-ši naj bi za otro- ke prispevah dejansko samo simbolični prispevek. Najmanj- ši prispevek naj bi znašal 5, najvišji 25 ND. če pa bodo med priglašenoi otroci social- no ogroženih staršev, bodo le-ti lahko obiskovali tečaj brezplačno. Kot vidite zasle- dujemo v tej naši akciji po- vsem odrejene cilje. Radi bi namreč otrokom zagoto\ali potrebno rekreacijo tudi med zimskimi p>očitnicami. Ni dvo- ma, da so zimske počitnice pKMnembne za počutje otrok. Potem je tov. Dravinc ome- nil, da namerava smučarsiki klub Kisovec-Zagorje po kon- čanem tečaju pripraviti otro kom zaključno prireditev v tamošnjem domu DPD »Svo- bode«, združeno s podelitvijo priznanj najboljšim tečajni- kom in krajšim kulturnim programom. Smučarski klub si bo nedvomno med tečajem pridobil simpatije in zaupa- nje naših najmlajših, ki naj bi sčasoma postali dobri čla- ni tega društva, je zaključil tov. Dravinc. Sicer pa ta tečaj ne bo edi- na oblika zimske rekreacije otrok v času med polletnimi počitnicami. Zglasili smo se še pri tajniku krajevne skup- no.sti Zagorje, tovarišu Fran- cu Cešku. Le-ta nam je pove- dal, da se bo tudi krajevna skupnost vključila v prizade- vanje omogočiti otrokom ne- kaj zimskih tekmovanj. Ra- zen smučarskih tekov, name- ravajo pripraviti več sanka- ških in drugih zimskih prire- ditev. Seveda se zavzemajo za to, da bi na teh priredit- vah sodelovalo kar največje število otrok. Kot smučarski klub Kisovec — Zagorje mi- sli tudi krajevna skupnost Zagorje ob koncu tekmovanj podeliti spominska priznanja najboljšim tekmovalcem. Sicea- pa priananja zai&oix>-\ vo niso tako pomembna. Ne- primerno važnejše je vseka- kor to, da so v Zagorju za- čeM sistematično skrbeti za rekreacijo otrok v zimskih mesecih. Lani začeta akcija, postaja letos dejansko mno- žična. Bržkone bo prihodnjo zimo postala še bolj obsežna. Nobenega dvoma ni, da star- ši zagorskih otrok podpirajo ta prizadevanja, kot so pod- prli organizacijo poletnih le- tovanj, pa čeprav je bila v danih okoliščinah izhod za silo, ker niso uspeli urediti vse tako kot so člani komisi- je želeli. Organizatorjem vseh teh prireditev za zagorske šo- larje pa kaže izreči prizna- nje, saj za svoje delo ne prejemajo nobenih drugih priznanj, kot marsikje dru- god. Njihovo največje zado- voljstvo je spoznanje, da otroci cenijo te napore. -m- ČLANI ZZB NOV OCENJUJEJO SVOJE DELO Izmed enajstih krajevnih organizacij občinske Zveze združenj borcev NOV v Za- gorju ob Savi so doslej v pe- tih organizacijah izvedli let- ne konference. Do konca ja- nuarja bodo občni zbori še v preostalih organizacijah. Na dosedanjih letnih dogovorih so člani ZZB NOV ocenili svojo preteklo aktivnost in sprejeli programe svojega de- la za leto 1968. V razpravi so obravnavali najbolj pereče probleme svoje organizacije in njenega članstva, zlasti zdravstveno zaščito, prizna- valnine, probleme zaposlova- nja in vključevanja borcev v aktivno družbenopolitično življenje. -n- KOLEKTIV LESNOINDUSTRIJSKEGA PODJETJA V ZAGORJU V TEŽAVAH Spor zaradi prometnega davka Nekaj dni po novem letu je kolektiv Lesnoindustrij- skega podjetja prejel odločbo SDK — Centrale v Ljub- ljani o obvezni poravnavi zveznega prometnega davka za leto 1966 in prve tri mesece minulega leta v višini 335.000 Ndin. Gre za poravnavo zveznega prometnega davka za prodar no kuhinjsko opremo grad- benim podjetjem v Sloveniji in sosednjih republikah. LIP Zagorje ob Savi je namreč ustrezno uredbo Zveznega se- kretariata za cene tolmačil tako, kot vsa gradbena pod- jetja. Ta podjetja so namreč ob priliki nakupa kuhinjske opreme izdajala LIP-U Zagor- je izjave, v katerih so obraz- ložili, da gre za reprodukcij- ski material, za katerega pa po omenjeni uredbi ni treba plačevati zveznega prometne- ga davka. Medtem so marca lani ustrezno popravili uredbo. Od marca naprej je LIP Za- gorje plačeval zvezni promet- ni davek, kot je bilo predpi- sano. S tem pa ni bil pri kraju spor, ker je SDK zah- tevala poravnavo teh obvez- nosti tudi za leto 1967. Pred- stavniki LIP Zag^orje ob Savi so se obrnili na zvezne orga- ne, ki so jim posredovali cxi- govor, da so ravnali pravilno. Kljub temu pa SDK centrala za Slovenijo ne prienava mne- nja zveznih organov. Pred- stavniki podjetja so dosegli samo to, da so jim pri SDK- podružnioi Trbovlje ponovno deblokirali njihov račtm, s čemer so vsaj lahko izplačaU osebne dohodke svojim zapo- slenim. če bo podjetje prisiljeno poravnati obveznosti na račun prometnega davka, bo kolek- tiv v hudi stiska. -m- ZAGORJE ANTENA sprejema in oddaja VAŠE ŽELJB 18 TEDNIK, 25. JANUARJA 1968 ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT HOKEJ NA LEDU Čehi na obisitu v Celju Dobri športni in prijatelj- ski odnosi med češkimi in jugoslovanskimi hokejskimi ekipami imajo nekajletno tradicijo. Lani se je takšna vez spletla tudi med Celjani ter hokejisti iz Brna. 2e prvi lanski nastop hokejistov iz Brna v Celju je pokazal, da bo sodelovanje med obema partnerjema koristno. Pr/i koraki tega sodelovanja so se F>okazali lansko jesen, ko sta dva člana celjske ekipe obiskovala v Brnu trenerski tečaj. Pa tudi sicer bi morali Celjani že lani obiskati Br- no. Na željo HDK Celje pa je prišlo, do spremembe v tem, da bodo konec tega me- seca najprej prišli v goste če- ški hokejisti. Tokrat pride ekipa srednje šole za telesno kulturo, na kateri je hokej obvezni predmet. Tu poučuje to športno igro eden največ- jih čeških strokovnjakov za hokej, dr. Martin Stmad. Njemu gre tudi zasluga, da je prišlo do tesnejših stikov med hokejisti obeh mest. Mladi češki hokejisti pri- spejo v Celje v soboto, 27. t.m. Vtem ko se bodo v ne- deljo srečali z domačini, bo- do v ponedeljek odpotovaU na Bled in se mimogrede se- stali z mladim moštvom ljub- ljanske Olinipije. V torek, 30. januarja pa bo na celj- skem drsališču že drugi nji- hov in hkrati poslovilni na- stop. Celjski hokejisti se na spre- jem mladih čeških gostov skrbno pripravljajo. Pokazali jim bodo tudi mesto in nje- gove znamenitosti ter zagoto- vili, da bodo odnesli lepe vti- ,se in spopilne. M. B._ Kljub debeli snežni odeji je tudi umetno drsališče v celjskem mestnem parku vsak dan polno. So dnevi, zlasti sobote in nedelje, ko obišče ta objekt tudi do tisoč otrok in starejših ljubiteljev drsalnega športa. Te dni so se začele tudi drsalne šole, za katere je toliko zanimanja, da bodo trajale vse do zaključka drsalne sezone. (Foto: M. Božič) ŠAH Zmaga in poraz celjskih šahistov Minule dni so imeli celj- ski šaliisti dva prijateljska dvoboja. Medtem k» se je srečanje s člani 2SD Maribo- ra končalo z zmago gostov 47:25, je druga ekipa celjske- ga šahovskega kluba preprič- ljivo odpravila igralce Sa- vinjčana iz Šempetra z 41:31. V ekipi, ki je igrala proti Mariborčanom ie bol najbolj- ši Draksler, ki je zbral 7 točk, med igralci drugega moštva pa se je odlikoval Hribšek z devetimi pikami. S. P. SMUČIŠČA V LIBOJAH Nedaleč od Žalca, v Libo- jah, je lep smučarski teren, kjer so pred kratkim mon- tirali vlečnico, ki jo uprav- ljajo člani šolskega športne- ga društva Janko Herman na osnovni šoli v Žalcu. Na smučišču je vedno vse živo, v šolskih počitnicah pa bo na teh terenih nad 400 te- čajnikov, ki bodo prihajali iz več šol v dolini. Tu bodo tudi tekmovanja za občinsko prvenstvo in sindikalna tek- movanja. VASJA JOST HOKEJ NA LEDU HDK CELJE : SLA- VIJA 2:2 Prijateljska tekma hokej- skih moštev vevške Slavije in domačega HDK se je v če- trtek zvečer končala z neod- ločenim rezultatom 2:2. Za- četek in konec je pripadal domačinom, sicer pa so gost- je rezultat najprej izenačiU, zatem pa v zadnji tretjini p>o- vedh z 2:1. -m V Šempetru - ŠŠD „Miro Cerar" V nedeljo, 14. januarja je telovadno društvo Partizan v Šempetru počastilo 30-letnico obstoja društvenega doma. Ob tej priložnosti je šolsko športno društvo na tamošnji osnovni šoli prevzelo ime po našem orodnem telovadcu Miru Cerarju. To imenovanje so združili s telovadno aka- demijo (bila je v nabito pol- ni kino dvorani), ki je obse- gala 20 različnih točk, v kate- rih so nastopali oddelki od domačih pionirk in pionirjev do mešane republiške vrste orodnih telovadcev. Spored je bil sicer nekoliko dolg, saj je trajal polne tri ure. V vmesnih točkah pa je igral domači orkester. Poleg do- mačinov in gostov iz Ljublja- ne so nastopili še posamezni- ki in skupine iz Šoštanja, Braslovč, Celja in Štor. Naj- več odobravanja so poželi: baletni nastop mladink iz Šo- štanja (vajo pripravila Nova- kova), zatem plesni ritem gimnazijk iz Celja (Zavadla- lova), nastop judoistov iz Ljubljane ter seveda vaje na konju, bradlji in parterju čla- nov republiške vrste. V p>ozdravnem govoru je predsednik društva Viljem Dolar orisal telesnovzgojno dejavnost v Šempetru v vseh tridesetih letih, ob imenova- nju šolskega športnega dru- štva na osnovni šob v ŠŠD »Miro Cerar« pa sta sprego- vorila Toni Rehar in upravi- teljica osnovne šole, tov. Sed- makova. Za tehnično izvedbo prire- ditve je poskrbel društveni načelnik, Edi Dolar. M. R. SMUČARSKI SKOKI \ov rekord celjske skakalnice v odlični organizaciji do- mačih smučarskih delavcev je bila v sredo popoldne na skakalnici v celjskem mest- nem parku uspela mednarod- na smučarska prireditev, na kateri so poleg nekaterih ju- goslovanskih tekmovalcev na- stopili še Poljaki in Čehi. Z minimalno prednostjo v se- števku točk je zmagal Poljak Sztolf, ki je skočil dvakrat po 48 metrov. Drugouvrščeni Jugoslovan Dolliar, sicer član ljubljanske Enotnosti, p>a je s skokom 48 in pol metra do- segel nov rekord celjske ska- kalnice, ki ga je doslej držal pokojni Janez Polda. Tudi naslednja mesta so pripadla Jugoslovanom: 3. Jurman, 4. Oman, 5. Giaco- melli, 6. Koprivšek. Prvi Ceh, Matoušek, je bil sedmi. Naj- boljši Celjan pa je bil ne- kdanji državni reprezentant, sedaj član SLG Celje, Andrej Nahtigal, ki se je s skokoma 44 in 42 m uveljavil na dva- najsto mesto. M. B. ŽRTVE - PROMEFA SMRT POD TOVORNJAKOM Voznik tovorn^a avtomo- bila VILI FIJAV2 je vozil proti Ljubljani in v Levcu zaustavil na skrajnem de- snem robu ceste na avtobus- nem postajališču. Iz kabine tovornjaka je na desni stra- ni izstopil sopotnik ŠTEFAN 2EPANIC, roj. 1936. leta iz Levca 59, ki je hotel domov. Pri tem je stopil na zvoženi s snegom pK>kriti rob ceste in iz neznanih vzrokov pa- del pod tovornjak, v trenut- ku, ko je ta odpeljal. Avto- mobil je padlega z zadnji- mi kolesi povozil preko kol- kov. Ponesrečenec je med prevozom v celjsko bolnišni- co podlegel. PO NESREČI ZBEŽAL Iz Topolščice je proti Ve- lenju voeil z osebnim avto- mobUom ALOJZ VINKLER. Iz Velenja pa je pravilno po desni strani pripeljal kole- sar MIHAEL JAN. Avtomo- bilist je kolesarja zadel in zbil p>o cestišču, nato pa po- begnil proti Velenju, kjer so ga po daljšem zasledovanju prijeli. AVTOMOBILI ST IN KOLESARKA Na križišču v Petrovčah je prečkala cesto I. reda peš ob kolesu IVICA KRIŽNIK, ki se je pripeljala iz Liboj. Ko je nameravala na desni strani ceste sesti na kolo, je pripeljal za njo iz Celja z osebnim avtomobilom JOŽE PBGEŠ in jo zadel z desno stranjo. Dvignilo jo je na po- krov avtomobilskega motor- ja, nato pa je padla na ce- sto. Dobila je več lažjih po- škodb. ZADEL PEŠCA Proti Vojniku je šla po Mariborski strani po desni strani ceste, kjer je bik) spluženo in ni pločnika, MA- RIJA C VEK. Za njo se je pripeljal z osebnim avtomo- bilom SREČKO SODIN, ki jo je zadel s prednjim de- lom avtomobila. Odi)eljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima pretres možganoiv. ZANAŠANJE Iz Celja je vozil proti Sto- ram z osebnim avtomobi- lom IVAN PEGEŠ s hitrost- jo približno 40 idlometrov na uro. Na blagem levem ovinku na Teharski cesti je začelo avtomobU zanašati na p>oledeneli in neposuti cesti. Nazadnje je vozilo obrnilo za 180 stopinj iz sme. 1 'inje, ne da bi se pravmiKO. V tem je pripeljala iz naspv t-ne sme- ri prav tako z osebnim av- tomobilom ing. MILICA VU- GO, ki je na razialji 30 metrov opazila zanašanje na- sproti vozečega avtomobila in zavirala, vendar zaradi pole- denele ceste ni mogla zausta- viti vozila ali drugače pre- prečiti trčenja. Nastalo ško- do na vozilih so ocenili na 6000 N dinarjev SUNEK VETRA ZANESEL KOLESARJA Proti Slovenskim KoniJ*. oam se je peljal po cesti I. reda kolesar JERNEJ PLI- BERŠEK. V Spodnjih Pre- logah je za njim privozil to- vwnjaik s prikolico, ki ga je upravljal IVAN KEMIK. Ko je tovornjak prehiteval kole- sarja, je tega sunek vetra zanesel v levo stran, da je trčil v zadnji del prikolice in padel po cesti. Dobil je lažje poškodbe po glawi in rokah. UNIČENA »ŽABA« Henrich Havelka je z aiv- tomobilom »žaba« voeil pro- ti Celju. Zaradi neprimerne hitrosti na spolzki cesti je avtomobil zaneslo s ceste na njivo, kjer se je vozilo s prednjim delom zarilo v ze- mljo in dvakrat preobrnilo preko strehe in oibstalo na kolesih. Lažje poškodbe je dobila njegova žena GERDA. Na avtomobilu je škode za 30.000 N dinarjev in je v ne- \'oznem stai^ju. NESREČA PRI DELU v tovarni KOMET v ZRE- CAH se je zgodila delovna nezgoda, pri kateri je izgubil življenje kvalificiran delavec 52-letni ALOJZ BERGLEZ iz Radene vasi pri Slovmskih konjicah. Nesreča se je zgo- dila ko so delavci prestav- ljali delovni zidarski oder pod halo, ki so jo pleskaU. Delovni oder je bil visok 1,50 metra. Pri prestavljanju se je oder zrušil na delavca Alojza Bergleza. Zgornji lese- ni tram mu je padel na le- vo sence. Udarec je bil tako močan, da je bil Berglez ta- koj mrtev. Fo I L Idnessu BRODOLOMCA NA KORALNEM MORJU Riše Miha 4lič 50. JTeden se je znočilo, je Bogo pripeljal šo druge dečke, da bi spoznali Laniara, ki se je bil vrnil od mrtvih. Radovedno so se mu/ali, ko jiii je Bogo predstavljal. Jakec — klicali so ga seve Uak — je vsakemu iz- med njih položil roko na ramo in zamrmral pozdrav. No, dobil je prijatelje prej, kot se jih je nadejal. Zdaj so bobni oznanili začetek svečane večerje, ki je trajala nekaj debelih ur, vmes pa so se mladeniči in dekleta, po celem te- lesu pobarvani vojščaki in ocvetličene lepo- tice, neutrudno sukali v ritmu živahnega ple- sa. Sledila so tekmovannja v metanju kopja in mahanju gorjač pa streljanju s puščica- mi. Jakec je bil očaran. Kako so ti fantje napenjali lok, včasih večji od človeka, ka- ko so se jim bočile jeklene mišice pod svi- leno, temno kožo! In puščica ni nikdar zgrešila cilja. To so bili strelci, da bi jim pod soncem težko našli enake. Sicer pa je bil boj njihova življenjska nuj- nost. Mer pravzaprav ni spal ne podnevi ne ponoči. Stražarji so budno spremljali vsak premik tujih čolnov. Roparji Meru niso pri- zanašali. Zato se moški pa tudi dečki niti pri najnapornejšem delu niso ločili od svo- jih lokov, gorjač in kopij. TEDNIK, 25. JANUARJA 1968 19 Pogovor s Tonetom Kozlevčarjem, članom Slovenskega okteta NAŠO PESEM SO PONESLI ŠIROM PO SVETU šestnajst let Slovenskega okteta - Povsod radi pojejo, doma najraje - Svoje življenje so posvetili slovenski pesmi - Zbori po Sloveniji so poroštvo, da bo naša pesem večno živela - Pe- smi pojejo v originalu v 15 jezikiti Prof. De Bakey: »Vi zdra- vite človeška srca!« šestnajst let, dolgih šestnajst let neutrudnega in nesebičnega dela, žrt- vovanja in darovanja slo- venski in jugoslovanski pesmi. To je Slovenski oktet. Kdo ne potma pev- cev, ki so s pesmijo po- nesli v svet našo domo- vino, v nabito ix>kiih dvo- ranah zapeli o njenih le- potah, življenju njenih ljudi ter se vedno znova vračali domov med zasne- žene gore in zelene gričke, kjer cveti ajda in še ro- poče klopotec! Naša pesem je potovala z njimi po skoraj vseh ev- ropskih državah, ponesli so jo v daljni Šanghaj in Peking ter med naše roja- ke v ZDA in Kanado. Po- vsod, kamorkoli so prišli, so jih vabili, naj jih še obiščejo, povsod so zsopet hoteli slišati iz njihovih grl našo pesem. Tako so dolgih šestnajst let študi- rali repertoarje, potovali, peli in se utrujeni, a z zavestjo, da so tudi v tu- jini zvedeli za nas, za nar šo pesem, vračali domov, kjer so zapeli nam, doma- čim ljudem, in nam s svo- jimi toplimi glasovi segli v srca. Ob enih ponoči SO prvič zapeli skupaj »Pri farni cerkvici« Leta 1951 je pisatelj To- ne Seliškar, tedanji pred- sednik Izseljenske matice, potoval po Združenih dr- žavah Amerike in tam obi- skal mnoge naše rojake — izseljence. Kamorkoli je prišel, je pri njih videl hrepenenje po domači zemlji, živo zanimanje za domačo govorico in še prav posebno za slovensko pesem, ki je rojake sprem- ljala daleč od doma, jih spodbujala, da so v^ržali pri najtežjih delih in v sebi gojili upanje, da se zopet vrnejo domov. Ob povratku v domovino so mu predstavniki raznih tamkajšnjih organizacij in pevskih zborov izrazili že- ljo, da bi poslali iz domo- vine v ZDA manjši pevski zbor, ki naj bi po vsej deželi pel slovenske na- rodne pesmd in s tem mla- demu slovenskemu rodu izseljencev pokazaJ lepoto slovenske pesmi, hkrati pa tudi pred Američani pjotrdil, da je mali sloven- ski človek doma iz kultur- ne dežele. Po vriitvi je Tone Se- liškar sporočn prošnjo ro- jakov tedanjemu ministr- stvu za kulturo in prosve- to in še sam kot predsed- nik Izseljenske matice po- prosil, naj se v najkraj- šem času ustanovi zažele- ni pevski zbor. že septembra istega leta je načelnica za kulturo Zorka Peršičeva v Sloven- ski filharmoniji sklicala avdicijo. Komisija, ki so jo sestavljali Zorka Perši- čeva, dirigenti Rado Simo- niti, Radovan Gobec, dr. Valens Vodušek ter pia- nistka Dana Hubadova, ni imela lahkega dela. Izaned tridesetih pevcev, od kate- rih je bilo med njimi že precej priznanih imen, so hoteli izbrati res najboljše. Vsakega so preizkusili naj- prej posamezno, potem po dva skupaj in nazadnje še v tercetu in kvartetu. Ko- misija je od približno tri- desetih pevcev izbrala o- sem, in sicer: za prva te- norista Janeza Lipuščka in Gašperja Dermoto, za dru- ga tenorista Boža Grošlja in Marija Kogoja, barito- nista Toneta Kozlevčarja in Romana Petrovčiča ter basista Toneta Petrovčiča in Arturja šulca. V tej zasedbi je po dvorani Fil- harmonije prvič zadonela pesem novorojenega Slo- venskega okteta. Fantje so pesem Pri farni cerkvici zapeli tako odlično in do- živeto, da so jih komisija in vsi ostali pevci, ki niso prišli v izbor, nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Pred ameriško turnejo prvo razočaranje Toda tedaj se je šele za- čelo pravo, trdo delo. Z veseljem so študirali pro- gram, kajti v najkrajšem času bi morali potovati med rojake v Združene države Amerike. In prišlo je prvo razoča- ranje: leta 1952, ko je bilo že vse pripravljeno, da od- potujejo čez lužo, jim ameriška vlada ni hotela dati vstopnih viz, čeprav so jim iz ZDA sporočili, da je z;a koncert vse pri- pravljeno. Koncertne dvo- rane so bile razprodane in šele čez dolgih deset let so prvič stopili pred ame- riško občinstvo. V New Yorku je v dvorani Town- hall pred nabito dvorano prvič zadonela slovenska pesem in kritik največjega ameriškega časnika Herald Tribime je zapisal: »To so žive jugoslovanske orgle!« Potem jih je pot vodila od New Yorka, San Fran- cisca, Chicaga, Clevelanda do Toronta v Kanadi. Na- šim rojakom se je izpol- nila davna želja, mednje so prišli pevci, ki so jim prinesli košček slovenske zemlje in še več: bUi so ponosni pred domačimi Američani, saj so bili tudi ti navdušeni nad našo pesnijo in so jo temu pri- memo tudi nagradili. Med tem časom pa so obredli tudi vse evropske države in povsod žeU uspeh za uspehom. Pomladitev okteta S smrtjo basista Artur- ja šulca in zaradi bolezni bratov Petrovčičev se je oktet znašel v ne preveč zavidljivi situaciji. Toda ne za dolgo. Volja in že- lja, da oktet še naprej tako kvalitetno goji slo- vensko ia jugoslovansko pesem, je kmalu zabrisala vrzeli. Mesta nekdanjih pevcev so izpopolnili basi- sta Dragiša Ognjanovič in prof. Marjan štefančič ter baritonist prof. Andrej Štrukelj. Toda nedolgo zatem je vso slovensko javnost pre- tresla še druga nesreča. Pred drugim odhodom v ZDA je preniinil operni pe- vec Janez Lipušček, nepo- zabni tenorist, ki je z gla- som navdušil vsakega še tako zahtevnega poslušal- ca zborovskega petja. Z njim je oktet izgubil pev- ca izredne kvalitete. Vodstvo okteta se je ta- ko neposredno pred tur- nejo znašlo pred težko na- logo: kje dobiti tako kva- litetnega tenorista? In prav tedaj se je na srečo vrnil iz tujine prvak ljub- ljanske opere Rudolf Franci. Rade volje je pri- stal, da zapoje v oktetu in tako reši dn.igo ameriško turnejo. Na pot pa so vzeli s seboj tudi mladega tenorista Danila Cadeža, ki se je že po prvih na- stopih prilagodil petju' ostalih. Vendar oktet še ni do- bil dokončne podobe. Pr- vim dvem pcmladltvam je pr d dobrim pol letom sle- dila še tretja. Tako zdaj v njem nastopajo: prva tenorista Jože Kores in Danilo čadež, druga teno- rista Peter Ambrož in Bo- žo Grošelj, basista Marjan štefančič in Peter čere ter baritonista Tone Koz- levčar in profesor Andrej štrukelj, njihov umetniški vodja pa je dr. Valens Vo- dušek. Pomlajeni Slovenski ok- tet še ni javno nastopil na radiu in televiziji, pač pa je imel po vsej Sloveniji že približno 40 koncertov. Prvo radijsko oddajo lah- ko pričakujemo v prvi EK>lovici januarja, medtem pa so posneli veliko ste- reo ploščo, ki je hkrati mali koncert v pomlajeni zasedbi. Vsepovsod, kjer so gostovali, so poželi velik uspeh, mladi glasovi so dali spet polet našemu po vsem svetu znanemu slo- venskemu ansamblu. Mojcej in Ribniška najpopularnejši pesmi Baritonistu Tonetu Koz- levčarju pravijo tudi Rib- ničan Urban, in to ne sa- mo zato, ker je Dolenjec in častni občan Ribnice, temveč tudi zato, ker s svojim prefinjenim gla- som zapoje staro ribniško pesem krošnjarjev kot malokdo. In kaj pravi sam o ribniški himni? »Ni koncerta, da ne bi zapeli koroške Mojcej in Ribniške. Poslušalci so nad tema dvema pesmima najbolj navdušeni. Sloven- ci imamo malo takih pes- mi. Ribniški suhorobar je poznan do Dunaja in Pari- za, ljudem vseh narodno- sti je razumljiv, kot bi bil njihov. Pesem je kljub še gavosti življenjsko resnič- na, saj poje o človeku, ki se je s krošnjarjenjem boril za vsakdanji košček kruha. Hvalisanje njegove »suhe ruobe« vzbuja pri pvslušalcih veliko zanima- nje, razen tega pa se me- lodija odlično sklada z be- sedilom. Skratka: Ribniča- ni ne bi mogli izdelati boljše »ruobe«, kot je ta pesem. Zdi se mi, da no- ben ribniški krošnjar ni prehodil toliko sveta kot ta pesem. Peli smo jo v Parizu, Palermu, Bruslju, Moskvi, šanghaju, Pekin- gu, za rimski radio, na če škem, ZDA, pred marša- lom Titom in Haile Sela- sijem. Marsikdo misli, ko po- sluša naše petje, da je to povezano le z lepoto pK> tovanj v tuje dežele in na- stopanjem na odru. Lahko pa v imenu vse osmerice rečem, da smo posvetili naše življenje samo pes- mim in smo se morali marsičemu odpovedati, tu- di družinam. Pred koncerti imamo va- je vsak dan najmanj tri- krat tedensko. Pojen^o ori- ginalno v 15 jezikih. Pro- gram znamo na pamet, kar zahteva od nas veliko učenja in koncentracije. Na koncertih zapojemo približno 25 pesmi. In kje najraje pojemo? Po naših tovarnah med delovnimi kolektivi in v najbolj oddaljenih sloven- skih vasicah. Najraje za- pojemo doma in veseli smo, ko se vračamo iz tu- jine. Marsikje naše sindi- kalne organizacije pripra- vijo nastope tako odlično, da prekašajo vsakega ino- zemskega menažerja. Naš železni repertoar je se stavljen predvsem iz skladb domačih skladate Ijev, najpopularnejše pes- mi pa so, kot sem že o- menil, Mojcej in Ribniška, od tujih pa črnska duhov- na pesem Pridi dol, Moj- zes. Pesmi ne ponavljamo, ampak dodamo tri do štiri. Veseli smo tudi, da se je po našem vzoru šlrom po Sloveniji ustanovilo ve liko število oktetov. Po- nosni smo nanje in jim želimo veliko uspehov. To pa je tudi poroštvo, da bo \ naša pesem večno živela.« ♦ To so le drobci z velike, a hkrati veličastne poti, ki jo je v šestnajstih letih prehodil Slovenski oktet. Jutri bodo morda zapeli nekje v daljni deželi, po- slušalci jim bodo navdU; šeno zaploskali In tedaj bomo z njimi, veselili se bomo njihovih uspehov in jih toplo sprejeli medse, kadar bodo zapeU doma našo slovensko pesem. Ob koncu se lahko 16 pridružimo besedam slav- nega ameriškega kirurga De Bakeya, ki je v Ljub- ljani ob njihovem petjiJ navdušeno vzkliknil: »Vi zdravite človeška srca!« Prav tako pa lahko tudi pritrdimo besedam nekega novinarja, ki je ob gosto- vanju Slovenskega okteta v Reykjaviku zapisal: »Ma- lo stvari utrjuje mir bol] kot p^em. Verjetno ^' poželenje po vojni povsen| splahnelo, če bi ministri svoje govore peli tako ko* Oktet.« To so besede pri' znanja, ki mnogo porns; nijo. MIHA MAT*; Sedanji Slovenski oktet. — V prvi vrsti od leve ptoti desni: Andrej štrukelj, Tone Kozlevčar, Peter Cere in Marjan Štefančič. V drugi vrsti: Jože Kores, Danilo Ča- dež, Božo Grošelj in Peter Ambrož. 20 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK= vsak četrtek BOOOOižVodov I Miha Maleš: ODMEVI; Edvard Kocbek: „Tudi meni se mudi, hvaljen Jezus!" Ko sem danes posedel v dolini med prijatelji, sem sli- šal mično zgodbo o akti\Tstu, ki se je dogodila že pred le- tom ali kaj. Aktivist bi bil moral pri priči odnesti v Ljubljano pomembno sporoči- lo, mudilo se je in šlo je za minute. Toda kako priti čez žico, ne da bi izgubljal čas ne bloku in v mestu? Tedaj mu je šinila v glavo rešilna misel: v duliovnika se bom oblekel. Rečeno storjeno! Bližnji župnik, ki se je ak- tivist pri njem rad oglašal, mu je posodil črno obleko s kolarjem, brevirjem in očaU, in čez dobro uro je fant že sedel v vlaku proti Ljubljani. Ljudje in karabinjerji so ga spoštljivo pozdravljali in ni- hče ga ni vprašal za legitima- cijo. Ves čas je strmel v bre- vir, premikal ustnice, kakor da prebira latinsko besedilo, prestavljal barvne trakove v zlato obrezani knjižici in se kdaj pa kdaj prekrižal, kakor je to vedel iz bogoslovja, kjer je bil leto dni, preden je presedlal na filozofijo. Vse je šlo kakor namazano, tik pred Ljubljano pa mu je se- del nasproti starejši in tem- no oblečen civilist in ga pri- jazno pozdravil. Aktivista je zalila vročina, vedel je, da je predenj sedel pravi duhovnik v civilu in da ga more s- sle- hernim vprašanjem spravi- ti v zadrego. Prijazno mu je odzdravil in se znova potopil v pobožno branje, čeprav je vedel, da ga bo starejši go- spod prej kp slej zmotil. In res, ko je aktivist znova pre- stavil barvni trak, ga je ti- ho vprašal: »2e pri vespe- rah?« »2e!« je odgovoril aktivist in se nemirno ogledal. Vlak se je že začel ustavljati na dolenjski postaji. Aktivist je sklenil, da bo izstopil. Vstal je, tedaj pa je na njegovo grozo vstal tudi starejši go- spod in ga vprašal: »Tudi vi na konferenco?« Aktivist se je zatekel v nesramno igro in mu zaupno zašepetal: »Vidim, da ste v zadregi. Kar mene se držite, vas bom spravil skozi kontrolo! Goto- vo gre za nekaj zelo važne- ga! Utihniva zdaj in pojdiva! Pravijo, da je danes poostren pregled!« Duhovnik v civilu je tako osupnil ob njegovih besedah, da ni spravil niti besede več iz sebe. Aktivist ga je prijazno prijel pod paz- duho in ga ni izpustil prej, preden nista prišla skozi po- licijski kordon in se ustavila na cesti. Aktivista so poUci- sti prijazno pozdravljali in od starejšega gospoda samo zato niso zahtevali legitima- cije, ker jih je duhovniško oblečen aktivist od tega pri- jazno odvračal, češ, to je moj župnik v civilu. Na ce- sti se je duhovnik začel akti- vistu vroče zahvaljevati za njegovo pomoč, ta pa ga je sramežljivo zaustavil in mu dejal; »Danes sem jaz vam poma- gal, prihodnjič boste pa vi meni! Zdaj moram iti, tudi meni se mudi! Hvaljen Je- zus!« Duhovnik je prepaden strmel za mladim kaplanom, ki je hitel v stransko ulico. (Odlomek iz »LISTINE«, SM — 1967) Indijcev je 510 milijonov Te dni zaključuje predsednik SFRJ tovariš Tito svoja potovanja miru po daljnih azijskih deželah, kjer poznajo in cenijo iskrena priza- devanja nove Jugoslavije za spoštovanje sle- herne države in za nevmešavanje v notranje zadeve drugih. O deželi, kjer znaša naravni pri- rastek prebivalstva vsak dan kar 55.000 ljudi, objavljamo nekaj podatkov. Indija je velika dežela, zla- sti po številu prebivalstva. Njeno ozemlje je 2 in pol od- stotka vse kopnine zemelj- ske oble, na tem ozemlju pa živi 14 odstotkov vseh ljudi na zemlji. Prebivalstvo Indi- je naraste vsak dan za .55.000 ljudi, na leto približno za 21 milijonov. l5ežela šteje sedaj 510 milijonov prebivalcev. Če bo prebivalstvo še na- prej tako naraščalo, bo Indi- ja v prihodnjih 28 letih po- dvojila število svojih prebi- valcev. Ta veliki porast prebival- stva postavlja Indijo pred težke gospodarske probleme. V zadnjiih treh petletkah je Indija povečala proizvodnjo hrane od 55 do 72 milijonov ton žita, toda razpoložljiva hrana na enega prebivalca se je v tem razdobju znižala. Pred petletnim načrtom je t>ilo v deželi 3 in pol milijo- na nezaposlenih, sedaj pa jih je 10 milijonov, čeprav je bilo v tem času povečano šte- vilo delovnih mest za 31 mi- lijonov. Zato mora Indija, spričo takega naraščanja pre- bivalstva, prav »dirjati« v svojem gospodarskem razvo- ju, če hoče zagotoviti ustre- zno življenjsko raven vsake- mu posamezniku, še en po- datek: že pri sedanjem pora- stu prebivalstva, bi morali v Indiji za izobrazbo otrok od- preti vsak dan 250 ljudskih šol in vsako leto 4 in pol mi- lijone novih učiteljev. Dr. Di- pak Batija, direktor zvezne- ga indijskega zavoda 2& načr- tovanje družine, pravi: »Naša ustava jamči vse osnovne pravice in svobode. Le nekaj smo pozabili: na pravico žene, da sama odlo- či, koliko otrok bo imela, in na njeno pravico, da se sa- ma brani pred posledicami nekontrolirane plodnosti.« Kot vse kaže, postaja to se- daj najosnovnejša pravica in najosnovnejša svoboda indij- ske družbe. L. B. Čudna nasprotja Indije Indija je dežela čudnih nasprotij: medtem ko si državno vodstvo na moč prizadeva graditi sodobno industrijo in dviga kmetijsko proiz- vodnjo (kljub temu pa množicam nevednega ljudstva vedno preti lakota, zlasti še zavoljo izredno hitrega naraščanja števila prebivalstva), ostajajo milijonske množice podvTŽene starim, škodljivim običajem in vražam. Na sliki: fakir- ji so posebnost nekaterih indijskih pokrajin. Ljudje jih še danes občudujejo, kako požirajo ogenj, se dajo živi zakopati za 10 in več dni v zemljo, kako ležijo na ostrih predmetih ali plezajo po vrveh, ki jih vržejo v zrak brez vsake pritrditve in podobno. Taki prizori ▼ Indiji niso nobena redkost. Josip Jurčič:38 DESETI BKAT Doktor Kaves izvleče iz svojega plašča zapečaten šop pisanj ter ga dene na mizo, rekoč: »Gtospod sosed! Nekaj vas bom prosil. Obljubite mi, da boste tako dobri in mi boste to opravili.« »Z veseljem, če je le v moji moči!« odgovori gra- ščak. »Jaz moram zdaj precej, še to noč odpotovati. Prosim vas, dajte to pisanje, zapečateno kakor je, mo- jemu sinu, kadar bo čisto zdrav. Pred ne!« »Bodite brez skrbi! Shranjeno bo dobro!« »In še to. Vi ste iiheli tukaj nekega Kvasa za učenika, kakor sem slišal. Ta je obdolžen, da je mo- jega sina poškodoval. To ni res. Tedaj vas pooblastim, v svojem In v sinovem Imenu, da ga rešite vseh sitno- sti. — Da se vam veruje, prosim, dajte mi malo papirja in pero.« Piska v zapiše te besede: Lovre Kvas ni bil pri poboju mojega sina Marijana. Sicer pa je moja in bo tudi mojega sina želja, da se ta reč ne preiskuje dalje. »To izročite sodniji, brž ko morete. — Mogoče je, da bo moj sin za tem kako drugo bolezen dobil. Ko bi se to primerilo, dajte zdravniku Venclju to, kar bom zdaj napisal. On bo že vedel, kako se ima ravnati.« In napisal je stari nekaj latinskih besed in zna- menj, katerih graščak ni umel. po stopnicah doli, in ko je videl, da ima konja pred vrati privezanega, mu je pomagal, da je zajahal. Potem je Piškav vstal in šel. Graščak ga je spremil Poslovil se ni nič, spodbodel je konja in kmalu ga graščak ni videl več in — nihče več! DVA IN DVAJSETO POGLAVJE Prav po natančni niti morava govoriti, sicer bo nama besede pregledal in naju vbadal. Zares, Horacijo, jaz sem te tri leta opazoval: današnji čas Je tako ostrozob, da kmet dvorniku na pete stopa. Shakespeare. Štiri tedne pozneje je bilo zopet nekaj pivcev zbra- nih pri Obrščaku. »Pravijo, da se je bil tisti učeni, ka je bil tukaj gori v gradu za šolmoštra, nekaj zameril, zato so ga odvrgli,« reče Matevžek. »Kako so mu že dejali?« vpraša eden tovarišev. »Znano ime je imel« — odgovori Matevžek — »prav kmečko ime. Pa mi na misel ne pride, čakaj no! Ce kavelj ali kako. He, Obrščak, ti boš vedel!« »Kaj imate v pogovoru?« vpraša krčmar, od druge mize pristopivši. »Radi bi vedeli, kako se je tisti pisal, ki je graj- skega fanta vKr-il?« »Za Kvasu se je pisal. Pravi fant je bil tisti, škoda, da je moral kopita F>obrati iz našega kraja.« »Pravijo, da se je pri grajski ženil, to je bilo že malo neumno; zakaj taka dekle bo petična in denarna, in kdor jo bo dobiti hotel, ne bo smel imeti suhega moš- njička. Ta Kvas je bil p)a lehak za okrogle stvari, ki izpod palca uhajajo,« ugiblje Matevžek. »Saj to ni res, da bi se bil ženil. Fant je bil premo- der,« ugovarja krčmar. — »Ljudje govore belo in črno. Pameten človek ni da bi vse verjel. Samo zato, ker so ga dolžili, da je bil Marijana pretepel, zato ni htel več tod okoli hoditi.« »Da, pa le dobro pomnite,« reče tretji — »tako dobro se mu ne bo nikjer godilo, kakor se mu je tvikaj v gradu. Tukaj so mu stregli kakor otročnici.« »Zakaj pa ne?« — pravi Matevžek. »Saj je tisti pi- jani Dolef pravil, da je šel na Dimaj, kjer ima cesar svojo hišo in ministri njegovi, ki denar delajo.« »Bog ve, če ima kaj zemljišča cesar ali ima samo hišo?« vpraša prileten mož. »E, kako si neumen!« — pravi Matevžek. — »čemu bo pa cesarju njiva in travnik? Saj taki veliki gospodje se ne pečajo s kmetijo, saj lehko na kupičku živi in še prav dorbo. Oe pomisli, koliko denarja mu pride v mošnjo iz davkov, ki mu jih dajemo.« »Saj tega ne mislim, da bi on sam orat ali vlačit ali kosti šel; ampak takole kakor naš graščak na Sle- menicah, delavce ima, ki delajo, on pa ukazuje,« pravi oni. »šleva neumna!« — reče Matevžek. — »Naš graščak je muha proti cesarju in berač. To bi mu jaz v zobe povedal, ko bi tukaj bil. Cesar ima samo denar pa voj- sko, da jo komandira. Njemu je že otorej dobro, da mu ni treba za nobeno delo prijeti. Zakaj je pa naš gospo- dar in zakaj vsako nedeljo molimo zanj po litanijah?« »Res je tako, kakor ti praviš, Matevžek!« potrdi krčmar. »Ne boste me pregovorili ne,« reče oni kmetic. — »če ste vi modri, tako sem jaz tudi. Jaz vem, da ima cesar okoli svoje hiše vsaj toliko prostora, da kakovo zelje posadi ali kako solato. Kaj mislite, da kadar hoče cesarica za svojo družino južino skuhati, da vselej košaro vzame v naročaj in leti k sosedovim kupovat? Kaj še?! To bi bilo nesloveče, ko bi kaj takega doma ne imela, kar imajo druge žene, ki so manj ko ona in ji morajo biti pokorne.« mLENJSKIUST* TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! 21 IZLETNIK CELJE vas vabi na ogled DRSALIVE ItEVlJE v Celovcu od 8. do 18. februarja 1968. Cena 80 Ndin, za skupine dijakov po 60 Ndin. PRIJAVE V VSEH POSLOVALNICAH IZLETNIKA ODBOR ZA GLEDALIŠKO DEJAVNOST PRI REPUBLIŠKEM SVETU ZVEZE KULTURNOPROSVETNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE razpisuj e NATEČAJ ZA IZVIRNA SLOVENSKA ODRSKA DEIA (drame, komedije in mladinske igre). Avtorjem najboljših del bodo podeljene naslednje I nagrade: Prva nagrada — 8.000 Ndin (800.000 Sdin) Druga nagrada — 5.000 Ndin (500.000 Sdin) ^ Tretja nagrada — 3.000 Ndin (300.000 Sdin) ^ Avtorji, ki se nameravajo udeležiti natečaja, naj ] pošljejo svoja dela (pretipkana v treh izvodih in i označena s šifro) odboru za gledališko dejavnost,; Ljubljana, Dalmatinova 4, do 31. avgusta 1968. Ker J je natečaj anonimen, priložite poslanim besedilom J tudi zapečateno kuverto z avtorjevim imenom in! naslovom. j i Žirijo, ki bo odrska dela ocenjevala, sestavljajo: i Marjan Belina, Marjan Brezovar, Miloš Mikeln,j Vasja Predan in Dušan Tomše. ^ Pri razpisu sodelujeta še Mestno gledališče ljub-j Ijansko, ki si je s tem pridobilo prvenstveno pra-; vico do uprizoritve najboljših del in Prosvetni ser-: vis, ki bo najboljša dela objavil v Dramski knjiž-i niči. TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD razglaša prosto delovno mesto lABORANTA- tehnika Pogoji: 1. tekstilni tehnik kemijske smeri z dvoletno prak- so v kemičnem laboratoriju; -2. starost do 30 let: moški kandidat z odsluženim kadrovskim rokom. Rok prijave je osem dni od objave v časopisu. — Pismene ponudbe naj interesenti pošljejo upravi podjetja. Inštalaterska radnja za vodovod, kanallzaciju i ^asna postrojenja JELENKO BOJOVIČ BEOGRAD - TREČA NOVA 31 - JAJINCI 1 -'i vsa dela na izgradnji 1 novih greznic s lodobno kmetijstvo«, ki bo začela izhajati januarja 1968, pa bo obravnavala strokovna vprašanja, Id so pomembna za sodobno pridelovanje v poljedel.stvu, živinoreji, sadjarstvu, vinograd- ništv-u,-hmeljarstvu, vrtnarstvu in za delo v gozdu. Poleg tega bo zajela tudi vprašanja iz veterinar- stva, vzreje malih živali, kmečkega turizma in drugih gospodarskih dejavnosti v našem prostoru. Namenjena je kmetijskim in drugim strokovnjakom ter delavcem v kmetijskih, živilskih in gozdar- skih organizacijah, kakor tudi kmetom, ki se ukvarjajo s pridelovanjem za trg, in vsem tistim, ki želijo izpopolnjevati znanje pri pridelovanju zase, prav tako pa tudi vrtičkarjem. Letna naročnina 45 Ndin. »Kmetijski priročnik 1968« je lična knjižica, ki ima poleg koledarskega dela bogato gradivo iz raz- ličnih kmetijskih strok in gozdarstva. Je dober svetovalec vsem, ki želijo spoznati novosti v kmetijstvTi, zlasti še sedaj, ko občutimo močno pomanjkanje kmetijske strokovne literature. Cena izvoda 12 Ndin. Časopisno podjetje »Kmečki glas« pripravi vsako leto u svoje naročnike nagradno žrebanje. Poiroj je vplačana naročnina za časopis ali strokovno revijo. VABIMO VAS MED NASE REDNE NAROČNIKE! TURISTIČNO PODJETJE KOMPAS €el|e obvešča kolektive, sindikalne podružnice in ostale ljubitelje potovanj, da bo V Času od 8. 2. do 18. 2. 1968 tradicionalna drsalna revija v Celovcu v Kompasovih modemih avtobusih znamke »mer- cedes« boste prijetno potovali- — Ne zamudite priložnosti. Vse injformacije dobite v poslovalnici KOMPASA, ^ Tomšičev trg 1, telefon 23-50. Iz Zagorja ŠAH. Pred nedavnim so v Zagorju po šestnajstih letih znova ustanovili šahovski klub. šah je bil v Zagorju že pred vojno in v prvih letih PKJ njej žarišče te dejavnosti v Zasavju," žal pa je pozneje klub razpadel in nekoč aktiv- ni člani so se poslej udej- stvovali le posamič. Zdaj so se spet zbrali naj\Tietejši pri- staši te igre ter ustanovili klub pa čeprav se jih je na ustanovnem občnem zboru zbralo le osem. Toda navzlic temu število članov raste iz dneva v dan. Pričeli so z brezkategomiškim turnirjem, na katerem sodeluje 18 igral- cev, med njimi tudi Hribov- šek, eden najbolj uspešnih igralcev dopisnega šaha v državi, ki pa je obenem tudi tehnični svetovalec v klubu. Pred kratkim so odigrali tu- di prvi br2!0turnir, na kate- rem je sodelovalo 14 igralcev. Zmagal je Bajde z 11.5 točke pred Arnškom 10, Pozničem 9, Kavškom 8.5, Zomikom 8, Zupanom st. 8, Blatnikom 6.5, Cvetkom 6.5 itd. TELEVIZIJSKI SPOBED NEDELJA 28. JANUARJA 9.10 Madžarski TV pregled (za Pohorje in Pleši vec) (Beo- grad) 9.25 Poročila (Ljubljana) 9.30 Dobro nedeljo voščmio » an- samblom Lojzeta Slaka in fanti s Praprotnega (Ljub- ljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb) 10.45 Vrtinec — filmska matineja (Ljubljana) 12.00 Nedeljska TV konferenca — (Zagreb) 14.00 Prenos športnega dogodka — (Zagreb) 17.45 TV kažipot (Ljubljana) 18.10 Slovenski ansambli tekmujejo (Ljubljana) 19.10 Bonanza — serijski fibn — (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.45 Cik cak (Ljubljana) 20.50 Zabavno-glasbena oddaja — (Beograd) 21.50 Športni pregled (JRT) 22.10 TV dnevnik (Beograd) PONEDELIJEK, 29 JANUARJA 16.45 Madžarski TV pregled (za Pohorje in Plešivec) (Beo- grad) 17.00 Poročila (Zagreb) 17.05 Mali svet — oddaja za otrc*e (Zagreb) 17.30 Popotovanje po Aziji — serij- ski film (Zagreb) 18.00 TV obzornik (Ljubljana) 18.30 Hemofilija — krvavičnost, zdravstvena oddaja (Ljub- ljana) 18.50 Reportaža — Sarajevo — (Zagreb) 19.20 Pri naših pravljičarjih: Peter Jakelj-Smerinjekov — (Ljub- ljana) 19.40 TV pošta (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 (3ik cak (Ljubljana) 20.35 TV drama (Zagreb) 21.35 Zapad; zibelka povojne avan- ture — oddaja iz cikla »Pota sodobne glasbe« (Ljubljana) 22.05 Zadnja poročila (Ljubljana) TOREK, 30. JANUARJA 17.40 Poročila (Ljubljana) 17.45 Risanka (Zagreb) 18.00 Obrežje — oddaja za italijan- sko narodno skupino v Ju- goslaviji (Ljubljana) 18.25 Torkov večer — Plesni orke- ster RTV (Ljubljana) 18.50 Svet na zaslonu (Ljubljana) 19.30 TV obzornik (Ljubljana) 20.10 Koraki v megli — ameriški celovečerni film (Ljubljana) 21.40 Veš poet svoj dolg? — ob 90- letnic rojstva Otona 2iQ>an. čiča (Ljubljana) 32.20 Zadnja poročila (Ljubljana) SREDA, 31. JANUARJA 17.05 Madžarski TV pregled (za Pohorje in Pleši vec) (Beo- grad) 17.20 Poročila (Ljubljana) 17.25 Kljukčev živalski vrt — I. serijska lutkovna igra — »Kljukčeve dogodivščine« (Ljub- ljana) 17.45 Kje Je, kaj je — oddaja za otroke (Beograd) 18.00 TV obzornik (Ljubljana) 18.20 Združenje radovednežev — oddaja za otroke (Zagreb) 19.05 Glasbena oddaja (Beograd) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 2035 Opera (Beograd) 21.35 Cirkus v hiši — serijski film (Ljubljana) 22.05 Zadnja poročila (Ljubljana) ČETRTEK 1. FEBRUARJA 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Tik tak: Prijatelj s strehe — (Ljubljana) 17.30 Pionirski TV studio (Ljub- ljana) 18.00 TV obzornik (Ljubljana) 18.20 V narodnem ritmu (Beograd) 18.45 Po sledeh napredka (Ljub. Ijana) 19.05 Pravdarji — humoristična oddaja (Beograd) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.35 Leto koraka skozi prirodo — (Ljubljana) 21.15 Aktualna tema (Ljubljana) 31.45 Golden gate quartet — III. del (Ljubljana) 22.20 Zadnja poročila (Ljubljana) PETEK 2. FEBRUARJA 17.25 Poročila (Ljubljana) 17.30 Moj prijatelj Flicka — serij- ski film (Ljubljana) 18.00 TV obzornik (Ljubljana) 18.20 I. Mladinski festival popevk — iz cikla »Mi mladi« (LJub- ljana) 19.05 Brez parole — mladinska od- daja (Ljubljana) 19.35 Bitka pri Verdunu — II. del (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 2C 35 »Dnevi« — jug. celovečerni film (Ljubljana) 22.05 Zadnja poročila (Ljubljana) SOBOTA 3. FEBRUARJA 17.10 TV kažipot (LJubljana) 17.35 TV obzornik (LJubljana) 17.55 Glasba ne pozna meja — (Zagreb) 18.55 Gideon — serijski film — (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 30.38 Boccherini — Gtoldonl — Sav- nikova »Scuola da Ballo« — (Ljubljana) 21.00 San Remo — festival popevk — prenos (EVR) 22.10 »Poklici« — hvmioristična od- daja (Beograd) 23.10 TV dnevnik (Beograd) EADId LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19 30 in 22.00 Pisan gla&beni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 2«. JANUARJA: 8.08 Glasna matineja ▼ klasičnem okusu. 9.25 Slovenske narodne po- je Janez Jeršinovec. 10.15 Pri vas doma. 11. Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — dr. inž. Slavica Sikovec: Proizvodnja penečih vin. 12.40 Na kmečki peči. 13.30 Pripo- ročajo vam .. 14.05 Valčki in uverture. 14.35 NaSi posluSalci če- stitajo in pozdravljajo. 15.20 Tu- ristični napotki. 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Človek in zdravje. 19.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem. 20.00 Glasbeni cocktail. 21.15 Oddaja o morju in aOBOTA, Zi. JANUARJA: 8.08 Glasoena matmeja. 8.55 Za oOlarje. 10.15 Pn vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje go- ste. 11.15 Kar po domače. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Erik ESselt: Krmljenje krav za 4000 kg mleka s majhnimi količinami moč. ne krme. 12.40 Popevke iz studia 14. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.15 Od melodije do melodije. 15.20 Glasbeni Intermezzo. 15.45 NaS podlistek — E. Charles-Roux: Po- zabiti Palermo — II. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižne- ga trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Tekmovanje ansamblov. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 28. JANUARJA: 6.00 —8.00 DOBRO JOTRO! 8.05 Radij- ska igra za otroke — Friderich Feld: »Čarobni 'ok«. 9.05 NaSl po- slušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariSl . . . I. Alain Desroches: Stalingrad. 11.00—11 15 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Po- govor s poslušalci. 12.10 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.40 Nedeljska reportaža. 14.35 Humoreska tega tedna. 14.50 Go dala v ritmu. 15.05 Nedeljsko špor- tno popoldne. 17.05 Operni kon- cert. 17.30 Radijska igra — An drzej S/vpulski: »Agent iz Vadu- za«. 19.00 Lahko r otroci! 19.15 Glasbene razglednice 23.05 Llterar. ni nokturno. PONEDELJEK, 29. JANU.ARJA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.10 Iz jugo- slovanskih studiov. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turističm napotki za tuje goste. 12.10 Špan- ski zvoki. 12.30 Kmetijski nasve. ti — Valentin Benedičič: Čebelja paša T Sloveniji danes in v prihod- nosti. 12.40 Slovenske narodne v Izvedbi ansambla in solistov bra- tov Av.senik. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci česti- tajo In pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezo. 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Poje tenorist Jože Gostič 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minule s pevcem Ar- senom Dedičem. 20.00 Skupni pro- gram JRT — studio LJubljana. 22.10 Radi ste jih poslušali. 23.05 Literarni nokturno. TOREK, 30. JANUARJA: 8.08 Opema matineja. 9.40 »(Dicibanov svet«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasve. ti — dr. Franc Kovač: Pomeni po moč govedu pri porodih vedno do. moč? 12.40 Pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam .... 14.05 Pet mi nut za novo pesmico. 15.20 Glas- beni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 17.05 Igra Simfonični or- kester RTV-Ljubljana. 18.42 Pota sodobne medicine — prof. dr. Raj- ko Sedej: Pomen in vloga kovin v zobozdravstvu nekoč in danes. 19.15 Minute s pevko Ivanko Kra- ševec. 20.00 Radijska igra — Alan Plater: »Sam v predmestju«. SREDA, 31. JANLARJA: 8. 08 Glasbena matineja. 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje go- ste. 12.30 Kmetijski nasveti — Ju- rica Zadravec: Značilnosti vino- gradništva v Franciji. 13.30 Pripo- ročajo vam . . . 14.35 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezo. 15.45 Naš podlistek — B. L. Pasternak: LJud. je in situacije — I. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Vr. hovi operne poustvarjalnosti. ČETRTEK, 1. FEBRLARIA: 8.08 Opema matineja. 9.25 Siptarske narodne pesmi. 10.15 Pri vas do- ma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Re- vija jugoslovanskili pevcev zabav- ne glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Tone Simonič: Varstvo go. zdov pred divjadjo. 13.30 Priporo. čajo vam . . 14.05 Izbrali smo vam. 15.20 Glasbeni intermeao. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 19.00 Lah- ko noč. otroci! 19.15 Minute s pev- cem Zafirom Hadžinianovom. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi n napevov. 21.45 Glasbeni interme- zzo. 22.10 Komorni večeri. KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV! KOTEKS-TOBUS LJUBLJANA obvešča vse, ki so t času med 1. novembrom 1967 in vključno 20. januar- jem 19(>8 oddali svinjsko kožo, da so bila pri žrebanja 20. januarja 1968 'a- žrebann potrdila s končno številko Srečni izžrebanci naj pridejo po dobitke na najbližjo odkupno postajo — KOTEKS-TOBUS. Naslednje nagradno žrebanje bo 20. aprila 1968 — za vsa, v odkupni sezoni neizžrebana potrdila. REJCI PRAŠIČEV! Oderite vaše prašiče, oddajte kože zbiralnicam KOTEKS-TOBUS in skrbno shranite potrdilo o oddani svinjski koži. DOLENJSmm*TEDNIKmVESTNIK! vsak četrtek 60.000 izvodov I 23 Trgovsko podjetje s tehničnim blagom na veliko in malo lEHMa-MERC/iTaR 'C e I j e , se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča PRIDITE PO PRALNI STROJ S PRAZNO DENAR- NICO. Trgovsko podjetje TEHNOMERCATOR iz Ce- lja vam nudi superavtomatični pralni stroj GORE- NJE na dvanajstmesečni brezobrestni kredit brez porokov in brez 20-odstotnega takojšnjega pologa. — IZKORISTITE TO ENKRATNO PRILOŽNOST ZA ŽIV1.JENJSKI NAKUP. DOBRA NOVICA ZA LASTNIKE OSEBNIH AVTOMOBILOV Znižane zavarovalne premije v celjski EKxiružnioi zava- rovalnice »SAVA« (bivšd DOZ) 8o nas obvestili, da so precej znižali višino premij za sko- raj vse kategorije osebnih vo- zil in skoraj vse oblike zava- rovanja. Zlasti so znižali pre- mije za avtomobile srednje- ga in težjega tipa, oziroma višje kubature ter konjske moči motorjev. Oblike zava- rovanja osebnih avtomobilov so dopolnili tako, da je mož- no zavarovati vozila za vsako škodo nad 50 N dinarjev, to- rej brez franšize. Vozove je mogoče zavarovati tudi s po- lovično, enkratno in dvakrat- no franšizo. Tabelo novih premij bomo objavili v na- šem listu pod stalno rubri- ko »Iz prve roke«. So pa še druge novosti, ki bodo verjetno razveselile av- tomobiliste. Zavarovalnica bo v bodoče pri nastalih škodah na avtomobilskih, ki jih je mogoče na oko ugotoviti in oceniti, pripravljena skleniti z zavarovancem sporazum o višini povračila, ki ga je zava- rovalnica dolžna issplačati. Za- varovanec bo lahko sam odlo- čil, komu bo dal vozilo po- praviti ali pa bo škodo po- pravil tudi sam. Spričo cen, ki jih uveljavljajo nekateri servisi, bo tak način prihra- nil denar zavarovancu. Zavarovalnica bo v bodoče nudila še eno ugodnost. Pri velikih škodah, ka gredo v stotisoče starih dinarjev, bo zavarovalnica dala zavaro- vancem garantno pismo, s katerim bodo le-ti lahko pre- vzeli popravljena vozila v tre- nutku, ko bodo plačali svoj delež, torej vsoto, katere po sklenjeni pogodbi zavarovanja zavairovalnica ne plača.Vtem primeru seveda zavarovalnica ne bo mogla uporabiti prej omenjenega načina sporazu- ma, ker tu ne gre več za ško- do, ki jo je na oko mogoče ugotoviti in oceniti. Konecpouka v soboto se je na vseh celjskih šolah končalo prvo I)olletje, s čimer so se priče- le štirinajstdnevne zimske po- čitnice. Po nepopolnih po- datkih je učni uspeh učen- cev vsaj na lanski ravni, po- nekod boljši, drugje pa za spKJznanje slabši. Tako je na primer na celjski gimnaziji pozitivno ocenjenih 73,88 od- stotkov dijakov, to pa je sko- raj toliko kot lani, ko je bi- to pozitivnih 73,59 odstotkov. Na gimnaziji pedagoške sme- ri je bil zlasti prvi letnik v primerjavi s prejšnjimi leti izredno dober in je pokazaJ lep odnos do dela, medtem ko je usipeh v petem letniku skoraj 100 odstoten. Podob- no je tudi na drugih šolah. Čeprav jim zima v tem ča- su skoraj že po tradiciji ni kdo ve kako naklonjena, bo- do seveda mnogi učenci pre- živeli proste dni na sankah aii smučeh, na draališču v mestnem parku ali kako dru- gače na počrnelem celjskem snegu. V ponedeljek 5. febru- arja se bodo šolska vra- ta znova odprla. ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT Pokal grafičarjem Deh v počastitev J 00-letnice grafične organizacije na Slo- venskem so bile v soboto in nedeljo pri Celjski, koči jubi- lejne smučarske tekme de- lavcev grafičnih kolektivov Slovenije. Prireditev je lepo uspela, saj se je na njej zbra- lo okold 80 smučarjev in smu- čark, poleg tega pa je pome- nila prijetno srečanje grafič- nih delavcev naše republike. Tekmovanje je imelo izred- no zanimiv potek. Vtem ko so prvi dan vodili Celjani, so po tekih grafični delavci De- la razliko v točkah ne samo nadoknadili, marveč najres- nejše tekmece tudi prehiteU. Celjani so imeli boljše tek- movalce v alpskih discipli- nah, medtem ko so smučarji Dela močno preH.ajaoili v te- kih. Tako so najvišjo lovori- ko osvojili grafični delavci- smučarji Dela, ki so zbra 287,5 točke, na druga najbc^ ša mesta so se uvrstili: geljski tisk 263, 3. Grorenjsl tisk 97, 4. Mariborski tij 96.5, 5. Ljudska pravica ( itd. V posameznih disciplinj pa so najboljša mesta zas dli: VELESLALOM: ČLAI — 1. Šumi (Gorenjski tisk 2. štor (Celjski tisk), 3. Ku ševec (Gorenjski tisk). STi REJŠI ČLANI — 1. Debelja (Celjski tisk), 2. Bednari (Delo) ČLANICE — 1. Dobn tinškova (Celjski tisk) 2. R gačnikova (Delo). TEKI: ČLANI — 1. Majce (učne delr^vnice Ljubljana),: Vilfan, 3. Naraks (oba Delo ČLANICE — 1. Pogačar, ; Podgomik (obe Delo), 3. Paj (Celjski tisk). Počitnice na smnčeli četudi je zadnja odjuga pobrala precej snega, je be- le odeje še toliko, da mladi in drugi v času zimskih šol- skih počitnic ne bodo pri- krajšani. V Celju bo izredno živah- no v smučarskih šolah. Zače- le so se v ponedeljek in bo- do trajale ves teden. Nekaj sto otrok se je že prvi dan zbralo v Liscah, zatem pri Marovšku, na Golovcu in Po- lulah. Izredno lep in bogat spored dela v tem času so pripravili v štorah, kjer so prav tako zajeli v smučarske šole in tečaje veliko število mladih. Okoli sto celjskih srednje- šolcev pa je odšlo pod vod- stvom svojih profesorjev m telesno vzgojo tudi na dru- ge terene, tako dijaki ozi- roma dijakinje učiteljišča na Golte, gimnazijci na Bohor ter mešana skupina drugih šod prav tako na Golte. Tako bodo velikemu števi Lu učencev in dijakov osnoi- nih in srednjih šol počitanice miniile v naravi, na snegu it smučeh. M. E OLIMPIJA : CELJE 17:0 V zadnji prvenstveni tekni republiškega tekmovanja ' hokeju na ledu za mladinsJa moštva je Ljubljanska Olini- pija premagala domačine i 17:0 in si tako zaradi boljše ga razmerja med danimi iJ prejetimi goli zagotovila prvo mesto in naslov republiškega prvaka za letošnje leto. Dr* go mesto z istim števUoDi točk so osvojili Jeseničani, tretji brez dobljene igre I* so bili Celjani, ki so tokral prvič in brez posebnih šenj nastopili v prvenstvf nem boju. M. »i ZABELEŽENO ^^ekdo se je silabo odrezal V sedmi, oziroma zadnji lanski številki glasila kolekti- va METKA v Celju lahko pre- beremo 25 vrstični sestavek, oziroma poročilo o delu sin- dikalne organizacije v pretek- lem letu. Drobna analiza vsebine in odnos vsebinskih problemov med seboj nudi naslednjo podobo: V treh vrsticah je uvodoma opisan težak finančni položaj podjetja. V naslednjih dveh vrsticah pisec obeta perspek- tivnejši razvoj. Sledijo tri vrstice o prizadevnosti služb podjetja in sodelovanju sindi- kata z vodstvom podjetja. Potem v treh vrsticah nava- jajo koliko sej je imel ple- num in izvršni odbor. V treh vrsticah je povedano, da so obiskovali bolne sodelavce in jih tudi obdarili. Tri vrstice pa so posvečene delitvi de- fektnega blaga med člane ko- lektiva. Enajst vrstic je bilo napi- sanih o slabo uspeli, zato tudi graje vredni krvodajal- ski akciji, dve vrstici pa za- ključujeta sestavek s pričako- vanji, da bo sindikat še vna- prej požativno opravljal svo- je poslanstvo. Pika. Ostaja vprašanje, ali sindi- kat v tem kolektivu res ni napravil več, kar bi bilo vre- dno napisati. Če to ni tako, potem se pač ni odrezalo glasilo, ki je namenjeno dobri informira- nosti kolektiva. Sicer pa je eden od pogla- vitnih vzrokov za prekinitev dela v preteklem tednu — ne- informiranost. -ček. NOVA IGRIŠČA v Celju ni primernih otro- ških igrišč. Kaže, da jih nekaj časa tudi še ne bo. Toda ne- katere krajevne skupnosti so vendarle začele orati ledino. Tako bodo na Otoku med montažnimi bloki uredili igrišče za minikošarko, v Centru pa igrišče med Ka- juhovim domom in zgradbo, kjer dooniuje krojaško podjet- je »Elegant«. Začetek je tu. Ustavitev dela in samoupravljanje (Nadaljevanje s 1. strani) »STAVKAJOČI« SO NEKAJKRAT ZAPLOSKALI, ko je direktor, ki je šele kratek čas v kolektivu, razložil osnovne črte perspektivnega načrta in ori- sal pot, ki naj kolektiv pripelje na zeleno vejo — ne čez noč, toda vendarle enkrat. Da tega niso vedeli, je deloma kriv tudi novi direktor, toda le deloma, saj ni bil edini, ki je tako orientacijo po- znal, celo na sestankih vodstev političnih organi- zacij so razpravljali o teh zadevah. Ali kolektiva o vsem tem ni bilo vredno seznaniti? DOGODEK JE POSPEŠIL RAZREŠEVANJE vzro- kov in posledic dolgoletnega stanja. Rekel bo kdo, zdaj bo širša skupnost le priskočila na pomoč. Bo, če bodo programi in načrti zagotavljali rešitev pro- blemov, to pa bi bila širša skupnost storila tudi brez prekinitve dela, o tem moramo biti prepri- čani. Dogodek je razgibal politične sile v kolektivu. Veliko vrednost ima že samokritično spoznanje, da so za razmere krivi vsi, odvisno od stopnje odgo- vornosti, ki jo je kdo nosil. Kolektiv »Metke« je res opozoril nase, opozoril pa je predvsem sebe. Očitno je, da bodo zdaj zdra^ vili razmere, kar bo mnogo težje, ker so pač dovo- lili, da je do »bolezni« prišlo. Do sprememb pa je moralo priti tako ali drugače, kajti razmere v »Met- ki« so jih terjale. Škoda, da so morale na dan po najbolj neustrezni in dragi poti. J. K. Mariborska cesta v tretjem tednu po novem letu. Ko- lesarji so uklenjeni med vozili in kupi snega na ko- lesarski stezi. Toda na desni strani ceste v smeri Ce- lja je bila kolesarska steza vsaj mestoma očiščena, na nasprotni strani pa sploh ne. Je to skrb za var- nost nekaj tisoč kolesarjev? Pogrnjeno truplo kolesarja Franca Grosa ob zasne- ženi kolesarski stezi. Vozil je po Mariborski cesti — po cestišču — ker je bila kolesarska steza neočiščena in zasnežena. Tovornjak je kolesarja zbil in zapeljal čezenj. Bi se nesreča zgodila, če bi bila kolesarska steza očiščena pravočasno? Tretji dan po nesreči, a poprej je moral človek pj* čati z življenjem, je nekdo izdal nalog: Očistite lesarsko stezo na Mariborski cesti. Prihrumeli so vornjaki in nakladalci. Sneg je hitro kopnel s ko'^ sarske steze, ljudje pa so strmeli v to početje in ► vpraševali, ali ne bi mogli tega opraviti prej? TEDNIK TEDNIK — Uredništvo In uprava Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161. Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urexinik BERNARD STRMčNl^^ Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945) kot »Celjski tednik« (1948—1950) nato kot »Savinjski vestnik« (i^,^ 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah TEDNIK izhaja ob četrtkih Izdaja: OP »DELO« — delovna enota »Informacije — propaganda« Celje. Tisk in klišeji: CP »DELO«. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne ste» .( 60 par (60 starih din), letna naročnina 30 novih (3000 starih) din, polletna 15 novih (1500 starih) din, tujina 60 ( 6000). Tekoči račun: 507-1-1280 — TELEFONI: Uredm 23-69, mali oglasi in naročnine 31-05, ekonomska propaganda 30-85, Radio Olje 20-09