PRAVILA \M h «Tržaškega podpornega in bralnega društva» v Trstu. -- Ime in sedež društva. Gl. 1 Vstanovljeno je društvo »Tržaško podporno in bralno društvo« s sedežem v Trstu. Njega delovanje obsega mesto Trst in bližnjo okolico. Namen društva. Gl. 2. Namen »Tržaškega podpornega in bralnega dru¬ štva« je : A a) plačevati v slučaju bolezni svojim članom razredno določeno podporo ; 6) preskrbovati brezplačno zdravniško pomoč, vklju- čljivo pomoč v porodu ter tudi dostavljati brezplačno potrebna zdravila in druga zdravilna sredstva ; c) izplačati rodbini umrlega člana razredno dolo¬ čeni znesek kot prinos za pogrebne stroške. Glede tega društvenega delovanja se ravna isto po ( določbah zakona z dne 30. marca 1888. drž zak. št. 33. B d) plačevati potrebnim članom podpore izven pod A določenih in to po razpoloženju sredstev; b) po svojem bralnem oddelku — za katerega bode društveno vodstvo v smislu teh pravil in spora¬ zumno z odborom izdelalo poseben notranji red — iz¬ obraževati člane s čitanjem, podučnimi tečaji, širjenjem podučnih tiskovin., z društveno knjižico ter konečno z zabavami in društvenimi sestanki. c) deliti izredne podpore starim onemoglim članom v zmislu čl. 13. Društvo izključuje iz svojega delovanja politično in versko polje. Člani in njih razvrstitev Čl. 3 Člani so : a) častni, h) ustanovni, cj podporni, d) izredni (kateri so po zakonu 30. marca 1888. zavarova¬ nju podvrženi, dotično taki, kateri delajo na račun go¬ spodarja) tj redni (taki, ki so samostojni) in /) bralni. Čl. 4. a) Častni člani so osebe, katere so kot taki izvo ljeni pri občnem zboru. Njih pravico določuje čl. 17.; ako so pa kot častni člani izvoljeni podporni, izredni ali redni člani, ne izgubijo s tem pravice določene jim kot takim v čl. 17.; 18. in 19 ; b) ustanovniki so osebe, ki so društvu v ta namen podarile 50 kron; njih pravico določa čl. 17.: podporni člani so take osebe, katere pla¬ čajo na leto 12 kron; njih pravieo določa čl. 17. in 18. izredni člani (čl. 3.), d) in redni čl. 3., e) ako so spre¬ jeti v društvo v smislu čl. 5., vrste se brez ozira na njih dobo v možki in ženski razred s pravico v smislu čl. 17.. 18., 19 in 20.; e) bralni člani so, kateri se kot taki vpišejo s pravico, določeno jim v notranjem redu (čl. 2. B b). Vsprejemanje elanov. /* Čl. 5' lvador izrednega ali rednega člana more se v spre¬ jeti katerokoli osebo stanujočo v Trstu ali bližnji okolici, katera je dopolnila 14. in ne prekoračila 45. leto, ako je 3 — možkega, in ne 40. leto ako je ženskega spola, katera pa mora biti dobrega moralnega obnašanja; društveni zdravnik moral jo je proglasiti za zdravo. Čl. 6. Kdor želi stopiti kot izredni ali redni član mora se osebno ali po katerem članu p.ijaviti društveni urad- niji, katera izpolni prijavni listek, ki obseza: a) ime in priimek v društvo vstopiti želeče osobe; b) značaj; c\ rojstvene podatke (po potrebi potrjene s priloženo rojstveno svedočbo); d) izjavo, da li je bila uže član katere blagajne v smislu zakona 30. marca 1888. drž. zak. št. 33., odnosno katerega drugega tem blagajnam jednakopravnega društva. Čl. 7. Ko se je izpolnil prijavni listek v smislu čl 6., izloži se ga brez odlašanja na tablo v to svrho name¬ njeno, kjer ostane na uvid članom skozi 8 dni. Ge v tem času ni nobenega ugovora proti osebi vpisani v prijavnem listku predloži se jo seji v sprejem. Pravico vsprejeti jo ali odbiti ima vodstvo v sporazumljenji z odborom. Ako je ne sprejme, ni navezan povedati vzroka, ampak jo jednostavno o tem obvesti. Kdor bi bil član drugega temu jednokopravnega društva ali blagajne, ne more se ga vsprejeti, dokler se ne odpove prejšnji blagajni Za sprejem bralnih članov veljajo določbe notra¬ njega reda izdelanega v smislu čl 2., IS, b). Čl. 8. Sleherni, ki je bil vsprejet kot član dobi legitima¬ cijsko knjižico, katera obseza razred, kateremu član pripade, podatke o znesku podpore v bolezni in pogreb¬ nega prinosa ter vplačane doneske in slučajno izplačane podpore. Vsaki knjižici, katera velja 40 stotink mora 4 — biti priložen po jeclen iztis društvenih pravil. Ako pa član zgubi knjižico, dobi lahko dvojnik (duplikat) proti odškodnini 40 stotink. Bralni člani dobijo poseben listek kot izkaznico. || ČL 9. Sleherni član, ki je po zakonu navezan zavarovati : se, ter bil vsprejet v društvo kakor izreden član, prijavi se ga oblastniji I. instance (mestnemu magistratu), koja nadzoruje izpolnitev zakona 30 marca '1888. drž. zak. št. 33. Istotako prijavi se izstop takega elana naj si bode zbrisan ali izključen iz katerega koli vzroka. Društvena sredstva. Čl. 10. V smislu dvostrokega društvenega namena, kakor je določen v čl. 2., razdelujejo se društvena sredstva v tri zaloge in sicer: A) zavarovalni zalog za bolezni in pogrebne stroške (čl. .2., A). B) zalog za pravilne svrhe razven zavaro¬ vanja (čl. 2., B); C) izredni podporni zalog čl. 2. B. c). Prinosi zalogov Gl. 11. Zavarovalnemu zalogu (A) pripadajo: a) prinosi ustanovnikov in podpornikov; 0) tedenski prinosi možkih in ženskih izrednih in rednih članov, odbivši 10 stotink na teden na vsakega člana za zalog B.; oj prinosi za legitimacijske knjižice in duplicate; d) denarne globe; * e) obresti na korist naložene društvene gotovine;/) slu¬ čajni prebitek zaloga za pravilne svrhe (čl. 10., B). Cl. 12. Zalogu za pravilne svrhe (B) pripadajo: a) 10 stotink tedenskega prinosa, odbitih v smislu čl. 11.; b) čisli prebitek društvenih plesov in veselic; c) čisti prebitek prinosov bralnega oddelka. Izredni podporni zalog. | Gl. 13. Izredni podporni zalog, je obstoječi zalog pod tem imenom: „ V proslavil 50 letnici; vladanja Njey. Veličan¬ stva preši etlef/a cesarja Frana, Josipa V Istemu pripadajo še sledeči prinosi: a) tedenski prispevek 4 stot. vsakega možkega izrednega in rednega člana in 2 stot vsakega ženskega izrednega in rednega člana; h) obresti celega premoženja tega zaloga, kakor tudi vsi dobitki loterijskih srečk; r) blagovoljna darila in zapuščine itd.; a) čisti dohodki veselic in društvenih sestankov v to svrho namenjenih. Dotični udeleženci izrednega zaloga imajo pravico d do izredne podpore ako so spolnili sledeče pogodbe: a) da so neprenehoma t j. nepretrgoma 10 let vplačevali v izredni podporni zalog; b) da so spoznani kakor ne¬ zmožni za vsako delo in vsak zaslužek; c) da nimajo nobene pravice več do zavarovalnega zaloga in d) da so vedno redno vplačevali pripadajočo tednino Izredna podpora se bode odmferjala na podlagi obstoječih sredstev in sicer na sledeči način: Letni do¬ hodki vsega premoženja se razdele na 12 jednakih delov in sicer vsaki dol za jeden mesec. Svot.a, katera znese za jeden mesec se jednako razdeli med vse, pravico do izredne podpore imajoče osebe" in sicer tako, da ženske f dobe polovico svote pripadajoče možkim članom Posamezne izredne podpore ne smejo prekoračiti svoto 30 kron za možkega člana in 15 kron za žen¬ skega člana. Ostali prebitek se bo le vračunil kapitalu dotičnega zaloga Ako doseže izredni podporni zalog svoto ne manj od 40.000 kron se tudi letni dohodki z dovoljenjem 6 — občnega zbora razdele v podpore, izvzemši dohodke, kateri so za naloženje premoženja na podlagi gori ime¬ novanega članka a—d odmerjeni. Člani uživajoči dobrote izrednega zaloga imajo tudi v nadalje pravico do zdravnika in zdravil kakor tudi za izredne podpore in zaloga B in eventuelno do pogrebnih troskov. Izredna podpora se bode plačevala postecipatno v društveni pisarni na podlagi pismene določbe društve¬ nega vodstva. Ista poteče s prvim dnevom prihodnjega meseca, za katerega je bila določena. Izredne podpore katere se v teku jednega meseca niso izplačale pripadejo kapitalu izrednega podpornega zaloga. Za isti mesec, v katerem je izredno podporo uži¬ vajoči član umrl, se njegovim zaostalim ne izplača ta podpora, isti imajo pravico le do pogrebnih stroškov ; izredna podpora pa pripade v prid drugim to podporo uživajočim elanom. Omenjeni člani so pod posebnim nadzorstvom. Isti, kateri so se z dovoljenjem vodstva preselili iz Trsta, morajo dotičnim pobotnicam priložiti tudi sve- dočbo občinske oblasti, kjer prebivajo, da še žive. Pravico do uživanja izredne podpore izreče vodstvo sporazumno z odborom na podlagi prošnje dotičnega člana, in na podlagi sporočila društvenega zdravnika in od odbora za nadzorovanje bolnikov. Dotične pritožbe proti odmerjenju izredne podpore je staviti mirovnemu sodišču, katero razsodi nepristransko. Ako kateri član, ki je užival izredno podporo po¬ stane zopet sposoben za delo izgubi pravico do te pod¬ pore in v slučaju bolezni ima pravico do podpore iz zaloga A v smislu obstoječih pravil. Izredno podporo uživajoči člani so obvezani redno plačevati tednino kakor vsak drugi član, ako bi tega ne storili, se jim dotična svota odtrga od izplačujoče iz¬ redne podpore. 7 Razdelitev stroškov posameznih zalogov. Čl 14. A) iz zavarovalnega zaloga (čl. 2., A in 11.) po¬ krivajo se podpore bolnikom, pogrebni stroški, za po¬ rodnice, zdravila, bolnišnični stroški, plača društvenih uradnikov in zdravnikov. — B) iz zaloga za pravilne svrhe (čl. 2., B in 12) plačujejo se vsi ostali društvenih stroški, kakor za pisarno, razsvetljavo, knjižnico, stana¬ rino društvenih prostorov, podpore za delo nesposobnim članom, ki nimajo pravice do take iz zaloga A) itd — C) izredno podporo iz zaloga za izredne podpore starini in za vsako delo nezmožnim članom v zmislu čl. 13. Prinosi elanov. ČL 15. Ustanovniki plačajo 50 K., možki podporniki pla¬ čajo 12 K.; ženske pa 8 kron na leto. Izredni in redni možki člani plačajo na teden 56 stot. v zalog A in B in 4 st. v izredni podporni zalog. Izredni in redni ženski člani plačajo na teden 34 stot. v zalog A in B in 2 stot. v izredni podporni zalog. Bralni člani plačujejo svoje prinose po dotičnem dolo¬ čilu notranjega reda. Vsako plačevanje vršiti se mora neposredno v pi¬ sarni društva proti potrditvi društvenega uradnika v legitimacijsko knjižico. Rezervni zalog bolniške blagajne. Čl. 16." Zavarovalni zalog (čl. 10. A.) je nabrati najmanj do svote dvakratnih povprečnih letnih stroškov zadnjih pet računskih let, in ako bi se zmanjšal pod to svoto ima se isti dopolniti do navedenega zneska. Dokler za¬ varovalni zalog tega zneska ne doseže, treba pridržati za istega vsako leto najmanj 2 desetini (20?^) za ta - 8 — zalog določenih zneskov (čl. 15.) in ravno toliko ali po potrebi tudi več odstotkov iz zaloga (B) za pravilne svidie. Ako se iz letnih računskih sklepov razvidi, da dohodki zavarovalnega zaloga niso zadostni za pokritje stroškov in dotacijo zaloga v zmislu zgoraj navedenega predpisa in se ta nedostatek ne da odstraniti potom premernb blagajniške uprave imajo se povišati tednine ali pa znižati bolniški oziroma mrtvaški prispevki Ako bi se pokazalo potrebno, povišati ali znižati prinose ali podpore članov, pripada ta pravica občnemu zboru, kateri o tem odločuje. Vsako spremembo v, pra¬ vilih določenega zneska zavarovalnin in zato določenih udnin. smatrati in obravnavati je kot izpremembo pravil, katera je podvržena potrdilu oblnstnije. Pravice članov Cl. 17 Častni, ustanovni, podporni in bralni člani iruajo pravico le do dobrot čl. 12., črk B b, in čl. 18. (kolikor se dostaja podpornikov). Izredni in redni člani pa imajo zraven teh še pravico do dobrot čl. 2, črk A, a, b in c, odnosno B, a, v smislu členov 18., 19. in 20. in v smislu čl. 13 Čl. 18. Podporni, izredni in redni člani, ki so dovršili 18 leto. imajo tudi pravico: a; voliti društvene upravitelje in biti voljeni, izjemši taka opravila za katera se zahteva polnoletnost; b) dobiti besedo pri društvenih občnih zborih: <■) izročiti društvenim organom ustmeno ali pi¬ smeno kakoršno koli pritožbo ali predlog. Podpore. Čl. 19. V slučaju bolezni, ako je tudi ista nastala vsled ponesrečenja pri delu, vživa vsak član, bodisi izreden ali reden, nastopne dobrote: 9 n ) od početka bolezni naprej brezplačno zdravniško pomoč, vključljivo pripomoč o porodu ter vsa potrebna zdravilna sredstva; h) od naslednjega dne. bolezni dobiva rnožki član 2 kroni in ženski pa 1 K in 20 stot. na dan podpore. Toda za izredne člane (čl. 3. lit. d) se imajo podpore v slučaju da iste ne znašajo 60X po oblastvu določene, v okraju navadne dnine (§§ 6. in 7, zakona o zavarovanju delavcev) povišati na ta znesek. — Te podpore pa se ne smejo dajati več kakor 20 tednov zaporedoma. Ako tedaj traja bolezen in torej nesposobnost za delo preko 20 tednov, zniža se dnevna podpora na po¬ lovico, toda tudi v teni znižanem iznosu ne sme se pla čevati nad 32 tednov, ako bolnik še ni zmožen za delo. Članu (bodisi možki ali ženska), kateri je nespo¬ soben za delo nad 52 tednov, more se opetovano do¬ voliti začasno podporo iz zaloga za pravilne svrhe (B) v razmerju na razpolago obstoječih sredstev. cj ako umre kateri član, plača društvo njegovim zaostalim na temelju mrtvaškega lista enkrat za vselej svoto (>0 K. za umrlega možkega in 40 K. za umrlega ženskega člana. Ako pa ni zaostalih, kateri bi hoteli prevzeti skrb za pogreb, poskrbi društvo pogreb in plača, pogrebne stroške do v to svrlio določene svote. Ako pa navedena pogrebnina znaša pri izrednih' članih manj kakor 2’0-kratna navadna dnina umrlega, mora se jo zvišati do tega zneska. Izrednim in rednim družabnicam plačuje se porod nima po rednem porodu kedar ozdravijo, t, j. kedar postanejo sposobne za delo, kar pa mora društveni zdravnik konslatovati. Podpore za porodnice (porodnine) podeljuejo se izrednim članom (čl 3. lit. d) tudi pri rednem porodu ne glede na dobo od kar so člani društva, skozi. 4 edne v znesku v tem članku pod lit b) določene podpore za slučaj bolezni. Redne služabnice morajo biti vsaj jedno leto v društvo, ako hočejo imati pravico do porodnim 1 Ge porodu sledi daljša bolezen, dobivajo 10 — bodisi redne ali izredne družabnice podporo v smislu črke b) tega člena. — Dokler uživajo to podporo mo¬ rajo biti pod nadzorstvom društvenih organov. Ako pa redne udinje nočejo biti pod nadzorstvom, pogodijo se lahko z odborom, da se jim porodnina v znižanem znesku takoj izplača. d) podpora se izplačuje vsako soboto za pretekli teden ako bolezen nadaljuje, drugače pa kedar bolnik ozdravi, ako donese svedočbo bolezni, podpisano po zdravniku in nadzorniku bolnih ter ako ta svedočba obseza ime. posel, rojstno leto in stanovanje bolnika, kakor tudi ime in trajanje bolezni. Pri računjanju bol¬ niške podpore štejejo se tudi nedelje, ako se bolnik tega dne ne naznani kot zdrav. Stroške za pomoč, katero je dajal kateri drugi ne društveni zdravnik vsled izrečnega zahtevanja bolniko¬ vega, plača društvo le v tem slučaju, ako je vodstvo tujega zdravnika pozvalo in odobriio, ali pa, ako bi bila posebna nevarnost v odlašanju. Zdravila in druga zdra¬ vilna sredstva dobivajo se le vsled zdravnikovega ukaza v dotičnih lekarnah, katerim je vodstvo to naročilo; e) namesto oskrbe na svojem domu, odnosno vži- vanja dobrot določenih v čl. 19. a, b, more se bolnik podati zdravit se na društvene stroške tudi v javno bol¬ nišnico ali pa vsled posebnega odborovega dovoljenja tudi zunaj tržaškega okrožja, ako je to priporočil dru¬ štveni zdravnik. Oni isredni člani, kateri žive skupno s svojo dru¬ žino ali vživajo kako drugo domačo postrežbo smejo se poslati v bolnico le tedaj, ako dotični v to dovole ali če to zahteva nrav bolezni. Ostali bolniki smejo so od¬ praviti v bolnico brezpogojno. Izrednim članom dovoljuje se brezplačen prenos v bolnišnico. Ge je bolnik v bolnišnici, trpi društvo dotične stroške samo skozi 4 tedne in to za najnižji razred. Ako se pa zunaj zdravi, trpi društvo stroške le za toliko dni navadne podpore, kolikor mu je zdravnik določil in odbor odobril. Po preteklem tem roku ako bolnik še ni ozdravel, jamči društvo le za podporo v smislu pravil. Ako ima bolni član sorodnike, katere je vzdrževal s svojim zaslužkom plačuje društvo istim, dokler se bolnik zdravi v bolnišnici, polovico bolnišnične podpore kolikor to dopuščajo določbe črke b) tega člena. Za časa bolezni morajo kolikor izredni toliko redni člani plačevati tednino, ako tega sami ne storijo, od¬ tegne se jim ista od še ne izplačane podpore. Za izvenredno podporo za vsako delo nesposobnim članom veljajo določbe čl. lil. Kedaj prične pravica do podpore. Gl. 20. o) pravico do podpore v smislu čl. 19. ima izreden član od istega trenotka, v katerem ga je društvo vspre- jelo svojim članom; b ) nikakoršne pravice do podpore in do pogrebnega prinosa nimajo redni članovi, ki so manj kot 12 tednov društveni člani, ali so, po pretekli tej dobi zaostali s tednino skozi 4 tedne, dotično taki, kateri so zbodeli (ako se niso ponesrečili) 48 ur pred tistim časom v katerem so zaostalo tednino poravnali. (Za izredne člane veljajo določbe čl. 22.); c) taki izredni in redni člani, koji simulirajo bole¬ zen, nimajo pravice do podpore, taki pa bodisi izredni ali redni, ki so zboleli vsled pijančevanja ali zakrivljene vdeležbe pri pretepih in pobojih, imajo pravico le do zdravnikove pomoči zdravil in v slučaju smrti, njegovi zaostali do pogrebnih stroškov; d) pri veneričnih boleznih redni člani nimajo ra¬ zum zdravil nikake pravice do podpore. Prijavljenje bolnikov Čl. -21. Član, kateri vsled bolezni ni sposoben za delo ter hoče vživati podporo, mora to naznaniti v društveni — 12 uradniji, katera mu izroči, po tem ko se je prepričalo, da takemu pripada pravica do podpore, poseben listek, s katerim se ima predstaviti zdravniku, oziroma poklicati ga na dom. Zdravnikova dolžnost je, brez odlašanja po¬ dati se na dom bolnika, vestno ga preiskati ter napisati svedočbo bolezni v smislu 51. 19. d). Tako svedočbo izroči zdravnik bolniku, kateri jo mora dati podpisati še nadzorniku, kateri ga obišče. Proti društvenemu zdravniku in članom nadzoro valnega odbora, morajo bolniki spoštljivo postopati; isto tako prejšnji proti bolnikom. Splošne pritožbe morajo se izročiti naravnost vodstvu. Član, kateri ozdravi, predstaviti se ima zdravniku, da mu podpiše spričevalo, ali pa v knjižico, da je po¬ polnoma ozdravljen ali je samo zmožen za delo in ne popolnoma ozdravljen. Ako po pretečenih 8 tednih od dne ko je zdravnik potrdil, da je član popolnoma ozdravljen zopet zboli na ravno isti bolezni se ista ne more, smatrati kot nasledek prejšnje bolezni in član ima popolno pravico do pod¬ pore po določbi ij 19. Ako pa zdravnik potrdi, da je bolnik zmožen za delo a ne popolnoma ozdravljen in član zopet zboli na ravno isti ali pa tudi na kaki drugi bolezni, katera je nasledek prve, se potem ta upošteva kot nadaljevanje prve bolezni toliko glede časa kakor glede izplačevanja podpore. Ako pa član zboli v teku 8 tednov s popolnoma drugo boleznijo, katera nima nikake zveze s prejšnjo, tedaj ima isti popolno pravico do vseli v čl. 19. nave¬ denih dobrot. Član, kateri je z nadaljevanjem bolezni skozi 52 tednov užival društvene dobrote določene v čl. 19. in je potem zopet ozdravel, mora 'meti potrdilo društvenega zdravnika, dn, je popolnoma zdrav. To potrdilo zdrav¬ nika more bili vpisano v bolnikovo spričevalo ali v le¬ gitimacijsko knjižico. Ako član zopet zboli tudi po pretečenem času 8-ih tednov nima pravice do podpore, brez zdravnikovega potrdila popolnega ozdravljenja prejšnje bolezni Prenehanje članstva. Čl. 22. Izredni ali redni član kateri se preseli iz Trsta in okolice, dotično izreden član, kateri zaostane čez 4 tedne s plačilom tednine, izgubi pravico do podpore; po 6 tednih pa jenja bili član društva, in izgubi vse pravice do društva. Ako izreden član zaostane z vplačo tednine vsled tega, ker je bil brez dela, in to naznani v društvu, ima pravico do društvenih dobrot skozi 6 tednov. Redni član, koji ni plačal vkljub raznim opominom svoj prinos skozi 12 tednov, jenja tudi biti član društva, in izgubi vse pravice v društvu. Kolikor izrednemu, toliko red¬ nemu članu društveno vodstvo v sporazumljenju z odbo¬ rom lahko podaljša čas, v katerem ruora posamienik poravnati svojo dolžnost, če je za to član prosil. Ako v dotičnem roku tega ne stori, se ga izbriše iz društva. Določbe tega članka veljajo tudi za podporne člane. Premena dela elanov. Čl. 23. Bodisi izreden član, t. j. takšen, koji je zavarova¬ nju podvržen ali reden, katerega postava na zavarovanje ne veže, ako promeni svoje delo, mora tako spremeno nemudoma naznaniti društvu, »e hoče uživati pravico do društvenih dobrot. Odsotni elani. Čl. 24. Člani sploh, kateri morajo iti k postavno določe¬ nim orožnim vajam, oproščeni so za ta čas plačevanja 14 — tednine, vendar pa morajo ponoviti zdravniško preiskavo j ko se povrnejo ako hočejo vživati vso pravico, katero so imeli predno so odšli k vajam. Pravica do povrnitve. Čl. 25. 1 Društvo je na czano plačevati podporo po pravilih tudi v slučaju ponesrečenja pri delu. Ako pa je društvo plačevalo v tem slučaju podporo izrednemu članu v času, v katerem je imel podpirani pravico do kakega zavaro¬ valnega zavoda na temelju zakona 28. decembra 1886, št. 1. ex 1888, preide ta pravica na društvo, katero jedino ima pravico zahte/ati povrnitev do svote, kolikor je iznašala podpora izplačana bolniku črez 28 dni. Dru¬ štvo ima pravico zahtevati odškodnino tudi v drugih slučajih, ako se pokaže temu kaka podlaga. Društvene kazni. Čl. 26. Društvenim kaznim zapade: o) vsak bolnik, kateri je šel brez dovoljenja društvenega zdravnika iz svojega stanovanja, delal doma. ali se je podal na delo, zlobno podaljševal svojo bolezen, ali se ni ravnal po predpisu društvenega zdravnika; h) kdor je o svojem sprejemu v društvo zakrival bolezen, kateri je bil slučajno pod¬ vržen, ali kdor bi bolezen hlinil; tj kdor stori kak zločin, vsled katerega zgubi po določbah kaz. zakona državljanske pravice, ali kdor žali domovinski čut dru¬ štva; d) kdor povzročuje v področju društva nerede, ali škoduje društvu s slabim svojim ponašanjem; e) kdor kompromituje društvo s krivimi objavami ali pa¬ čenjem resnice; /j kdor ne vrši svoje dolžnosti v svojem poslu kot društveni funkcijonar in //) kdor bi iz osebnih ali nepoštenih vzrokov hotel podkupiti člane o volitvah. 15 — Čl 27. Društvene kazni so: a) poziv pred vodstvo in ukor; b) poravnaje društvu provzročene škode; c) de¬ narne globe, katere pa ne smejo presegati dvajsetere tedenske vplače ter se odplačuje v tedenskih obrokih ; d) začasna izguba pravic kot član (Taka izguba pravice S določene v čl. 19. ne more se izreči proti izrednemu 1 članu); e) izključenje iz društva. Društvene kazni izreka vodstvo vsled sporazum L Ijenja z odborom Kaznovani član more se proti kazni | pritožiti v teku 8 dni mirovnemu sodišču, katero razsoja brezprizivno v smislu čl. 38. It Knjigovodstvo in bilanca Čl. 28. Društvene vknjižbe se imajo vršiti po pravilih je- I dnostavnega knjigovodstva. Vsako leto dne 31 dec. se ' j zaključijo društvene knjige in računi, bilanea se mora dogotoviti najkasneje do take dobe, da sejo more pred¬ ložiti meseca marca prihodnjega leta občnemu zboru. Isto se mora napraviti za vsak zalog posebej v smislu I čl. 11., 12. in 13. Razum tega mora se natančno izkazati premoženje ter kako je isto naloženo Vrednostni papirji se morajo staviti po borsni vrednosti o zaključku računskega leta. Računsko poročilo mora pregledovalni odbor pre¬ gledati v teku meseca februarja ter potem predložiti občnemu zboru v potrjenje. Ko je tako poročilo potrjeno, najpozneje meseca marca, more še je poslati c. kr mi nisterslvu notranjih zadev po pokrajinski oblastniji ter dodati nastopne priloge. 1. Zaključni račun in izkaz premoženja! •—■ 2. ■ Bolniško sta¬ tistiko, to je izkaz o članih začetkom in koncem leta, razdeljenih j po starostnik in spolnih razredih; navedenjem tudi števila rednih j in izrednih članov začetkom in koncem leta, po vrsti - svojega po¬ slovanja; zraven pa se doda posebna priloga, v kateri stbji izkazano 1 ambulantno zdravljenje društvenikov, to je tako, kjer je bolnik i — IG rabil le zdravnika in zdravila, in ne podpore. — 3. Izkaz o posa mičnih slučajih bolezni, katere so se pojavile tekom leta in števil' dni, hoji so se efektivno izplačali bolnikom, a) po starosti, b) p' raznih vr»tah bolezni in poslovanja bolnikov in konečno c) smrta slučaji z objavo starosti (rojstno leto in dan), vzrok smrti in po ) slovanje umrlega. — 4. Gibanje števila članov v posameznih meseci!), leta in po spolu. — o. Izkaz o delovanju mirovne sodnije in 1 slučaje, kedar je ista razpravljala pritožbe članov, tikajoče se iz plačevanja podpor, in slednjič. — ti. Slučajne druge izkaze, katef hi oblastnije za potrebne spoznale. Mora se storiti potrebno, da morejo članovi uvi diti bilanco. Naloženje premoženja. 1 < Cl. 29. ; i O naloženju zavarovalnega zaloga in ostalega dri) i štvenega premoženja veljajo obstoječe naredbe za nalc s ženje pupilarnega premoženja. Organi društvenega zastopstva in uprave. Čl. 30. 1 Društvo upravlja vodstvo, odbor in občni zbo Poleg teh službuje kot nadzorni organ, pregledovalr odbor v zadevah, ki so mu v teh pravilih odkazane. Blagajnične posle sme opravljati uradnik pod nad 1 zorstvom blagajnika in vodstva. Za boljšo varnost dri) 1 štvenega premoženja mora uradnik položiti primeru ! kavcijo. Čl. 31. 1 < Društveno vodstvo sestavlja se iz predsednika, podpredsednikov, 2 knjigovodij, 2 tajnikov, blagajnik in ekonoma; odbor pa iz 18 pravih in 9 namestnih o( v bornikov, katere je vse voliti izmej splošnih članov kot člane odbora je moči voliti tudi ženske in sicer n ii vsakih 40 žensk je voliti jedno odbornico, katera iiu o enako pravico, kakor odbornik. — Vse to voli obči — 17 — zbor z glasovnicami. Izvoljeni so tisti, ki so dobili naj- ■* več glasov. Mej onimi, ki imajo jednako glasov, odloči J ožja volitev. Volitev se vrši vsako leto pod nadzorstvom ,1 v to svrho izvoljenega začasnega volilnega odbora (čl. 0 32 e) in 35. e). 1 X J Pravi odborniki volijo iz svoje srede te le pod- 1 odbore; a) ekonomični; b) za vsprejem članov; c) za | nadzorovanje bolnikov ; d) za veselice in c) za volitve, kakor tudi razno druge potrebne pododbore. Število članov posameznih pododborov je neomejeno. Vodstvo sklicuje dvakrat v mesecu odbornike k redni seji; predsednik in zastopajoči ga podpredsednik ri! more po potrebi sklicati izredne seje dotično mora to lc storiti, kedar zahteva to polovica odbornikov. — Seja je sklepma, ako so bili vsi pravi odborniki k isti po¬ vabljeni ter jih je prišlo nad polovico s predsednikom ali podpredsednikom vred. Namestniki imajo pravico k vsem sejam zahajati, kjer imajo le posvetovalen glas, ako je popolnjeno šte- l0 vilo pravih odbornikov; kedar pa poslednji niso vsi pri- p čujoči, namestniki imajo pravico odločevati, Odbornik, ki bi trikrat zaporedoma od seje izostal a( j la se ne bi radi tega opravičil ima odbor pravico ga r o Vključiti iz svoje srede ter poklicati na njegovo mesto . n , dotičnega namestnika, kateri je bil pri volitvi prvi izvoljen. Pri sejah glasujejo tudi člani vodstva ter se sklepa z jednostavno večino glasov; pri jednakosti glasov od- I loči predsednik Pri osebnih zadevah glasuje se tajno, t, . Predsednik ali podpredsednik zastopa društvo proti tik oblastim, korporacijam ali tretjim osebam; sklicuje in odvodi občni zbor ter izvršuje z odborom vred njega ov klepe Ako bi pa mej letom društvo zgubilo predsednika ' ohi oba podpredsednika, preide ta pravica do prihodnjega im občnega zbora na dotično osebo katero si odbor izvoli, jčt di iv; Tajnik vodi zapisnik o zaključkih s pristavkom kateri člani vodstva in odbora so bili navzoči, sestavlja letna poročila ter s predsednikom vred podpisuje vse. društvene spise. Zapisnike sej podpisuje zraven predsed¬ nika in tajnika, še jeden odbornik Od društvenega uradnika, sprejema blagajnik v sat teden vplačani denar ter izplačuje vse stroške, vodi svojo s , knjigo ter poroča vsak mesec o denarnem prometu. Knjigovodja nadzoruje knjige, katere posluje urad¬ nik ter vodi glavno knjigo, sploh pomaga pri sestavljanju bilance in drugih računov. Knjižničar upravlja društveno knjižnico in izposoja knjige ter poroča o stanju knjižnice. Ekonom nakupuje vsak mesec vse za uradni jo g potrebne reči, sploh pa nakupuje vse druge društvu^ potrebne reči ter podpisuje pobotnice. Njemu pomaga], pododbor izvoljen iz srede odbora v z Čl. 33. Vodstvu in odboru sploh pristoja vse poslovanjeI in zastopanje društva, izvzemši onih reči, ki so izrecno odknzene občnemu zboru, posebej pa: n) pospeševati korist in namen društva v vsakemu oziru; b) nadzorovati redno vplačevanje prineskov in izplačevanje podpornine;, tj nalagati koristonosno razpoložljive društvene denarje; r d) postavljati društvene zdravnike, uradnike in drugo L potrebno osobje, odločiti jim plačo ter dajati jim navo-. dila po katerih morajo vršiti svoje delo; e) predlagali' poročila o svojem delovanju in letnem računu, staviti c predloge občnemu zboru ter priobčevati one, kateri so j mu bili 3 dni pred občnim zborom prijavljeni, J) pri -' občevati nadzornim oblastim poročila o letnem računu, J kakor tudi druge sklepe občnega zbora, ki so v zvezi z J društvenimi pravili; g) nadzorovati izpolnitev določb' zakona 30. marca 1888. drž. zak. št. 33.; h) prirejati ( veselice, zabave, plese itd. in .storiti po svojej moči da ( 19 ^ruSlvo doseže vsestransko svoj cilj. Ivakor tudi določe- ‘^ivati o izrednih podporah v smislu čl 13. Čl. 34. ikj iz V nadzorovanje poslovanja izvoli občni zbor svoje srede tri pregledovalce računov, katerih naloga je, pregledati vse društvene knjige, zapisnike in račune, podpisati letni račun za resničnost katerega so solidarno odgovorni z vodstvom vred Člani pregledovalnega odbora majo pri sejah posvetovalen glas. Vodstvo, odbor, vsi pododbori, pregledavalni odbor, kakor tudi mirovna sodnija opravljajo brezplačno svoja opravili, le slučajni žepni stroški se jim vračajo, v slu- ajo potrebe, more vodstvo imenovati tudi začasnega nadzornika bolnikov proti odškodnini. To se ima zgoditi a |e tedaj, ako bi se pokazalo, da nadzorniki ne morejo bolnike radi svojih privatnih opravkov natančno nad¬ zorovati Dolžnost posameznih pododborov. Čl. 35. e) Nadzorniki bolni' >v imajo v odredjenem okraju paziti na zdravstveno in nravstveno stanje članov, obi¬ skovati bolnike in podpisovati spričevalne listke ter splošno opazovati, če se bolnik drži reda, kakor je to v njegovo ozdravljenje polrebno. Vsak prestopek bolnikov pora se nemudoma naznaniti v društveni uradniji in ptoriti pismeno izjavo, katero se mora podpisati Oni nad¬ zorniki bolnikov, katere se imenuje izven odbora, i m njo pravico udeleževati se društvenih sej z posvetovalnim glasom ; — h) ekonomični pododbor pomaga ekonomu pri njegovih opravkih ter mora gledati, da društvu na pse strani prihrani stroške; c) pododbor za vzprejem elanov ima nalogo poizvedovati in preiskavah vedenje in obnašanje dotičnih oseb, katere žele pristopiti k društvu; d) pododbor za veselice mora prijavljati vse potrebno za društvene veselice ter skrbeti da se iste v vsakem oziru častno za društvo izvršijo; — <) pododbor za volitev vodi volilni čin pri občnem zboru. Isti si izvoli i/.mej sebe predsednika in poročevalca. Dolžnost tega odbora je paziti, da dobi vsak član volilni listek in pravočasno vabilo k občnemu zboru ter da se volitev v redu vrši. Občni zbor. Gl. 36. Redni občni zbor skliče vodstvo vsakega leta me seča marca, a izredni po potrebi ali če ga zahteva tretjina članov. Taki zbori morajo biti najmanj 8 dni popred sklicani ter članom naznanjeni z dnevnim re¬ dom vred. Občni zbor sestavlja se iz vseh članov, ki so do¬ polnili 18 leto. Volilno pravico mora vsak član izkazati z društveno knjižico. Voljeni morejo biti člani v smislu čl. 18. — Občnemu zboru spada :