PRIMORSKI DNEYNIK TRST, četrtek, 30. avgusta 1945 - Lelo 1. štev. 92 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1-1 Telefon 3t. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne GLASILO OSVOBOOILN FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE vračajo. Poštnina plačana. Cena 2.- Kri Demokracija št II «Spoštujemo pravico vseh narodov izbrati si obliko vlada> Vine, pod katero hočejo živeti, *»> želimo videti obnovljene suverene pravice samouprave vseh °nih, katerim so te pravice bile odvzete s silo.» Te besede si nismo izmislili to je besedilo člena Atlant-listine, ki nosi podpis rranclina Roosevelta in Win-etona Churchilla v svojstvu odgovornih vladnih predstavnikov svojih narodov. Kakor znano, *e je Atlantski listini malo kas-pridružila tudi Sovjetska zveza. .V- uvodu je poudarjeno upadlo, da bodo načela, ki jih vsebuje 'ta dokument, svetu zagotovila srečnejšo bodočnost. Mi se iskreno pridružujemo temu mišljenju in trdno veruje-1Jfo> da bo svet srečnejši, če bo-o zmagata načela resnične de-otokracije, ki so temelj načelom■ Atlantske karte. Pogoj je, da se •* načela dosledno in iskreno izvajajo. Pred nami je znani odlok, *tev. 11, o preureditvi uprave ® Julijski Krajini, v coni pod zavezniško vojaško upravo. U-kinjene so narodne oblasti, ki ** Hh je narod sam izbral kot °bliko vladavine v dolgoletni, in krvavi borbi proti fa-nzmu in nacizmu in v katero ,n,a neomejeno zaupanje, ker pač popolni izraz njegovih terenih pravic do samoupra-Ve- Sedaj so pa od zavezniške *ojašhe uprave vzpostavljene **oro v celoti vse oblike, s katerimi je fašizem izvajal svoje ^o&ilje. Novih oblasti ne voli Več narod, ampak jih imenuje vzenUka vojaška\ uprava. 0-jih postavlja in odstavlja, ^foda se to ne tiče. Stojimo pred uganko. Mi smo Z?°dt ki je sam s svojimi lastni močmi dvignil vstajo v ?*rtno zastraženi Evropi ta-r®f, ko so nemški in italijanski fašisti še bili na višku svoje *lOe* in ko si v vsej obširni Ev-r°pi nihče niti misliti ni upal na kakšen odpor. Mi, narod Julijske Krajine, Italijani in Slovenci, v bratskem sodelovanju imo dosledno do kraja vztrajali ® tej borbi na strani zaveznikov v pretežni meri s pomočjo ^poslovanske armade tudi sa-očistili našo pokrajino sov-r®žnika. Postopoma si je narod Sa»n svobodno volil svoje oblaki in izvedel demokratizacijo *amouprave v vsej pokrajini. Zakaj torej ta skrajno nedemokratični ukrep. Moramo li Mebivalstvo Julijske Krajine 'potrati za toliko politično m *Ulturno nezrelo, da ga je treba postopoma usposabljati za J®fnoupravo, kot je to slučaj pri 'Hlturno še zaostalih kolonial-narodih* Ali pa morda At-rht-ska listina velja samo za [>brane narode, izbrane v onem ^islu, kot ga je hotel v svetu *•*sljaviti hitlerizem. ,To vprašanje se nam vsiljuje, r Htamo uradno pojasnilo o ™trebi uvedbe nove civilne u-v Julijski Krajini. Tu se rff^reč navaja, da je naše podaje občutilo v preteklosti raz-ne oblike diktatorskega reži-?|0> zaradi tega, da bo vsakdo, irna zadostno politično izo-*azbo, lahko razumel, da bo **°ralo preteči dosti časa, pred-n° bodo nosilci krajevne samo-oprave in njihovi uradi sposob-I*1 Popolnoma samostojno deleči v svojstvu demokratskih . l'orjev narodnih pravic. Naj oprostijo predstavniki sodniške vojaške uprave, ampak , n?kako sličnimi razlogi odreklo politične pravice do samo-Prtve in samostojnosti raznim /Honialnim narodom. Naša po-rajina je v svoji preteklosti re*fa razne politične i» uprav-S razvojne faze. Od despotstva aicvnih plemenitašev do cepkega absolutizma, od parla-f eJitarizma privilegiranih raz-Jdov do parlamentarizma s rč. !10, enako in tajno volilno 0<* Vojaških diktatur do Etične strahovlada. In kot najbolj krvave in najbolj ^ fosne borbe v svoji zgodovini ■ Je narod izbral sedanjo obliko L°}e samouprave, narodne od.-narodna sodišča in narod-ii Naj nam torej zora- 'nit 0 ne *omer* zavezniška vo-, uprava, če ji rečemo, da (J* Politični vzgojitelji niso po-e°n». poglejmo si še dalje ar gumen-ki jih navaja uradno pojas-t^?. o potrebi uvedbe novega uprave v Julijski Kraji-hjn * važen razlog se nava-St>e. drenja med etničnimi in k{ ^1n° nazornimi skupinami. Popolnoma jasno, kaj » t*Zn™ka uprava prav za prav Naše narodne ob-brgj gonijo in so viden izraz ”en*kT0 *tal*jan*ke<}a in slo-p„ .te!?a naroda, tako iskrene-kr,^ '"ko globokega bratstva, l'dn r *i ga r preteklosti w zamisliti ni mogel. Hve-Pafe Azorska trenja. Res je, *•*<>dne oblasti so izraz Nova pridobitev za mednarodno varnost Sovjetsko-kitalska prijateljska pogodba Moskva, 29. Tass. — Z dekretom Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR so bili ratificirani pogodba o prijateljstvu ta zavezništvu med Sovjeisko zvezo in Kitajsko republiko, dogovor med ZSSR in Kitajsko republiko o Cančunski železnici, dogovor med ZSSR in Kitajsko republiko o Port Arthurju ter dogovor med ZSSR in Kitajsko republiko o luki Dalnlj, ki so bili podpisani 14. t. m. v Moskvi, odobreni od Sveta ljudskih komisarjev ZSSR in predloženi Prezidi-ju Vrhovnega sovjeta v svrho ratifikacije. Besedilo pogodbe Predsedstvo Vrhovnega sovjeta Zveze sovjetskih socialističnih republik in predsednik narodne vlade Kitajske republike, želeč utrditi prijateljske odnošaje, ki so vedno obstajali med Sovjetsko zvezo in Kitajsko republiko, z zavezništvom in dobrim povojnim sodelovanjem med sosedi, odločena, da podpirata drug drugega v boju proti napadu sovražnikov Združenih narodov v tej svetovni vojni in da sodelujeta v skupni vojni proti Japonski do njene brezpogojne predaje, izražajoč nepopustljivo željo, da sodelujeta v svrho ohranjevanja miru in varnosti za blagor ljudstev obeh dežel in vseh miroljubnih narodov, ravnaje na temelju načel, naznanjenih v skupni deklaracij; Združenih narodov z dne 1. januarja 1942, v deklaraciji štirih sil, podpisani v Moskvi 30. oktobra 1943 in v Ustanovni listini mednatodne organizacije Združenih narodov, sta se odločila, da fa namen sklenel ta pričujočo poj, !bo in sta za svoje opolnomočence imenovala; Predsedstvo Vrhovnega sovjeta Zveze sovjetskih socialističnih republik — Vjačeslava Molotova, ljudskega komisarja za zunanje zadeve ZSSR; predsednik narodne vlade Kitajske republike pa Vangšitseja, ministra zunanjih zadev Kitajske republike, ki sta se po izmenjavi sto j ih poverilnih hstin, ki so bile spoznane za oblikovno pravilne in v redu, sporazumela o sledečem: Olen 1. Visoki pogodbenici ae obvezujeta, skupaj z drugimi Združenimi narodi, da bosta nadaljevali vojno proti Japonski do končne zmage. Visoki pogodbenici se obveL zujeta, da si bosta medsebojno nudili v tej vojni vso potrebno vojaško in drugačno podporo in pomoč. Clen 2. Visoki pogodbenici se obvezujeta, da ne bosta začeli separatnih pogajanj z .Japonsko iti da brez medsebojne privolitve ne bosta sklenili premirja ali miru bodisi s sedanjo japonsko vlado ali s katero koli drugo vlado ali organom oblasti, ki bi bil vzpostavljen na Japonskem in ki se ne bi jasno odrekel vsem napadalnim namenom. Clen 3. Visoki pogodbenici se obvezujeta, da boeta po ze.ključku vojne proti Japonski skupno ukrenili vse, kar bo v njuni moči, da o-nemogočita ponoven napad im prekr. šitev miru s strani Japonske. C* se ena izmed pogodbenic zaplete v sovražnosti proti Japonski, ki bi bile posliedica japonskega nape.da na to pogodbenico, bo druga pogodbenica tej v sovražnosti zapletem! pogodbenici nemudoma nudila vso vojaško in drugačno podporo in pomoč s sredstvi, ki ji bodo na razpolago. Ta člem ostane v veljavi do tistega časa, ko bo na prošnjo obeh visokih pogodbenic odgovornost za preprečenje nadaljnjih napadov s strani Japonske prevzela organizacija Združenih narodov. člem 4. Vsaka od obeh visokih po. brezkompromisne borbe proti svetovnemu nazoru, ki ga je proglasil fašizem. Borili smo se in borili se bomo dosledno proti vsakemu pojavu, ki bi hotel ta načela zopet oživiti. Borili se bomo tudi proti vsem■ tistim, ki so ta načela oživotvorili, pa naj se danes zbirajo pod kakršnokoli zastavo in naj danes proglašajo kakršnakoli varovalna načela. Dobro se poznamo, preveč smo pretrpeli, da bi nas lahko še kdaj preverili. V naših vrstah so se borili in v naših vrstah so zastopane vse skupine, ki so se v borbi izjavile za demokracijo in proti fašizmu. Nismo pa ves čas borbe v naši pokrajini, izven naših vrst r;i.-deli nobene druge skupine, ki bi se za ta načela hotela žrtvovati. Zavezniška vojaška uprava smatra za svojo dolžnost zaščito pravic manjšini in skupini, ki bi se ne znala braniti pred ustrahovanjem in grožnjami. Predobro nam je znano, da se v teh manjšinah in skupinah (gotovo se pri tem misli na novo ustanovljene politične stranke) zbirajo zlasti oni elementi, ki so šele včeraj slekli črno srajco. Samo nasmehniti smo se morali, ko smo v tem uradnem pojasnilu zvedeli, da bodo nove oblasti smatrale kot eno svojih glavnih nalog, da zaščitijo pravice slabotnih in najsiromašnej-Uh slojev prebivalstva. Nismo vedeli, da sede v narodno osvobodilnih odborih sami člani zbornice za trgovino, obrt in industrijo in da je demokracija, štev. 11, postala kar čez noč zaščitnica pravic delovnega ljudstva. godben ic se obvezuje, da ne sklene nobenega zavezništva im ne pristopi k nobeni koaliciji, ki bi bila usmerjena proti drugi pogodbenici. Olien 5, Visoki pogodbenici sta, u. poštevajoč interese varnosti in gospodarskega razvoja njiju obeh, sporazumni o tem, da bosta po sklenitvi miru delali »kupno v tesnem im prijateljskem sodelovanju in da bosta ravnali v skladu z načeli medsebojnega spoštovanja svoje suverenosiii im teritorialne integritete ter nevmešavanja v notranje zadeve druge pogodbenice. Člen 6. Visoki pogodbenici »e strinjata o tem, da »t bosta v povojnem razdobju nudili druga drugi vso možno gospodarsko pomoč v svrho omogočemja in pospeševanja obnove obeh dežel in da bosta doprinesli svoj delež k svetovnemu proevttu. člen 7. V pričujoči pogodbi se ne »me nobena stvar tolmačiti na način, ki bi posegal v pravice in obveznosti visokih pogodbenic članic organizacije Združenih narodov. Clen 8. Pričujoča pogodba se mora ratificirati v najkrajšem možnem času. Izmenjava ratifikacijskih listin naj »e izvrši v čunkingu čdm-prej mogoče. Pogodba stopi v veljavo neposredno po svoji ratifikaciji in ostane v veljavi 30 let. Ce nobena od visokih pogodbenic eno leto pred potekam roka pogodbe n« naznani svoje želje, da Jo odpove, bo pogodba ostala v veljavi za nedoločen čas im vsaka od visokih pogodbenic lahko ukine njeno veljavnost, če eno leto vnaprej drugo po- Močna soseda-velika prijatelja godbenico obvesti v tem smislu. Pridobitev največjega pomena London. 29. Tanjug. — Agencija Reuter poroča, da pišejo «Times» v današnjem uvodnem članku, da je sovjetsko-kitajska pogodba pridobitev na j večjega pomena za mednarodno varnost in za mednarodni napredek na Daljnjem vzhodu. «Timcs» pišejo: Zaključitev pogodbe z Rusijo je glavni pogoj kitajske svobode in narodne obnove. Zaključitev pogodbe kaže, da se obe strani zavedata svojih odgovornosti napram vsem članom Združenih narodov. Pogoji so jasni in tako postavljeni, da spoštujejo pravic® im obveznosti ne samo strank podpisnic, temveč tudi pravice in obveznosti vseh članov Združenih narodov. Moskva, 29. Tanjug. — Associated Press prinaša poročilo svojega moskovskega dopisnika Bddyja G-illmorea, ki pravi med drugim: «Stare sanje Sun-Jat-Sena — tesno prijateljstvo z Rusijo — se približujejo uresničenju. Prispelo je poročilo o sklepanju zveze med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. V pismu, ki ga je poslal predsednik Kitajske pred svojo smrtjo Moskvi, je rečeno sledeče: Pošiljam vem poslovilne pozdrave z zaupanjem im vero, da bo prišel dan. ko bo našla Sovjetska zveza v močni Kitajski brata im zaveznika in da bosta obe državi delali skupno za osvoboditev narodov. Po mnenju tukajšnjih opazovalcev je glavni znak te zveze popoln sporazum, po katerem bo dobivala Kitajska moralno pomoč im tehnično opremo od velikega soseda, s katerim ima najdaljšo suhozemno mejo na svetu. Sovjetska zveza in Kitajska sedaj obnavljata prisrčne odnose, ki so obstajali med obema narodoma po podpisu dogovora leta 1924. Sovjetska zveza je bila prva velesila, ki je sklenila s Kitajsko sporazum na temelju enakosti. Nekateri opazovalci gredo v svojih računih tako daleč, da trdijo, da se bo Kitajska obrnila še bolj proti zapadu, proti svojemu staremu prijatelju, s katerim je bila pred 20 leti v teenih prijateljskih stikih in ki je bil prvi med velikimi narodi, ki je poslal v Kitajsko svojega veleposlanika. Nekateri tukajšnji opazovalci govore o prepričanju da se bodo razočarali tisti krogi v ZDA, ki bi želeli staviti Kitajsko pod sv,oje okrilje in ki mislijo, da predstavlja Amerika za Kitajsko ključ vseh njenih problemov. Ko so sedli ruski in kitajski predstavniki »a mizo, da bi razpravljali o sklenitvi zveze, takrat so, kakor smo slišali iz zanesljivih virov, bili sovjetski odposlanci prvi, ki so predlagali rešitev vseh vprašanj in ustvaritev sporazuma, ki bi v resnici predstavljal nskaj velikega. Ko je videl kitajski minister za zunanje zadeve tako realistično zadržanje Sovjetske zveze, je zaprosil, naj se razpravlja o vseh vprašanjih na širokem temelju, na kar so sovjetski predstavniki z veseljem pristali*, zaključuje dopisnik Associated Pressa svojo izjavo. De Gaulle v 0ttawi Ottawa, 29. VZN. — General Charles De Gaulle je zakl jučil svoje potovanje po Združenih državah. Sinoči je prispel z letalom iz Chicaga v Ottawo, kjer ga je »prejel guverner Kanade, knez Althonein, ministrski predsednik Mackenzie King. De Gaulle je imel v Chicagu tiskovno konferenco, na kateri je izrazil svoje zadovoljstvo o razgovorih s predsednikom Trumanom o odnosa jih med Združenimi državami in Franci jo. Bitka za premog v Jugoslaviji Navzlic številnim težavam doseženi v proizvodni! odližni rezultati privatnih hiš je treba hitro povečata proizvodnjo premoga. Pred vojno, ko je bilo na razpolago do- Beograd, 29. Tanjug. — Za potre-1 trenutnim težavam, ki jih vsak dan be naše industrije, naših železnic, odpravljajo, doseči boljše rezultate, za potrebe naših meet, bolnic, šol in j Ti rudarji morajo biti vzgled našim ostalim rudnikom, kjer se je proizvodnja zmanjšala, posebno v Srbiji. V naših rudnikih je treba volj kvalifiicirane delovne sile, ko j najprej doseči proizvodnjo, ki je so naši rudniki delali z največjo j bila pred kitom 1939. Treba je or-kapaciteto.je naša država uvaža- j ganizirati tekmovanje med rudarji, la iz inozemstva več kot 2.000 ton I skupinami itd. Dolžnost vsake stro. premoga letno. Danes pa, ko je! kovne zvezne podružnice je, d* malo izgledov, da bomo dobili za- j prouči vzroke zmanjšanja produk-dostne količine premega Iz inozem-' cije, izsledi napake ia podvzame u-»tva, je še potrebno povečati proiz- j krape za njih odpravo. Podružnica vodnjo naših rudnikov. V ZSSR, Cehoslovaški, Bolgariji in v vseh drugih državah se enako občuti pomanjkanje in ogromna potreba premoga. Naše železnice in tovarne, naše mestno prebivalstvo, naše bolnice in šol® ln zasebne hiše, še nimajo potrebnih in zadostnih rezerv premoga za zimo; to je pa mogoče doseči samo z neprestanim povečanjem proizvodnje v na.ših rudnikih. Premog - gibalna sila industrije Navzlic številnim težavam so s® eedaj pokazali odlični rezultati. Proizvodnja v Trbovljah v Sloveniji se je podvojila, v Kaknju, v Siveriču v Hrvatski in v Ravni Re. ki, v Starem Kostoicu, v Kosovu in Sanjskem rudniku v Srbiji, pa »talno narašča. Tukaj rudarji dokazujejo, da je mogoče na tem področju z dobro organizacijo navzlic mora skrbeti za povečanje in ohranitev delovne discipline, objasniti mora rudarjem ves pomen povečane produkcije, od katere je odvisna naža induetrija in naše gospodarsko življenje sploh. Rudarji ne morejo pričakovati, da bodo zagotovljene njihove potrebe v hrani, obutvi, obleki tn ostalem. če ne bodo s povečanjem proizvodnje omogočili nepretrgano delo vsem našim tovarnam in železnicam. Premog je gibalna sila industrije, je neobhodno potrebna surovina, brez katere so naše največje in najboljše tovarne brez koristi in mrtve. Za povečanje proizvodnje De bi izpolnili te velike in težke naloge, ki »toje dane« pred njimi, so podvzetl koraki za olajšanje dela v vsakem pogledu. Komisija za premog, ki j® bila ustanovljena W,V.VW/A’,"Af.W.V.WWAVČČ.WWliVA’.\W. Položaj v Grčiji je resen London, 29. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga poroča, da je prinesel list «D. News» poročilo svojega dopisnika v Grčiji Raymonda, ki poroča med drugim: Zahariadesov govor, katerega je imel v Solunu, prihaja kot opomin, da pološaj v Grčiji ni tako srečen, kakor trdijo uradna diplomatska poročila, ki prihajajo v London. Politična koalicija EAM, v kateri so komunisti, socialisti, agrai-ci in radikali, Je »e enkrat poudarila svoj sklep, da se n« udeleži volitev ali plebiscita, če ne bo teror ustavljen. Venlzelističn! liberalci so zagrozili ob priliki obiska republikanskega voditelja pri predsedniku vlade Vulgarisu, ko je protestiral proti rojalističnim grožnjam jn nasiljem, da se tudi oni ne bodo udeležili volitev. Kolikor je znano, je stallčče lbieraloev ostalo do dane« nespremenjeno. Dne 27. t. m. je liberalni tisk v Grčiji, ko je kritiziral Be-vinov govor, poudaril, da bd bilo brltan»kim zastopnikom prav lahko ugotoviti, da sestava volilnih imenikov ni bila izvržena na počten način. Enostranski plebiscit, nadaljuje Rajmond, katerega bi EAM bojkotiral in ki bj izglasoval vrnitev kralja Jurj«, bi imel z«iu resne po-•Icdioe, To bi, najbolj*« povedano, postavilo pred Britanijo zelo delikaten problem. Ne želimo poslati kralja nazaj v Grčijo z oboroženim spremstvom. V znamenju intervencije Atena, 29. Tanjug. Agencija Reuter poroča da je Andrea« Z«kas grški minister dela izjavil, da smatra volitve za delavski odbor v Atenah za neveljavne. Volitve, v katerih je komunistična delavska organizacija «Ergas» dobila večino, so potekle r razburljivem ozračju. Kljub policijskim ukrepom in prisotnosti polkovnika Ralfa, ki Je v imenu britanske policije izvedel reorganizacijo grške policije, so bili ranjeni 2 stražnika In 3 delavci. Tovarniški delavci v Pireju »o objavili dveumo stavko v znak protesta proti takemu ministrskemu postopanju. Izbrani odbor je obja-vti izjavo, v kateri je rečeno, da je od 619 delegatov vseh sindikatov v Atenah in Pireju prisostvovalo volitvam 396 in da Je glasovalo 379, od katerih je 370 glasovalo za komunistične kandidate. Delegati so izjavili, da bodo v slučaju oopora-vanja volilnih rezultatov, objavili generalno stavko. Vodja to«|30 sa^v^alj dud* vsLtisJ,! duhov-. .je.,župnj^ob ^,gnlikl imel nago-Fniki^ ki v resnici žlve~jn čutijo z narodom'. Primer je drugi župnik, Slovensko Primorje združi a svojo | njihova samoodločba. Vsi bi radi Jugoslavijo V Storjah je stema ženica zahtevala, da vašeaai njej dopuste, da se prva podpiše, češ da je rojena 1. 1868 in da ji njena starost daje to pravico. Drugje je zopet star možakar 'z navdušenjem pripovedoval, da je bil vedno za partizane, da pa j« bil prestar, da bi lahko Žel v gozdove skupno s njimi. Ponosen je bil, da je lahko podipisal izjavo za Titovo Jugoslavijo. Prebivalci vasi Koželj, ki »o Jim fašisti že pred polomom požgali nad polovico stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, so do zadnjega vsd glasovali za Jugoslavijo. Tudi v vasi Skopo bo začeli pobirati podpise. Samoodločba Nabrežina V Nabrežini se je oglasil pri pred. seduiku okrajnega jjsvršnega odbora angleški oficir iz Tržiča la zah. teval. da e« okrajni izvrfai odbor izseli takoj iz poslopja. Dejal je, da odredba, št. 11, dovolj jesno govori o tem, da so vse dosedanje oblasti ukinjene. Odbor se je iz- mm. To je še bolj podžgalo ljudstvo, da je skoraj v«e prebivalstvo glasovalo za priključitev k Jugoelaviji. V Nabrežini sami, kjer je nad četrtino prebivalstva Italijanske narodnosti in med temi dosti Italijanov, ki so se priselili za časa fašizma, bo rezultat nekoliko slabši vendar po sedanjih ugovitvah iz-gltda, ds. ne bo pod 88%. Zanimivo je, da se je za Jugoslavijo odločilo tudi več italijanskih železničarjev iz Nabrežine, ki so se priselili šele po letu 1936/7. V Proseku hočejo svobodo Zanimiv Je primer r Proseku, kjer živi nekaj Italijanov, ki so se priselili za časa fašizma in se poročili s Slovenkami. Njihove žene so razen ene vse glasovale za Jugoslavijo, možje pa ne. Neki star. ček v Proseku je ob podpisu listina vzdihnil: »Za skozi Buh, da bi vsaj lahko sami Mi upravljali*. Naše ljudstvo Je prepričano, da bodo velike zavezniške države na mirovni konferenci upoštevale voljo ljudstva, ki je toliko pretrpelo in tako Junaško vodilo narodno osvobodilno borbo. Brda hočejo lepio bodočnost Vas a* vasjo v Brdih je v sventl ogromnega pomena podpisne akcije, ki naj pokaže in dokaže dejansko stremljenje ljudstva in njegove te*, nje po ureditvi državnopravne pripadnosti vse Julijske Krajine, ki se je te dni izreklo za priključitev dežele k demokratični federativni Jugoslaviji. Uspeh je skoraj 100%. Cela vrsta vasi Je dejansko do za d. njega vaščana podpisala plebiscitne pole za priključitev k Jugoslaviji. Tudi po bližnjih furlanskih vaseh se je plebiscitna akcija izvedla z velikim uspehom. Furlani se zavedajo, kje je dejansko edino možna resnična ljudska demokracija, kje bodo rešena na edini pravični način vsa njihova težka gospodarska vprašanja, tako da bo ljudstvu dejansko zagotovljen gospodarski razvoj in socialni napredek. Najbolj se tega zavedajo koloni, ki se Jim v znamenju lažne Parri-jeuske demokracije spet po vrača jo neznosne razmere in se jim spet obeta tlačanstvo v prilog raznih kameleonskih aristokratov, Teufen-baohov, Taocojev, Oastellettov In drugih elementov, ki so se znali pri-lagoditi slehernemu režimu, najprej fašističnemu, pozneje gesta' povskemu in sedaj parrijevsko »de- mokratičnemu*, da so le lahko po mili volji izžemali kmečkega človeka. Prav zadnje dni se taki ljudje spet vračajo v Brda in Slovensko Benečijo. Vračajo se in se vri-njajo med ljudi z lažjo in prevaro z »legitimacijami* vseh vrst, toda ljudstvo je budno na straži. Baronica Taco se nedvomno še dobro spominja, kakšen sprejem ji je bil prirejen pred nekaj dnevi, ko se je poskušala vrniti. Ljudje Ji ne bodo nikoli odpustili, da jo svoj čas s celimi kamioni SS-ovocv in Gestapovcev prihajala po biri-čevsko izterjevat s krvavimi žulji pridelano letino svojih kolonov. Zaman si baron Teufenbach prizadeva znova izsiliti od svojih kolonov po 50% pridelka in jih prevarati, češ da so ga za kaj takega celo pooblastili zastopniki vseljudskega gibanja. v * " Eno je gotovo! Časi Izpred septembra 1943. se ne smejo nikoli več povrniti. Kolon ne bo nikoli več odstopil polovice dela svojih žuljev samopašnim gospodarjem, da se bodo zabavali po meranskth hotelih in drugih letoviščih. Zaman si prizadevajo razni Castclletti in drugi nasledniki Codellljev in Co-roninijev, da bi ljudi preslepili z raznimi »dokazili* o milijonskih posojilih OF. Ljudstvo terja svoje politične in gospodarske pravice in jih bo uveljavilo. Ljudstvo se zaveda, da prav sedaj brani ne le svoje politične težnje, marveč do sk-ajne mere tudi svoje socialne in gospodarske pravice, ki mu jih je dejansko že izpolnila narodno osvobodilna borba in katere mu more zagotoviti In ohraniti za vse čase le oblast, ki si jo samo postavi. Ljudstvo Ve, da mu bodo njegove s krvjo priborjene pravice ostale nedotaknjene in zajamčene le v okviru demokratične federativne Jugoslavije. Zato se je vsepovsod z navdušenjem odzvalo podpisovanju. Tudi Goričani hočojo Jugoslavijo V goriški južni četrti živijo večinoma Italijani, med katerimi je precej fašistov. Vendar delo v celoti uspeva. Kar vrste se naravnost ganljivi prizori. Tako se je neki nabiralec podpisov v mestu povzpel prav pod streho visoke stavbe. Navdušeno ga je sprejela stara ženica Marija Moravčeva, ki ji tare ramena že 10. križ: »Hvala Bagu, da ste prišli. Želim, da bi vsaj kmalu tudi tu bila Jugoslavija, da bi vsaj kmalu prišla tudi za nos svoboda.* Od veselja se ji je tresla roka, ko sc Je podpisovala na poli. Tovarišici sta se kmalu nato že začeli odpravljati, ko se je nenadoma oglasila z bolniške postelje še druga 70 letna ženica: «A1I me boste prezrli? Tudi Jaz bom podpisala z lastno roko, čeprav sem bolna. Le to bi se rada dočakala, da bi prišli v Jugoslavijo. Vsaj umrla bi srečno in zadovoljno brez kake težke negotovosti v srcu!* Z novim pogumom «ta se tovarišloi s svojimi polami podali na daljnjo pot in z vse večjim zanosom sta zbirali podpiše. Vsa zasoptjena je prišla pol ure daleč tudi 81 letna Terezija Taba-jeva. Zadovoljna Je pripovedovala: «Ze sem mislila, da sem zamudila, ko me nistp nsali doma, ko ,ste prišli po podpise.'Zalo sem prišla sem, di tudi jas lahko podpišem *a Jugoslavijo.* vor na vaščane In je v svojem govoru prikazal vaščanom„napred-noet ’ Juffošiaufje. Prijazni jim je zanunanje jugoslovanske ljudske oblasti za kmečka vprašanja in iz vsega tega kot zaključek izjavil da je in mora bit edini naš cilj priključitev k Jugoslaviji, Po nekaterih vaseh ljudje pravijo: »Zakaj sploh pobirate podpise, ko dobro veste, da smo vsi za Jugoslavijo, da drugega nočemo. V času narodno osvobodilne borbe smo dali vse za našo vojsko in pomagali, kolikor smo mogli, mislimo, da je to dovolj veliki dokaz, da smo za Jugoslavijo. Pripravljeni pa smo dati še, samo da bomo im^li svojo oblast.* Tudi Italijanski kmetje, z navdušenjem podpisujejo za Jugoslavijo, ker vidijo le v tem pogoj za izboljšanje njihovega položaja. Ko so v neki vasi pobirali podpise, se je do mize, kjer Je bila lista s podpisi, prerila 83 letna starka in zahtevala, da jo puste, da takoj naredi križ. Podpisati namreč ni znala. Hotela je na vsak način biti na listi podpisnikov za Jugoslavijo. Depntacija naMissklh delavcev gre k Titu V nedeljo, dne 26 t. m. Je odpotovala iz Nabrežine deputacljla nabrežinskih delavcev k maršalu Tltu- A X % 1 M O V deputaclji so bili trije delavci in en zastopnik mladine. Tovarišu Titu so odposlanci nesli pozdravno pismo nabrežinskih delav- ki je na vprašanje, če bo podpisal izjav ji: ^geveda, zakaj smo se pa borili*, Ta župnik je ngmrcč na cev in nameščencev ter mladine, sto ia povedal nekaj svojih misli svoji- kdjli, p#oizk|)sH Vse ^dobrote*- fa*i*u»-s#»| IH 1 Reakcionarji poskušajo zatajiti vo.jo ljudstva Glasovi iz Furlanije Ljudje Iz vasi preko Seče v Furlaniji zahtevajo pole za podpise za Titovo Jugoslavijo. V teh krajih žive skoro sami koloni, ki vidijo edino v Jugoelaviji rešitev iz njihovega težkega položaja. Sedaj ko je začasna narodna skupščina sprejela zakon o agrarni reformi, je to njihovo prepričanje Je močnejše. Kdor je z narodom, podpiše Zanimiva je tudi Ugotovitev v zvezi z našo duhovščino. Ponovno se je namreč pokazalo, kateri duhovniki so z narodom in kateri so proti njemu. Tomajski župnik, g. Kjuder Albin je izjavil, da ne more podpisati izjave, za Jugoslavijo, ker mu je skof prepovedal, da se sme »vtikati v politiko*. Nam je seveda popolnoma jasno, da je to le izgovor, kajti če bi tudi škof res prepovedal, bi nftjbihe prepovedal vsem duhovnikom, ne samo g. Kjudi-u. Na drugi strani pa moramo ugotoviti, da samoodločba naroda nima zveze s politiko, Tega Demokratične Italijanske in slovenske množice Julijske Krajine dajejo ob vesti, da bo septembra konferenca zunanjih ministrov v Londonu obravnavala tudi vprašanje mej Italije, duska svoji volji, da živijo v demokratični federativni Jugoslaviji. Italijanske reakcije v Julijski Krajini se Je zato polastil silen strah. Spričo odločenosti ljudskih množic je začutila vso svojo nemoč. Preko svojega reakcionarnega glasila «La voce libera* proglasa podpisno akcijo za ilegalno, kakor je ilegalna za njo vsaka zahteva ljudskih množic. V svojem strahu zahteva vojaško pomoč zavezniških okupacijskih oblasti. Stolpce svojega lista polni z namišljenimi strahotami, ki se odigravajo ob podpisovanju v coni B. Okrog Buzeta v Istri naj bi bile postavljene strojnice, nekje drugje naj bi se policijska ura pričela ob 18. uri, da se nihče ne bi mogel izmuzniti podpisani akciji, itd. itd. Italijanska reakcija si gotovo predstavlja da #e jugoslovaške oblasti v coni B zgledujejo po terorju, ki ga ona vodi v Slovenski Benečiji nad slovenskim prebivalstvom. V svoji nemočj *' je izmislila nov trik. Zahteva, da radio Milano, Rilm in Benetke pozovejo italijansko prebivalstvo Julijske Krajine naj le podpisuje za pripadnost k Jugoslaviji, da se teogne terorju. Na tak cenen in lahek način bi italijanska reakcija Julijske Krajine rada diskreditirala mogočno voljo ljudskih množic Julijske Krajine. Številke podpisnikov, val navdušenja, ki spremlja akcijo, pa govore všemu demokratičnemu svetu, da hoče ljudstvo Julijske Krajine nadalje razvijati svojo ljudsko oblast tn demokracijo v demokratični federativni Jugoslaviji, ki mu edina more biti garant njegove de-nyjJq;aJ:ipljqpti»................... . . Nesli %o snu »tudi prekrasno darilo, ki so ga na pobudo mladino i»- delali’ nabrezinski kamnoseki, črnilnik s podstavkom, na katerem sta poleg črnilnika tudi pepelnik in doza za cigarete. Podstavek je iz belega marmorja, predmeti na podstavku pa iz črnega in terakota marmorja. Ljudstvo ii borbi m svoje pravice 24. t, m. je bil v Sežani sestanek okrajpega Izvršnega narodno p.svo-BOdifriega odbora za Sežano z gospodom guvernerjem Schmidtom. Gospod guverner je po zelo prijaznem pozdravu zasedel svoje me- je ležalo »na srcu*: »Slišal sem, | »guverner J« nato takole da se pp vgeh, krajih .^rse .volitve, j odgovorili, »To ozemlje J* zasedeno V,V.,.V.V.V.",V.,.V.V.VAWA,.WŽ.V.V.,.,.V.V.-.’* Ustanovitev Prosvetno-kulturnega *rdruštva la V nedeljo, 26. t. m. se je vršil v t polare* iz škorklje, je prinesel po-prostorih Vicolo dell Ospedale Mi- j zdrave Semolič Silvio, ki je pred-litare št. 2, ustanovni občni abor j vsem poudarjal tovariško vzajem-Prosvetno-kulturnega društva za nost med obema krožkoma, škorkljo. . ,, - - Ob desetih zjutraj je otvoril pred- Društvo dela sedaj že v polnem razmahu in vabi vse k sodelova-sednik pripravljalnega odbora tov. ; nju, Gombač občni zbor. Podal Je sliko o društvenem delovanju v časih, ko smo Slovenci imeli še prostost udejstvovanja. Nasa prosvetna organizacija je dosegla mogočno stopnjo razvoja in je postala trn v peti fašističnim nasilnikom, ki so jo najprej pri delovanju začeli ovirati in jo potem, ko so uvideli, da se tudi z nasiljem ne da nič opraviti, krat-komalo razpustili. Omenil je ob tej priliki, kako je v letih 192». do leta 1927. nastalo močno gibanje, da se mladi rod odtegne potujčevanju. Iz teh vrst so izšli znani veliki antifašistični borci Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, katerih spominu se je prisotno članstvo poklonilo z enominutnim molkom. Tudi prebivalstvo Slo* vonsko Istra sa odloča sa Titovo Jugoslavijo Vasi Kociančičl, Gregoriči, Dol, Gradenj, Triban in še nekaj drugih vosi je 100% glasovalo sa Ti Tovarišica je v imenu Prosvetne podzvezb za mesto Trat poJdravjla navzoče in r,svojem ..gflyoru podala smemicč za Čim uspešnejše prosvetno delo. Posebno je poudarila sodelovanje z italijanskim narodom v smislu italljansko-slovameke antifašistične zveze. Nato je sledilo poročilo o delovanju pripravljalnega odbora, is katerega je bilo razvidno, da je nastopilo proavetno-kulturno društvo »Skorkljas že dvakrat pred javnostjo. Pri volitvah odbora, nadzorstva in razsodišča, jo bil izvoljen za predsednika društva tov. Gombač Rado, za predsednika nadzorstva tov. Smuč Roman in v razsodišče tov. Gherlanc Anton. Blago za Jugoslaviji V tržaško luko sta prispeli ladji »Louis Koseuth* in »Neti* z blagom UNRRA-e za Jugoslavijo. Prva je pripeljala 1436 ton pšenične moke, 792 ton graha In 6411 ton pšenice, skupno 8640 ton, druga, ki je last tržaške družbe »Ma-rovič*, pa 3335 ton raznega blaga, v glavnem fosfatov. Jutri pričakujejo prihoda dveh nadaljnjih ladij UNRBA-e z blagom za Jugoslavijo, in to »Plavnika*, last beograjske »Oceanije*, ter ameriške ladje «Stanford*. »Plavrilk* vozi tudi večjo pošiljko za Jugoslovan skl Rdeči križ. Nova pošPjka za Jugoslavijo Trst, 29. Danes je prispel v tržaško luko parnik »Stanford* n blagom družbe UNRRA-e za Jugoslavijo. Ladja Je pripeljala večje množine orodja, kmetijskih strojev in tovornih avtomobilov. Vrnitev zagrizenega fašista v Trst V Trstu se je zopet pojavil zloglasni fašistični zločinec Alessandro Nicotero. Te dni je poslal v Trst na oglede svojo taščo. Nicotero sedaj rovari po milanskih listih. Znano Je, da je bil svoj čas eden glavnih sotrudnikov «Agencije Stefani*. Bil je med organizatorji tržaškega fašizma. Za časa okupacije je deloval v Tirani in Ljubljani. V Ljubljani je bil najtesnejši sodelavec zločinskega komisarja Gra-ziolija. Spravil je v nesrečo nešteto Slovencev. A že prod davnimi leti je bil odlikovan z diplomo za zasluge, ki si jih je pridobil ob požigu Narodnega doma. Sodeloval j« tudi s fašistično kvesturo v Trstu in pri aretaciji tržaških zidov. Iz delokroga Komisije sa čiičenje Spodaj imenovane osebe so zaprosile Komisijo za čiščenje, čr bi bile ponovno sprejete na delo: Ari-chetta Francesco, Černiče Mario, Gasparini Manlio, Iustelni Mario, Larcenelll Plinio, Niatlce Cesare, Vergaglia Guldo, Vermiglio Aldo, Verre Antonio, pri pošti in telegrafu; Bernardis Aqulllno, Gerbelll Antonio, Miotio Ferruccio, Ruggie-ro Luigi, ,pri Istituto Assistenza Ma-lattia Lavoratori; Capon Paolo, De Secchieri Bruno, Godendgo Mario, Rota Massimo, pri Cassa di Rispar-mio di Trlcste; Bape Gaetano, Cala Francesco, Montanari Achille, Romani Gino, Tlmeu« Dante, Vtglia-ni Aldo, Fabbro Santo, pri Eaat-toria Comunale. Prošnje z ijnpgi objavljamo na podlagi določil XIII. sekcije spoš-nega ukaza, št. 7., z dne 11. julija 1945., . ki ga J« izdala ZVIJ. Kdor Ima zoper ponovni sprejem imenovanih na delo, kak prigovor, "*>«■* prijaviti svoje .pomisleke pismeno In verodostojno podpisane na ui-ad Komisije, Trst, via Nizza, šK. 16, (Justlčna palača),‘v sedmih dneh od dne objave tega akta. Popravi sledeča imena, ki so b’la objavljena včeraj 29. t. m.: Creci Gastone, Istituto Ass. Malattia Lavoratori: Benetti Virgiglio, Coope-rative Oneraie, Rebusa Giovanni, Ammintstrazlone Poste e Telegrafi, in jih čitaj kakor sledi: Croci Gastone, Bonetti Virgiglio, Robusa Giovanni. Poziv čianom nekdanjih medinskih društev Vsi člani nekdanjih mladinskih društev in sicer: M.D.P. Sv. Jakob, (Trst); M.D. »Obzor* (Sv. Mar. Magd.. Trst); M.D. »Zarja*, Rojan (Trst); M.D. »Prosveta*, Sežana; M.D.P. Opčine; M.D. »Višava*, Kontovelj; M.D. »Gaj*, Bane; M.D.P. Dekani; M.D.P. Boršt; M. D.P. »Zarja*, Bazovica; M.D. »Sparta*, Skedenj; Športni klub «01imp», Opatija; Dijaški Krog »Prosveta*. Idrija; M.D, »Trebče*, Trebče; M.D, »Sv. Ivan*, Trst; M. D. «Matenjavas», so vabljeni na sestanek, ki se vrši v nedeljo dne 2. septembra od pol desetih zjutraj v prostorih Prosvetno-kulturnega društva v Vicolo dell Ospedale Milj-tare št. 2. Oddaljena društva naj po možnosti 'pošljejo svoje zastopnike. Na dnevndm redu je važna točka: Proslava bazoviških mučenikov. Pregled invalidov V okrajih Sežana, Nabrežina in Tržič je bila revizija vseh prošenj za podpore. V prvih dveh okrajih so bili zdraVnlško pregledani Invalidi te sedanje vojne ter je bila ocenjena njihova delazmožnost v Vabilo Prosvetno društvo Opčine vabi m na vHHti miting, ki bo v nedeljo, dne 2. septembra e*> Sr. uri v Praavetnem domu na pilnah. Poleg izbranega poroda bo srečolov, prost* zabava, a nekaj tudi *a tej ne In lačne. v zveMh «hplošnii» ukazom jt. Il*, Izvajal 3*; takole: »Gotovo ste vsi vzeli na znanje naš splošni ukaz gt, 1L V. .Jim okraju tega ukaza ne nameravamo izvesti v celoti, pač pa bomo napravili izjemo. Pustili bomo združene vse bivše občine z naslovom »Občina Sežana*. V ta odbor -bomo pritegnili tudi vse predsednike krajevnih narodno o-svobodilnih odborov.* «Moja želja je, da ostaneta na svojem mestu sedanji predsednik in tajnica. Na predlog gospoda predsednika lahko ostanejo tudi vsi referenti odsekov z izjemo članov odsekov, ki postanejo uradniki. V občinski odbor bi pritegnili še g. Ukmarja iz Sežane, ki je bil u-radnik na bivši občini.* Nato mu je tovarišica, tajnica odgovorila, da so na zahtevo zavezniških oblasti seznanili ljudstvo s tem ukazom. Ker pa ta ukaz na nedemokratični način ukinja narodno oblast, je ljudstvo proti u-kazu protestiralo s protestnimi pi-mi, ki so bila poslana po zastopnikih vasi v zavezniško pisarno, Gospod guverner je povedal, da je poslana pisma predložil višjemu forumu. Priznal Je, da razume težavni položaj ljudstva prizadetega s tem ukrepom, obenem pa mu ne more pomagati, ker ni Ato merodajen Tovarišica tajnica mu je zato predložila 5 točk, katere naj bi gospod guverner isročil svojemu višjemu forumu. Povedala je, da ljudstvo odklanja od zavezniških oblasti stavljene predloge in da zahteva, da oblasti upoštevajo ljudsko voljo. V teh točkah zahteva okrajni odbor: 1. Samo oblast, ki jo je izvolilo ljudstvo in kot taki hočemo delovati tudi v bodoče. 2. Ker nas je izvolilo ljudstvo, ne moremo biti imenovani in niti odstavljeni od nobene druge oblasti kot samo od ljudstva. f!e smatra zavezniška oblast, da so bile volitve nepravilne, zahtevamo, da se takoj izvrše nove volitve. 4. Sodelovanje z zavezniškimi oblastmi nam je možno le pod temi pogoji. 5. Navedene zahteve temelje na štiriletni krvavi borbi in neštetih žrtvah katerih plo4 je narodna oblast, ki §e sedaj krivično ukinja. Gospofi guverner je obljubil, dg-bo vseh pet točk sporočil svojim nadrejenim v Trst. Naslednji dan je bil ponoven sestanek z gospodom guvernerjem, ki je takoj v začetku vprašal: »Ali bi vi morda prekinili sodelovanje z zavezniki, če ne bi zavezniška oblast upoštevala vaših petih točk?* Tovarišica Nuša mu je odgovorila v imenu prisotnih, v Imenu — vsega ljudstva: »Vsekakor. Od predloženih točk ne odstopamo! Ce bi pa nas zavezniška oblast silila k temu, smo prisiljeni prekiniti z njo vsako sodelovanje.* Na ta odločen odgovor je gospod guverner dejal, da ostane okrajni odbor ne-lzpremenjeh, ker bi vsaka ispremembe izzvala nezadovoljstvo ljudstva. Na to izjavo Je tovarišica Nuša dalfc še sledeče pojasnilo: »Ni pa, dovolj, gospod guverner, da ostane odbor nelzpremenjen, samo kar se tiče članov. Važno Je, da oetane Izi rini odbor in de ima kot tak pravico, samostojno postopati in ukrepati*. »Da, to bo v bodoče tudi lahko delal*, je odgovoril gospod guverner, «vendar bo moral vse ukrepe tn odloke pradložiet te pr »d objavo zavczBjAktm oblastem v pregled*. Tovarišica je pritrdila In izjavila, da bo narodna oblast, to storila, ker je pripravljena sodelovati z zavezniki, Želela pa je tudi pojasnila ali Je tudi ostalim okrajem in nadrejenim forumom v Trstu vrnjena izvršna oblast. Gospod guverner Je prikimal z glavo. To seveda prisotnim ni zedoeto-valo. Izjavili so, da bodo stopili v stik z okrožjem in pokrajinskim odborom v Ti-Stut da potrdita izjavo gospoda qinverfce*ja. Gospod guverner jim je zagotovil, da to lahko takpj store. Ob koncu sestanka je gospod gia verner povedal še nekaj, kar mn da nekateri pobirajo podpise ljudi po hišah, da hočejo pripadati k Jugoelaviji. Vse to ni v skladu z odredbami zavezniških oblasti*. Ta izjava seveda ai popolnoma točna. To so mu tudi pojasnili; »Ne vrše se ni kake volitve. Res pa je, da' se je ljudstvo spričo ne po zavezniški vojski in, kjer je vojaška sila, ni demokracije. Prisotni so mu pojasnili, da dela narodna oblast le na podlagi dem*’ kratičnih načel, vojaška oblast p* insa čisto svojo linijo. Vendar p* narodna oblast upošteva vse zavezniške narodbe, dokler iste ne prič- dosti demokratičnih zavezniških j no kratiti najdragocenejše pridtv odrndb o ukinitvi narodne oblasti: litve borbe, narodno oblast samo. pričelo javno izražati, da hoče Jugoslavijo, ker vidi edino v Jugoslaviji neoviran razvoj pričetega dela v borbi proti fašizmu. Ljudstvo hoče znova potrditi svojo dolgoletno željo pod fašističnim režimom. To, kar ljudje podpisujejo, jim narekuje srce. Res, da to podpisovanje morda ni v skladu z zavezniškimi odredbami, je pa v skladu z demokratičnimi načeli in pr«dvsem z načelom o samoodločbi narodov*. S tam se je »eatanok zaključil. Ljudstvo »i želi se več takih sestankov, ki bi ponovno izrazili njegovo trdno odločnost, braniti vs* pridobitve narodno osvobodilne bor-be. ftlo bi pa tudi brez seotankov. Številni podpisi, ki zahtevajo priključitev Primorske k Jugoslavijo, dokazujejo, da primorsko ljudstvo ve, da v Jugoslaviji ni potreb* braniti demokratičnih pridobitev. VWAVWAV.VWV» SSV.V W.,.V.V.V.1AV.,AVVMč Od Triglava do Jadrana Velika manifestacija v Kojskem Ko je naše ljudstvo izvedelo, da imajo zavezniške vojaške oblasti namen vzpostaviti »Comune* namesto okrajnega Narodno osvobodilnega odbora v Krojskem ter sind&ka na mesto predsednika »e je zbialo v Kojskem ogromno ljudi iz Brd, da odločno protestirajo proti poskusu odvzema največjih pridobitev štiriletne borbe. Na tej manifestaciji je bila pre-čitana resolucija, katero je podpisalo 33500 ljudi. Resolucijo so hoteli izročiti guvernerju kot odgovor vseh^Jrd na poskuse odvzemanja pravic ljudstva ob ukinitvi demokratične oblasti. Ker pa ni bilo guvernerja, je odšla delegacija naslednji dan do njega in mu izročila resolucijo z zahtevami ljudstva. Jen vti«. Baletna skupine je pokazala velik napredek lastne miselnosti v izvajanju gibov. Obe zadnji točki so morali na zahtevo gledal1 cev ponoviti. Kulise, delo domačega samouka, so mojstrsko izdelane in popolno ma ustrezajo prizorom. Na splošno zahtevo so morali 78* prireditev ponoviti t četrtek. Sv. KRIŽ PRI TRSTU Veselo svidenje v Brdih Dne 18. t. m. je imela mladina V Brdih veliko veselje. Na Kojskem je bil miting, katerega se Je udeležila tudi naša vojska. Mladina kot tudi ostalo ljudavo sta bila presrečna, ko sta videla svoje borce spet v njuni sredini in marsikateremu se je od veselja in hrepenenja orosilo oko. Večkrat je bil ples samo za borce »Primorskega odreda*. Vsaka mladika je bila ponosna, da je lahko plesala z našimi borci, ki so tudi v Brdih prelili toliko krvi. Veliko, splošno narodno hrepenenje po naši vojski so izražali tudi rasni napisi, %i so bili v dvorani: Ostanete pri nas! Vi ste za nas vse! O srečni dan veselega svidenja z našimi borci! Ko so naši borci pozno ponoči odhajali, jim je ljudstvo še dolgo klicalo, de se povrnejo v Brda. Prireditev na Kolonkovcu V nedeljo, 26 t. m. je bila na Kolonkovcu vrtna veselica, ki jo je priredilo tamkajšnje društvo. Prireditvi je i>r'so»tvovala velika množica ljudstva lz 4. okraja in bližnje okolice. Tov. Pregare Je na kratko orisal 25 letno zatiranje našega ljudstva, zlasti na prosvetnem polju ln z radostjo nadaljeval, kako se je to ljudstvo v kratkem času zopet dvignilo In pokazalo svojo šivljensko sposobnost. Nato sta nastopila pevsko društvo »Slava* iz Kolonkovca in pionlrsk' pevski zbor, nato še pevsko društvo Sv. Jakob Sledila »ta dva politična referata tov. Imra in tov. Morane. Tov. Imro Je v kratkem orisal zgodovino trpljenja in Junaštva našega naroda. Poudaril j« na koncu svojega govora dplznoati, ki jih iona ljudstvo zlasti danes v teh burnih zgo devinskih časih. Tudi tov. Morana je opozorila na vse preatano trpljenje in požrtvovalnosti borčevi aktivistov ln zvestih množic te dežele in mesta. Ostro Je opomnila mlsčneže, ki ae n* zavedajo svojih dolžnosti Nato so netstoplli se mešani pevski zbori te Boršta. V nedeljo, dne 2. septembra, bo prt nas prva večja kulturna priredit** po vojni, kar bo tudi prva več j* prireditev po več kot 25 letih. N* sporedu bodo: godba, petje, deklamacije, zborna deklamacija in n*r zadnje Cankarjev «Hlapec Jernej* v 6 slikah. Prireditve se bo udeležil tudi tov. Stoka te Trsta, & bo govoril uvodno beeedo. Začete* ob 19. uri. Prireditev bo ne prostem in sic**1 na društvenem .dvorišču. To je prv» prireditev na novo oživljenega prosvetnega društva »Vesna*, ki si j* pod spretnim vodstvom predsednika tov. Mirka Dovška pripravil« nalašč za to prireditev popolnem* nov oder z vso opremo. Pri deW je udarniško sodelovala — lahk« rečemo vsa vas, ki nestrpno čak* na ta kulturni nastop, ki bodi znanilec boljših časov. Domačin, tov-Justo Košuta, gledališki Igralec ta žira vso prireditev in sodeluje. ŠTORJE Pri zadnih manifestacijah v Sežani je sodelovalo tudi preblv**' stvo iz vasi Štorje, Prebivais'-',° naše vasi ima sedaj, ko je vojn* proti fašizmu končana, iste zahteve kot vse prebivalstvo takozvan* cone »A*. Zavezniki naj upoštevaj« in spoštujejo vse naše pravice 1« pridobitve, katere smo si pridobil* s krvjo v skupni borbi z njimi. ▼** doslej smo »i znali urejevati s1'«' Je življenje sami. Na volitvah »ni« si sami izvolili naše predstavnik*! zato sedaj ne potrebujemo nik»' kih od zgoraj postavljenih predsednikov ln svetovalcev. svrho odmero podpore in eventual V Imenu »Cireolo. di eultura po-1 nega zdravljenja,. ' Kmalu boš zvedela več. Sporoči p- NikolaJ Ostrovski I 15 KciKo sg Jg kedilo foKlo * ^ J ^ W, toda Pavle je doV.ro vedri, da (Homan) Žalostno j« bilo v Bruažakovl hi-ši. V poaladnjih li trth dneh je An-tonina Vatiljevno, Serjoan* mati, skoraj popolnoma oslabela. Od mota ni imela nobenih vesti. Vedela j* le, da so ga Nemci skupaj z Korčaginom in Polltovsklm določili za gozdno brigado. Snočt sta prišla k njej dva hetmanska stražarja in jo, grobo vpijoč, zasliševala, Iz vsega js nejasno slutila, da ae Je moralo nekaj hudega zgoditi in, ko je straža odšla, je žena v svoji nejasnosti, povezala glavo z robcem in »e odpravila k Mariji Jakovljevnl, upajoč, da bo od nje izvedela kaj več o modu, Starejša hči Valja je pripravljala v kuhinji. Ko j« videla, da se mati odpravlja, Jo Js vprašala: — Greš daleč, mama? | Antonind Vaelljevna je s solzni-mi oomi pogledala hčerko in odgovorila: —Grem h Korčaglnovim. Morda bom od njih kaj ved izvedela O očetu. Ako pride Serjoža, mu red, da naj gre na postajo k Polltov-skim. — Valja Je nežno objela matov preko ramen lh Jo pomirjajoč spremila do vrat: — Ne razburjaj se, mama! Marija Jakovtjevna je kftkor vodno, z veseljem sprejela Bruzžako-vo. Ena od druge ata pričakovali novic, toda že po prvih besedah sta obe Izgubili uppnjc. Tudi pri Korčagtnovih so imeli ponoči pro-lekavo. Iskali so Artcma. Ko so od-Ml, so ukazali Mariji Jakovljovnl, da mora takoj javiti komandi, čim »e vrne mož. Korčagina se Je nočne patrole močno prestrašila. Bila Je sama doma. Bavie je, kakor vedno, delal ponoči v električni centrali. Pavka »e je vrnil zgodaj zjutraj. £0 mu J« mati pripovedoval^ o nočni preiskavi ln o tem, dR 90 Iskali Artema, je občutil, kako mu vse telo drhti v vznemirjenosti za- radi brata, Kljub razliki v značdjifi fiozdpffii Artegiovi sugovbsti »ta ni žrtve, ki bi ja. brez pomisleka ne storil, če bi koristila bratu. Ni počival. Pohitel je na postajo, da bi poiskal v »kludteču Zuhraja, toda ni ga nušel. Od znanih delavcev ni mogel obratu izvedeti ničesar, tudi ne o ostalih, ki so odpotovali. Tudi družina strojevodje Politovskega ni vedela ničesar. Na dvorišču Je a racal Pavka, najmlaj-šega Politovskega sina, Borisa. Od njega je izvedel? da je bila tudi pri Politovskih ponoči preiskava ln da so iskali sta rogu Politovskega. Torej, 'tu čenkova glava. Kllmka Ja najbri »Draga Tonja! Ne vznemirjaj ae| vse je v redu. Zlvi smo ln zdravi! »talim, da je vse dobro in da naj ne bodo v skrbeh. Lletič uniči. Zahar.* Ko je prebrala listek, je Valja objela Kliniko: — Ti medvedek, mili moj, kje si dobil to? Povej, kjer si d-obil to? Na vse načine je mučila Kliniko, ki »e niti ni zavedel, da Je naredil že drugo nepravilnost, — Zuhraj mj je izročil na postaji. t- Uvidel Je, da bi o tem ne smel govoriti, ln Je dodal: — Rekel mi Je, da ga ne dam nikomur. — — Dobro, dobro, — se je nasmehnila Valja. — Ne bom nikomur povedala. — Zdaj skoči medvedek k Pavki, tam boš našel tudi mamo. Nalahno je sunile parnega kuharja v hrbet. Kot bi trenil se Je rdečkasta Kllmkova glava Izgubila sa vrati. Nihče od trojice se ni vrnil domov. Zvečer je prišel Zuhraj h Korčaglnovim In Jim pripovedoval o vsem, kar »e Je dogodilo na lokomotivi. Kolikor Je mogel, je miril preplašeno ženo in ji zatrjeval, ds so s« vsi trije skrili v oddaljeni zakotni vasi pri Bružžako-vem stricu, da so tam na varnem, da pa se seveda sedaj ne smejo vrniti. Povedal ji je tudi, da so Nemci pri kraju ln da lahko vsak (as pričakujejo spremembe položaja. Vse to, kar se je dogodilo, je družine pobeglih še bolj zbližalo. Z nepopisnim veseljem so prebirale redka pisma, toda v domovih je kljub temu vladala praznina in mučen mir. Ko se je kot po navadi oglasil Zuhraj mimogrede pri stari Polt tovskl, JI Je prinesel denar. —- Evo, mati, pomoč od moža, Samo pazite »e, nikomur niti besedice. — Stara mu je hvaležno stisnila roko. — Hvala lepa. Precej slabo nam gre, otroci nimajo ksj Jesti. — To Je bdi denar, ki ga pe zapustil Bulgakov. — Bo že, bo že, bomo videli, kaj bo, čeprav delavci delajo, se je Vendar razgorel ogenj, ki ga ni več mogoče pogas' I, ln ta trojica so junaki, proleiarci — je v navdušenju razmišljal mornar, ko se ,1 sčal od FoMtovaklh proti akla du-Tu. /Se nadaljuje) Prireditev Prosvetno-kulturnega druStva v Skorkljl V nedeljo 26. t. m. so Imeli člani omenjenega društva ob priliki u-stanovnega občnega zbora Javen nastop. Ob zares lepi udeležbi občinstva Je domač pevski zbor ze pol par lepih pesmic. Začetnikom pevskega društva Je bilo to v spodbudo za nadaljnje delovanje in izpopolnitev. Pljonirčkl so nastopili skupno s pionirji Sv, Jakoba, ki so jim Skorkljani bratovsko priskočili na pomoč. Vsem pionirčkom nese prizna njo! Drnnmtski odsek je vprteorll enodejanko »Bedak*. Tudi druge točke so v celoti uspele. Prosvetnemu društvu želimo še mnogo takih uspehov! Sovodnje pri Gorici Tudi sovodenjska mladina je oživela In nam v nedeljo, 18. t, m. ob otvoritvi lastnega mladinskega doma nudila nad vse leipo kulturno prireditev. Novi mladinski dom je vsem aovodenjakim prebivalcem lahko v velik ponos, sosednjim vasem pa naj bo v*or požrtvovalnosti In delo. Vse točke prireditve so bile zelo dobro Izve/lene. Izkazal ee je mladinski ženski pevski »bor. Zelo lepo so Izvajah obe Šaloigrl |n venček narodnih pesnil v slikah, Balet »Veseli pastir* Je napravil sijo- Opozorllo vojaškim šoferje® Zaradi neprevidne vožnje sever niških vojaških šoferjev je bilo uh*" tih v zadnjih dveh in pol mesec# na ozemlju Julijske Krajine p0** zavezniško okupacijo 30 zavezn#” kih vojakov. Zato Ja pozvalo *** včznieko poveljstvo vse voznike * največji previdnosti pri vožnji, da bo zaradi njihove malomarnost 30 rodbin sedaj, ko Ja vojna ** kqnčana, zastonj pričakovalo P0' vratek avojlh dragih. TRŽAŠKI RADIO Spored m četrtek, 90 9.58: Otvoritev; 10: interludij bro Jutro; 7.10: čitanje spored* * Slovenščini; 7.18: poročila v *1°' venščlni; 7.80: poročila v itallj*®' ščlni; 7.45: koledar; 8: glaaba ** vse okuae; 8.10: poročila B.B.C-* 8.30: aaključek. 9.68: Otvoritev; 10: Interludl (V*“ dem); 11: vojaAki orkester (V* dam); 11.30: po »vokih valčka (V*' dem); 12; glasba na harmonl1«,, (Videm); 12.30: poročila v »lov«®* ščlni; 12.46; plošče; 18; poročil* * angleščini; 13,16; poročil* v ^ lijanščlnl; 13.30: operna glasb*1 144: napoved časa In predavanj* * tlalijankMni; 14; obvestila svojce®1' 14.30: zaključek. 16.68:' Otvoritev; 1«; poročila ^ B. C.; 16.16: Donald Peare dam.); 16. 80: plesna glasba ^ dem); 17: avtorji melodij (Videi®1; 17.30: slnfonlčnl koncert (Videi®1’ 18.15. Carlllon (Videm); 18.80: %*' "b* po željah (Videm); 19: P0(0! čila B.B.C.; 19.15; obvestila »v°y cem; 19.30: slovenska ženska uf*| 20: porodila v slovenščini; 20,1®’ porodila v italijanščini; 20.30: ko® cert pianist* A. Constantinld**1 21: američka glanha; 21.30: *lu*^* igra; 28: »adnje vesti v Italij*®^ ni; 23.10: zadnje vesti v slov«®^ ni; 23.20: plesna glasba; 24: ključek. SUHE GOBČ Opozarjam naše kmete in n»*^ ralce da kupim vsako koli*1® kot vedno C. PIERI. Odgovorni nrednlk JOŽE KOREN