OtoH! ia prognancc. Robinzonov otok. V najnovejši revoluciji, katero je doživela južnoameriška republika Čile, je bil prognan oberst Grove od sedanjega čilskega diktatorja na otok Juan Fernandez. Omenjeni otok se veseli svetovne slave, ker je bival na njem po povesti Angleža Daniela Defoo Robinzon Cruse. V novejši dobi je otok že dalje časa kazenska kolonija za politične zločince. V nemirnih, politično razburkanih časih biva na otoku po 50 -.aznjencev. Treba pripomniti, da postopa Čile lepo z izgnanci. Juan Fernandez je rajsko lep ter rodoviten otok. Kaznjenci so tako malomarno zastraženi, da se skoro vsakemu posreči pobeg. Vsak teden pristane na ptoku čilski bojni čoln, ki pripelje živeža, druge potrebščine, pošto in izmenjapo potrebi tudi poveljnika kolonije. Juan Fernandez je priljubljeno oporišče čilskc vojne mornarice. Kolonija za raladostne zločince. Tudi južno-ameriška republika Ecuador poseda svG*o kazonsko kolonijo na Galopagos otočju, med kateriml sc imenuje največji otok: Albe Marie, ki je opremljen za mladostne zločince, od katerih pa se le malokateri vrne živ v svojo domovino. Na Albe Marie je bilo v zadnjem času več ustaj, o katerih pa v Evropo sploh ničesar nismo zvedeli. Ognjena zemlja. Na najslabšem glasu je argentinska kazenska kolonija na Ognjeni zemlji, čisto ob južnem koncu Južne Amerike. Tamošnji kaznjenci so nastanjeni na najbolj obupni ter ptisti zemlji, kjer ne raste nobeno drevo, niti kak grm ne! Devet mesecev v letu je Ognjena zemlja na debelo pokrita s snegom in ledom, ki povzročata neznosno zimo. V kratkem poletju je zopet nepopisna vročina. Kaznjenci prebivajo v barakah in jih mnči ter pobira skorbut. Do konca minulega stoletja je bilo na Ognjeni zemlji taborišče za gobavce. Brazilska kolonija. Brazilija je posedala do pred kratkem kolonijo za kaznjence na otoku Fernando Noronha. Otok je en dan vožnje oddaljen od brazilijanske obali in vozijo mimo njega mednarodne linije parnikov. Pristanek ladij je omogočal stalni pobeg kaznjencev in radi tega je Brazilija ukinila kolonijo leta 1927. Hudičev otok. »Slaven« v najslabšem pomenu je celemu svetu znani Hudičev otok, ki spada k Južni Ameriki, a je last Francije in ga upravljajo iz Cayenne. Otok sam krajevno zelo- lepo leži in je tudi rodoviten. Kaznjenci uživajo precej prostosti, ker jim je skoraj onemogočen pobeg radi morskih volkov, ikaterih fcar mrgoli po morju krog otoka. Zelo neugodno vpliva na prognance majhen obseg otoka in dejstvo, da je na otoku neprestano poletje brez menjave. Razven tega vlada na otoku neznosna vročina in mrcvarijo kaznjence vsemogoče strupene muhe ter komarji.